8. julija 1978 ^5 din J zv,11 ad 'ti° Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 26 — Leto XXXVII ^ska jo«! Mj obramba in družbena samozaščita ffaša pravica k dolžnost Začela se je javna razprava o osnutkih dokumentov 9. kongresa ZSS Vsi skupaj izpopolnimo »orožje« v delavskih rokah Sredo se je zbralo na svoji SP ii __* j _ _ _i _ x ii' . ---------------------- l ,iike CJ1 predsedstvo republi- .H)slovLSveta Zveze sindikatov b vi ic bil !^e ^ žarišču pozornosti o' C P0r°čilo o aktivnosti sin-n,u L- v ljudski obrambi in druž-1 fidj: ^ozEiščiti. Opozorili so, jh1 ''•le na tem področju v mi-1 rf I5 ip letu sicer mnogo storjene-SV tapalub temu pa ne manjka tudi pomanjkljivosti v te-pi* % ■ Sam°upravnih organiza-.jjj] hi. ^ V nhninetili nrrToni,7Qr,i icih iii' občinskih organizacijah ji jt s'ndikatov. Kar se da hitro i" titf ,rnanjkljivosti treba odpra-odi 'oCldikati Pa morajo v pri-j." liti e Se vee pozornosti posve-n'' V P°družbljanju ljudske if/-|tt| be >n družbene samozaš-f C. er,kot politična organizacija ‘ V vseb okoli*!1 tudi še ktbi osveščanju, informira- nju in usposabljanju delavcev na tem področju. V ta proces pa morajo v prihodnje biti v večji meri vključene tudi ženske in mladina. Za to točko dnevnega reda so spregovorili o poročilu o odpravljanju posledic potresov v naši republiki ter podprli prizadevanja za pridobitev manjkajočih sredstev. Zavzeli so se za to, da prizadeta območja s pomočjo družbene skupnosti »zgradimo« do take ravni, da bodo lahko sama, s svojim gospodarstvom omogočala normalno delo in življenje. Nato pa je predsedstvo sprejelo nekaj sklepov s področja kadrovskih vprašanj in priprav na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. M. H. M. Horvat Že. nekajkrat smo zapisali, da bližnji slovenski kongres Tveze sindikatov ne bo revolucionarna sprememba, temveč nadaljevanje, poglabljanje in-tudi »oživljanje« tistih določb ustave in zakona o združenem delu, ki govore o tem, da mora delavec odločati o pogojih in sadovih svojega dela in imeti v svojih rokah vse vzvode politične oblasti.' Temu je tako. Na to opozarjajo tudi osnutki dokumentov za 9. kongres ZSS. Pripravili so jih v dokaj širokem krogu, pogojujejo jih razmere v »delavski bazi« in ne nazadnje, velja povedati resnico, da so oblikovani predvsem tako, da bodo lahko pravo orožje delavcev pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti v razmerah, kjer delavec — morebiti v številnih okoljih — še ne odloča o vsem. Gre za osnutek poročila o aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije med 8. in 9. kongresom ZSS, za osnutek statuta ZSS in tudi za sklepe, ki bi jih naj sprejeli na bližnjem kongresu slovenskih sindikatov. Toda... Četudi so osnutki kongresnih dokumentov, ki jih objavljamo v prilogi našega časnika pred nami, velja opozoriti, da morebiti v marsikateri formulaciji niso dorečeni. Ob tej trditvi lahko opozorimo na misel Mirana Potrča, ki jo je izrekel na zadnji seji predsedstva RS ZSS, da v javni razpravi — dokumentov torej — ne smemo jemati kot dokončne, kot najboljše, kajti javna razprava jih mora dopolniti, oblikovati... Tisto, kar je temeljno, življenjsko in predvsem orožje v rokah delavcev za poglabljanje resnične samouprave, seveda bo ostalo v kongresnih dokumentih. In prav zaradi takšne naravnanosti k javni razpravi o teh osnutkih dokumentov želimo opozoriti na nekaj, po našem mnenju bistvenih vpra^ šanj, ki bi jim morali v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov posvetiti vso skrb. Ta problemski okvir ni dorečen. Ne želimo, da bi ga dorekli, vendar pa, če le bomo spodbudili konkretne razprave o teh vprašanjih, je naš zapis svoje dosegel. More- biti je tudi naštevanje tematskih okvirov problematično, pa vendarle bi zapisali, da bi v javni razpravi morali predvsem spregovoriti o tistih vprašanjih, ki zadevajo produktivnost dela in gospodarjenje, o pridobivanju in delitvi OD, življenjske in delovne razmere zaposlenih v širšem smislu, urejanje svobodne menjave dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi, kajpak ob tem tudi med proizvodnimi TOZD in delovnimi skupnostmi za opravljanje skupnih poslov, samoupravno planiranje, povezovanje trgovine in proizvodnje in kajpak o tem, koliko smo v sindikatih organizirani tako, da mobiliziramo delavce za razreševanje teh vprašanj. Drugače povedano: ta vsebinski okvirje le okvir, vendarle pa vemo, da je vsak okvir že vnaprej obsojen na propad. Želeli smo opozoriti le na to, da so omenjena vprašanja življenjska, pomembna za vsako delovno okolje in vendarle ne za vsa v enaki meri. Nekoč smo zapisali, da sistem sam ne prinaša sreče, ne osrečuje ljudi, če seveda ni »izpoljen« s pravimi samoupravnimi prizadevanji, z bojem za novo, poglobljeno in še bolj čvrsto samoupravo. Z bojem za delavsko stvar, kjer pa lahko edino tehtno — glede na njegov interes — odloča delavec sam. Prav zato trdimo, da osnutkov, ki so jih v RS ZSS pripravili za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ne smemo jemati kot nekaj dokončnega, kajti življenja ne moremo uokviriti v neke sklepe in okvire. In če se bomo ob sedanji javni razpravi zavedali, da gradimo usmeritev sindikalne dejavnosti za naslednje obdobje ter zaradi tega spoznanja soočili konkretno prakso z željenimi sklepi kongresa, sedanjo organiziranost z vsebinskimi nalogami v prihodnje in poročilo kot izhodišče za graditev sindikalne dejavnosti v bodoče — v vseh delovnih okoljih in na vseh ravneh organiziranosti zveze sindikatov — tedaj lahko pričakujemo, da bodo življenjske tudi dopolnitve k sklepom in k drugim kongresnim dokumentom. Jugoslovanska zbornica odprla predstavništvo v Avstriji Pred sosedovo hišo B. Rugelj Jugoslovanska gospodarska zbornica je po daljšem prizadevanju te dni z uspehom kronala napore za hitrejše in izdatnejše gospodarske stike s sošednjo republiko Avstrijo. V Celovcu je odprla svoje predstavništvo, s pomočjo katerega naj bi okrepila medsebojno gospodarsko sodelovanje, zlasti pa spodbudila tesnejše in dolgoročnejše povezovanje gospodarstev na obeh obmejnih področjih za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Jugoslovansko gospodarstvo si prizadeva poglobiti in razširiti stike z Avstrijo ne le zavoljo političnih teženj po sodelovanju z vsemi prijateljskimi deželami ali tradicionalne nevezanosti gospodarstva (zlasti slovenskega) na srednjeevropske dežele. Z avstrijskim gospodarstvom ga veže tudi precejšnja podobnost oziroma bolje povedano, velike možnosti za medsebojno dopolnjevanje. Ne nazadnje velja med vzroki omeniti tudi najbolj bolečo točko — izrazito negativno bilanco v dosedanji zunanjetrgovinski menjavi z Avstrijo (lani smo izvozili kar trikrat manj, kot smo uvozili). Da bi odpravili tako velike razlike med uvozom avstrijskega blaga in izvozom našega v Avstrijo, bi veljalo okrepiti in poglobiti predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so dolgoročno poslovnotehnično sodelovanje, skupna vlaganja v obeh deželah in v tretjih deželah, kooperacijske odnose. Žal pa prav te, višje oblike sodelovanja, kot kaže, postajajo vse redkejše, namesto da bi se množile. Avstrijski gospodarstveniki se ob takšnih »očitkih« branijo, češ da so sami iz majhne, finančno šibke dežele in da tudi sami po svetu iščejo kapital za vlaganja in lastni razvoj... Dejstvo, da bi si obe gospodarstvi lahko medsebojno veliko koristili, pa si za zdaj iz različnih razlogov ne v dovolj veliki meri, je očitno spodbudilo obe strani, jugoslovansko, da je predlagala ustanovitev predstavništva go- spodarstva na avstrijskih tleh in avstrijsko, da je takšno pobudo sprejela v pričakovanju ugodnih rezultatov. Vsekakor pa je jasno, da dosedanje oblike gospodarskega sodelovanja in stiki med obema gospodarstvoma ne zagotavljajo več dovolj naglega in širokega razvijanja odnosov — treba je bilo torej sosedu postaviti »stalni štant« prav pred vrata njegove hiše. Možnosti za sodelovanje so, ugotavljata obe strani, treba jih je le znati in hoteti izkoristiti. Ustavitev dela Rdeči signal — za koga? Odgovor ni neznanka! O tem, kaj sindikati ugotavljajo ob protestnih prekinitvah dela, lahko preberete na 6. strani današnje številke KAJ SMO STORILI? Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tudi tako gre, Grešniki na plan ampak... M. Horvat Za skupščine občinskih svetov ZS, njihovo vsebinsko naravnanost, roke in vse, kar pač sodi zraven k tašnemu zboru v občini, ki mora oceniti prizadevanja, rezultate in stranpoti v preteklem mandatnem obdobju, smo se v zvezi sindikatov že zdavnaj dogovorili. Temeljno izhodišče za to opravilo bi lahko takole opre-delih: na zasedanjih občinskih sindikalnih skupščin moramo oceniti, koliko imajo v posameznih delovnih okoljih in v občinah delavci že v resnici možnosti za odločanje o pogojih za pridobivanja dohodka in sadovih svojega dela, ali imajo v rokah vzvode politične oblasti in s katerimi ovirami se srečujejo sindikalne organizacije pri uresničevanju delavske oblasti, kako se bojujejo zoper nosilce starih, preživelih, vendar pa često v novi preobleki skritih tehno-birokrat-skih pojavov. S to temeljno, izhodiščno opredelitvijo vsebinske naravnonosti skupščin smo po svoje povedali vse. Temu pa sledi, kajpak nujni del te vsebinske opredelitve, namreč sklop vprašanj, ki zadevajo sindikalno organiziranost, učinkovitost izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov v temeljnih samoupravnih organizacijah ter njihovih organov na vseh ravneh sindikalne organiziranosti v občini. To »ukvarjanje s samim seboj«, kot je pred kratkim imenoval razprave o organiziranosti v ZS predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, ne sme biti osrednja tema razprav na skupščinah. Le v toliko je in mora biti »osrednja«, da se dogovorimo o poteh za uveljavitev ustavnih določb in zakona o združenem delu v praksi, za boj v temeljnih samoupravnih organizacijah in hkrati za seznanjanje delavcev z vsemi stališči, ki jih sprejemamo v sindikatih. Če skozi ta vsebinski okvir ocenjujemo minulo skupščino občinskega sveta ZS v ljubljanski občini Center, ob vsem upoštevanju, da je bil ta občinski svet ustanovljen šele 1973. leta, da je v tej občini okrog 620 osnovnih organizacij sindikata — tedaj z njeno vsebinsko naravnanostjo ne smemo biti zadovoljni. Zadovoljni nismo s poročilom, ki so ga dobili delegati že pred skupščino in ne z referatom na samem zasedanju. Res je, da so omenjene številne akcije občinskega sveta ZS in občinskih odborov sindikatov v minulem mandatnem obdobju, da ni manjkalo v teh dveh dokumentih tudi ustreznih podatkov, vendarle pa se navkljub vsemu zdi, da le o preteklosti ni Visoka odličja partijskim delavcem Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je predsednik CK ZK Slovenije na včerajšnji slovesnosti v prostorih centralnega komiteja izročil odlikovanja predsednika republike 18 uglednim partijskim in družbenopolitičnim delavcem Slovenije. Z redom zaslug za narod z zlatim vencem sta odlikovana Vinko Hafner in Marjan Lenarčič, z redom dela z rdečo zastavo Ludvik Golob, z redom republike s srebrnim vencem Vlado Janžič, Miran Potrč, Slavko Soršak, Janez Zahrastnik, z redom zaslug za narod s srebrnim vencem Milka Jovan-Kapitar, Bojan Petrič in Miha Ravnik, z redom dela z zlatim vencem Ivan Godec, z redom republike z bronastim vencem Tihomil Javoršek in Niko Medved, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Štefan Horvat, Milena Rebec, Alojz Vidic in Milan Zafošnik ter redom dela s srebrnim vencem Rezi Barborič-Svetek. V priložnostnem govoru je France Popit poudaril zasluge odlikovanih in se zahvalil za njihove prispevke k ugledu ZK. V imenu odlikovanih se je zahvalil Vlado Janžič. Na slovesnosti so bili tudi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Lidija Šentjurc, Franc Šetinc in Ljubo Jasnič. M. Horvat vredno govoriti, če ob tem ne obdelamo tudi sedanjega trenutka in prihodnje aktivnosti sindikalnih organizacij in organov pri uresničevanju njihovega poslanstva. Ljubljana Center je občina, ki je znana po zelo razviti trgovski dejavnosti, v njej so skoncentrirane številne kulturne in druge institucije, sorazmerno revna pa je z industrijo. V naši družbi že nekaj let govorimo, da se mora trgovina tesneje povezati s proizvodnjo, da je na tem, zelo pomembnem sektorju, narodnega in vsakega občinskega gospodarstva najprej treba uveljaviti črko in duh nove ustave in zakona o združenem delu. O tem vprašanju na skupščini delegati skorajda niso spregovorili. Le eden izmed njih se je oglasil, ki pa — resnici na ljubo — s svojo razpravo tudi ni prispeval k temu, da bi lahko občinski svet na osnovi poznavanja razmer opredelil svojo konkretno politiko in dejavnost. Nihče se ni oglasil k razpravi tudi iz proizvodnih delovnih organizacij, drugi pa, ki so razpravljali — goste izvzemamo — pa so bili iz družbenih dejavnosti. Ti so dokaj konkretno spregovorili o razmerah v nekaterih kulturnih institucijah v občini, kritično in samokritično so dejali, da svobodna menjava še vedno ni zaživela tudi zato, ker nam često mnogo bolj ustreza proračunski sistem financiranja, vendarle pa so se vsi zavedali, da bodo boj s tako staro miselnostjo morali izboljevati v osnovnih organizacijah sindikata, kjer morajo predvsem komunisti biti zastavonoše novega, ustavnega in resolucijskega. Eden izmed razpravljalcev je spregovoril med drugim tudi o zaprtih krogih, ki oblikujejo kadrovsko politiko in odločajo o tem, kdo bo prevzel kakšno dolžnost. Za začetek bi to lahko bila zadostna spodbuda za razpravo o tem. Kajti če je to resnica, kar je povedal delegat, skupščina ne bi smela mimo tega zelo pomembnega vprašanja. Če pa ni, tedaj bi odgovor na trditev morali prav tako slišati na skupščini. Četudi smo omenili le nekaj vprašanj, ki zadevajo delo skupščine občinskega sveta ZS Ljubljana Center — po našem so bistvena — tedaj lahko za zaključek našega zapisa omenimo zaključni vtis: zdi se, da je bila to skupščina foruma, ne pa delegatov iz osnovnih organizacij sindikata. Ali je bila slabo pripravljena? In če je bila — zakaj? O tem bodo gotovo morali spregovoriti kaj kmalu v občinskem svetu ZS. Člani predsedstva RS ZSS so zelo kritično spregovorili o poročilu o dejavnosti sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Bodimo jasni: kritika ni letela na sestav-Ijalce poročila, temveč na tiste sindikalne organe, ki niso poslali svojih ocen in odgovorov na vprašalnik pristojnemu odboru pri RS ZSS (gre za 13 občinskih svetov, ki bodo kaj kmalu dobili , posebno »obvestilce«) in kajpak tudi na tu in tam, sicer na videz nepomembne pomanjkljivosti, ki pa jih je treba odpraviti že danes. Lahko rečemo, da so bila v žarišču razprav vseh razpravljalcev na zadnji seji predsedstva RS ZSS predvsem tista vprašanja, ki zadevajo podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri čemer mora sindikat na vseh ravneh organiziranosti kajpak še več storiti pri osveščanju, informiranju in usposabljanju delavcev in občanov na tem področju. Razumeli smo, da mora ta dejavnost biti prisotna v vsakodnevni politični akciji zveze sindikatov, saj to področje zadeva tudi delovanje organov samoupravne delavske kontrole, proti požarne varnosti, prometne varnosti ipd. Med uspešno opravljene naloge vsekakor velja šteti delo komisij za ljudsko obrambo in družbeno samozaš- čito v vseh 60"občinskih svetih ZS. V večini primerov so se uspešno vključile v pripravo obrambnih načrtov v občinah, pomagale so oblikovati odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih samoupravnih organizacijah in organizacijah združenega dela itd. Pomanjkljivost, ki pa jo v tej zvezi navaja poročilo — nanjo so opozorili tudi v razpravi — je premajhna zastopanost žensk in mladih v teh komisijah in odborih. Ob tem pa velja takoj opozoriti na enega izmed sklepov te seje, da je temu vprašanju treba posvetiti mnogo več skrbi, saj ljudska obramba in družbena samozaščita ni izključno »moška« zadeva, kajti tudi ženske in mladi bodo morali v morebitni vojni nevarnosti ali v vojni prevzeti dolžnosti na vseh »frontah«, podobno, kot je bilo to med NOB. Z idejnopolitičnim delom in načrtno obrambno vzgojo med mladimi, delovnimi ljudmi in drugimi občani so sindikati uspešno prispevali h krepitvi civilne zaščite kot sestavnega dela splošne ljudske obrambe. Enote civilne zaščite so ustanovljene v večini organizacij združenega dela tako kot to zahtevajo zakonske določbe. Ponekod pa se še srečujejo s pomanjkanjem usposobljenih učnih kadrov, učnih pripomočkov ter finančnih sredstev. Poseben problem pa je gradnja zaklonišč. O tem je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner med drugim dejal: »Zahteve strokovnjakov in drugih strokovnih organov so take, da v resnici nespodbudno vplivajo na gradnjo takih objektov. Pri tem bi morali težiti k dvema ciljema: v mirnodobskem času bi lahko služila zaklonišča tudi drugim namenom, vendar pa morajo biti tako projektirana, da jih lahko v najkrajšem času izpraznimo ter da lahko nato takoj koristijo prvotnemu namenu. Zdi se mi, da se moramo s to trmoglavostjo takoj spopasti, saj sem globoko prepričan, da so organizacije združenega dela pripravljene nositi tudi nekaj več stroškov pri gradnji, če bi gradili takšna zaklonišča, da so uporabna tudi za skladišča in podobno. O tem bomo morali spregovoriti tudi na prihodnji problemski konferenci SZDL.« Za to točko dnevnega reda pa je bila na vrsti informacija o odpravljanju posledic potresov v naši republiki. Člani predsedstva so menili, da so bila sredstva, namenjena za potresna območja, smotrno uporabljena, kar velja tudi za solidarnostna sredstva v višini 220 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali delavci iz vse Slove- 'OVv ni je. Člani predsedstva so ra. ,t pravljali tudi o nekaterih siste®' jj skih vprašanjih s tega podrli" ter se še posebej zavzeli, da b1 j. prizadetih krajih okrepili goSP^ ^ ^ darstvo, zgradili nove ali obno'a . ’ O; šolske, kulturne in druge obje’. te, tako da bi bili ti kraji sa^ sposobni ustvarjati dohodeM normalno delo in življenje p^' valstva. Sindikati tudi podpir^ ( n S 'SV ? nekatere ukrepe — le-ti so & fazi razprav — za pridobi*6 manjkajočega denarja za končno odpravo posledic potre sov. Pozdravili pa so tudi P0^uf do, da naj bi republiški odb*5* sindikata gradbenih delavk ^ Slovenije tudi letos »poslal«.. Posočje brigado kvalificira*11 zidarjev in tesarjev, ki bi po*1’?] gali pri obnovi prizadetega °v močja. Nato pa so člani predseds*v spregovorili o nekaterih kadrof ^ skih vprašanjih in za tem o F. pravah na kongres ZSS. mf, m drugim so se dogovorili za °D’ ('koc '»ve, *la močna posvetovanja, ki bo®* ■av6 Me neke vrste problemske razp* y o posameznih delih osnutki kongresnih dokumentov ter se5 posebej zavzeli za to, da dopuS niškemu času navkljub v osn°v, (j. nih in občinskih organizacij3 ^ sindikata ne bi smeli odlaša*1 ^ ‘»Jy javno razpravo. h M, ¥ S Man Sindikat delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije Vsebina pravosodja Republiški odbor Sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije je na svoji seji med drugim razpravljal tudi o ustavni preobrazbi našega pravosodja in vlogi sindikata v tem procesu. Naš družbenopolitični sistem se neprestano preoblikuje, vse bolj se uveljavljajo demokratični, samoupravni družbeno-eko-nomski in politični odnosi, ki zagotavljajo vsem delovnim ljudem in občanom resnično neposredno odločanje v družbenih zadevah in izvrševanju oblasti. Jasno je, da je posledica tega razvoja tudi ustrezno preoblikovanje pravosodnega sistema. Sodne funkcije se morajo po-družbljati, vse več sodnih pristojnosti mora preiti na področje samoupravnega -odločanja. Ustavno preoblikovanje pravosodnega sistema zajema ustanavljanje samoupravnih sodišč, prav tako pa tudi spreminjanje rednega sodstva, ki mora spremeniti svojo klasično vsebino. Udeleženci seje so se strinjali, da je vloga sindikata v tem procesu velika in nujna. Poskrbeti mora, da bo ta razvoj nenehen, ne pa prepuščen občasnim akcijam. Sindikalne organizacije morajo delovati tudi v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Potrebno bo veliko dela in republiški odbor se je odločil za organizacijo več delovnih skupin. Rešiti bodo morali tudi težave s kadri, saj s starimi oblikami dela in starimi kadri ne more priti do nove vsebine pravosodja. Vsebina sojenja se še posebno težko spreminja, novosti težko prodrejo in sindikat S* V; S Sc % s S' čaka morda tu najtežja nalog3 y spreminjati miselnost delavccv pravosodju. Več skrbi bodo PM svetili tudi delu s porotniki, 33J ^ ti pomembna oblika nja sodstva vplivu in kontroli ^ širšega kroga delovnih Ij*1^1 občanov. ,-o CIRIL BRAJt 'S3[ S M, V % H S A K A »iv. NOVICE IZ ORGANIZACIJ Elrad, Gornja Radgona Jo bodo res »vcepili?« Nedavno tega so v sindikalni organizaciji »Elrad« v Gornji Radgoni med drugim govorili tudi o razvoju nagrajevanja po rezultatih vloženega dela. Kot je zapisal Jože Štukelj, je v njihovi delovni organizaciji preteklo šest mesecev, odkar so začeli razvijati sistem delitve po delu. Ugotavljajo, da je ta oblika nagrajevanja pri njih že obrodila ugodne rezultate. To opažajo predvsem pri delavcih, ki delajo po normi, žal pa veliko manj pri delavcih v posredni proizvodnji (režijski delavci). Delavci za stroji so dvignili poprečje v preseganju norm od prejšnjih 8—9 odstotkov na približno 19 odstotkov. Menijo, da je to podatek, ki govori v prid njihovemu sistemu nagrajevanja. Navajajo, da je drugi pozitivni premik, ki ga je sprožilo njihovo novo nagraje- vanje v tem, da so se delavci začeli zavedati, kako je njihov osebni dohodek v največji meri odvisen pravzaprav le od vloženega dela. Poudarjajo, da bodo v sindikalni organizaciji storili vse, da bi v dograjevanju njihovega delitvenega sistema to zavest »vcepili« vsem delavcem, tudi tistim, katerih plačilne kuverte ob koncu meseca za zdaj še ne odražajo vloženih naporov. SŽ Železarna, Jesenice Živahna predkongresna dejavnost Kot poročajo v zadnji številki »Železarja« glasila delovnega kolektiva SŽ Železarne Jesenice — je izvršni odbor GOS v TOZD Vzdrževanje na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predkongresni aktivnosti njihove sindikalne organizacije. Izvršni odbor je menil, da bo v predkongresnem obdobju potrebno sklicati še dve konferenci sindikata, na katerih bodo uskladili novi sindikalni statut. Ob tem so poudarili, da v Železarni organizacijske sestave sindikata ne bodo spreminjali, kar pa ne velja tudi za občinski sindikalni svet, ki bo doživel več organizacijskih in kadrovskih sprememb. Člani Elkom, Maribor Za sestanke J? s X A.. manj časa? Da bi bili sindikalni del^t za nadaljnje delo kar naJ pripravljeni, je izvršni ^aCjj konference osnovnih org3*1 cjji izvršnega odbora so se strinjali s predlogom Vinka Hafnerja, predsednika slovenskih sindikatov, ki je med nedavnim obiskom v jeseniški Železarni predlagal, da bi pri OS ZSS ustanovili naslednje odbore: odbor kovinarjev, odbor gradbenikov, odbora za promet in zveze, odbor za gostinstvo in turizem ter odbor za področje trgovine, vendar so ob tem menili, da je v predlagani sestavi občinskega sindikalnega sveta premalo članov sindikata Železarne. IVCU1IC1 CIIGC UM1UVII111 •**C\y sindikata v delovni or£an\ho^ (Elektrokovina) iz ^afe pripravil seminar za čl3*1 ■ OOS. Seminar je trajal jele- njem pa so predavali ^an! nVjoe: nega kolektiva Elektrok Beseda je tekla o nalogah*^ se- 'C N S 'm s s s sindikalnih poverjenikov, ^j-Stankih nampnih sestafl^*1 ^ JO usf os*10. oblike dela družbenopol*11 biaiiKin, namenin stvenih točkah za izvedbo “ CflC ............ nega sestanka kot organizacij ter drugem-^ j /č ICI U1U£W-' pripra vil- '^ija za odpravo nočnega dela žensk: polovični rezultati Pot je trnova, a ni neprehodna & Rugelj K tako bi lahko ii0v - vedenje pristojnih orga-v republiki, ko so nedavno ocenjevali rezultate pet-ik^keije za odpravo nočnega i. 2ensk. Povsem nedvoumno , adno potrjeno je zdaj stališ-’ a nočnega dela žensk nismo oJ1 odpraviti v dogovorjenem ^ju zavoljo objektivnih si;vt:ov — pomanjkanja sred-% Za zagotovitev novih delov-in zavoljo tega, ker po-o nočnega dela zaradi na-HjU dela samega (saj bi ohro-% mnogo dejavnosti), prepro-^n'mogoče ukiniti. Kajpak s j. ni že končan boj za odpravo ,e ne8a dela — ne samo noč-i«jV dela žensk, pač pa nočnega i rar itefl' roč)1 j bi* lOV® bjek reb- iiraic -še* bit«* de otr£' ob«-dbo' |VC«* >1*.! •aflil’ ob lsiva Irov- tdŠ j- To je največja pro-Hi Sicver znatnim slabim stra-^vHanočnega dela: slabša de-6thi st°rilnost, socialni pro-’ °groženo zdravje. manj je na počasno nočnega dela ,vc> tiie bo< acil icij' 0fa \0 O'!' o«: op se- bi' e«' /D« nib :%iK- nerazumevanje odgo-Hv Posameznih organizaciji^ arnženega dela — vodstve-J^moupravnih kadrov in V,^Političnih organizacij. ^ 1 a so sredstva, potrebna za ; Vijj lovih strojev, odpiranje l ?e*°vnih mest v obeh 1 C1*« izmenah. 1 VčPravv v dejavnostih, kjer je "jjtD Ročnega dela, ustvarjajo ,J al dohodka, ni čudno, da H T° >etu 1973, ponekod pa St0D Prej sprejeti programi za j 0 ukinjanje nočnega ^diraZ?nsk, kaj kmalu začeli Sj'• Sesuli so se predvsem l«HiJ tega, ker so bili postav-nerealnih temeljih: |t,vo r,eva'' so v petih letih od-^ko t ^nega dela. Sodimo, da Sa^mo za marsikatero or-i Ogr ’J° združenega dela: tak l^ii; s° si zastavili, da bi X ki jStališčem in priporoči-v n Je sPrejela republiška .^eii a.a’ takole pri sebi pa so i^MsevpV6 takšen načrt iluzo- V^čin' .bodisi republiško %il, ^ ali odgovorne v posa-6 'ako e*0vn'h organizacijah). ISin« lani (letos Pa števil° ^10 v ni nič manjše) ponoči ; 5(j Jsloveniji še 8205 žensk ^ v n vseb zaposlenih h He ”asi republiki. Samo 204 ;jriji tso bile zaposlene v in-\,Stri; aiVeč jih je iz tekstilne ,Vlienih Več ^ot P0 za' Programih pa ob koncu letošnjega junija ne bi »smela« delati v industriji ponoči nobena ženska. Najtežji je položaj, kot smo napisali, v tekstilni industriji, kjer dosežena akumulativnost nikakor ne dopušča niti malce bolj smelih investicijskih načrtov. Odprava nočnega dela pa je v najtesnejši vzročni zvezi z odpravo tretje izmene, torej z nakupom novih strojev in ponekod celo z gradnjo novih proizvodnih prostorov. Z velikimi vlaganji torej, ki pa jih ta dejavnost ne zmore brez izdatne družbene pomoči in zelo ugodnih bančnih posojil. Nizka akumulativnost vrti tekstilno industrijo v nekakšnem začaranem krogu. Izhod iz njega je v resnici samo v temeljiti modernizaciji in povečanju pr5duk-tivnosti. V sedanji fazi pa je tretja izmena v tekstilni industriji — v predilnicah in tkalnicah — še kako potrebna, da bi čim gospodarneje izrabili sila drage stroje. • »Če bi ukinili tretjo izmeno zdaj, bi morali odpustiti praktično vse delavke, ki v tej izmeni delajo,« so nam dejali v eni izmed predilnic — podobno pa bi morali storiti tudi v drugih. Tretja izmena rešuje vprašanje dohodka predilnic in tkalnic in tudi — izboljšuje osebne dohodke zaposlenih. Z dodatkom za nočno delo so osebni dohodki vsaj približno podobni poprečnim osebnim dohodkom v drugih industrijskih dejavnostih,« trdijo v tekstilni industriji. Dokler v tej dejavnosti modernizacija ne bo izvedena do te mere, da bosta dve izmeni zadostovali zahtevam po rentabilnosti, toliko časa tretje izmene ne bo možno odpraviti, tako trdijo vsi po vrsti v tekstilni industriji. V MTT pa še posebno poudarjajo: »Tega problema ni mogoče odpraviti brez posebne družbene pomoči!« Pri tem posebej razmišljajo o preusmeritvi tokov dela željnih novih in nekvalificiranih delavcev in delavk v druge proizvodne dejavnosti, prav tako pa tudi o zakonski ureditvi možnosti, da bi delovna organizacija odkupila ostarelim in invalidnim delavkam delovno dobo, ki jim še manjka do normalne upokojitve. V naši republiki za zdaj takšnih zakonskih možnosti še ni, so se pa zanje že marsikje zavzeli — tudi na občinskem sindikalnem svetu v Mariboru. »Vsekakor predlagamo, naj bi raje iskali rešitve za invalidne delavke in tiste, ki nočnega dela ne zmorejo več, drugje — v dokupu delovne dobe, na primer — kot pa v zahtevkih za beneficirani delovni staž, z nočnimi dodatki in z drugimi ugodnostmi,« nam je dejala Inge Krunič, predsednica občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne industrije in usnjarstva v Mariboru. Sistemsko bi lahko tekstilni industriji pomagali z nekaterimi olajšavami, ki bi ji povečale ostanek dohodka. Na primer tako, kot nam je razložila Vera Marin, sekretarka republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije, da bi tekstilno industrijo razbremenili dajatev, ki jo bremenijo bolj, kot druge dejavnosti, ki nimajo zaposlenih žensk. V navadi namreč je, da v primeru bolezni v družini vzame dopust žena in ne mož, pa tudi breme porodniškega dopusta nosijo predvsem ženske delovne organizacije. Nekateri sodijo, da bi naj poskušali delavke nadomestiti z delavci. Težko rešljivo — trdijo v mnogih predilnicah in tkalnicah. Viktorija Dolanc Marija Tomažin Silva Potrpin Tončka Avbelj Marija Rožman Darja Žibert Poskušali so, brez večjega uspeha. »Moški raje delajo v drugih dejavnostih,« nam je dejal Lojze Pavliha, predsednik sindikalne konference v litijski Predilnici, kjer še 600 delavk dela v nočnih izmenah, v tretji in v četrti. »Mimo tega, da so zaslužki v tekstilni industriji nižji kor drugje, nam poskusi niso uspeli zavoljo, dejal bi, prirojene neprimernosti moških za delo za predilnimi stroji in statvami.« Tako torej. Ženske bodo ostale pri nočnem delu še naprej ne le v tistih dejavnostih, kjer so nepogrešljive (zdravstvo itd.), pač pa tudi v industriji, kjer je kazalo, da bo moč nočno delo najlaže odpraviti. Doklej? Na vprašanje je težko odgovoriti. Izkušnja nas uči, da na naglico zastavljenih ciljev ni lahko doseči. Zavoljo tega ne presenečajo sklepi z zadnjega zasedanja republiške skupščine, na katerem so se delegati odločili za sicer počasnejše, toda temeljitejše reševanja tega vprašanja. Zbor združenega dela je predlagal, naj bi republiški sekretariat za industrijo pripravil analizo pridobivanja dohodka v tistih delovnih organizacijah, ki zaposlujejo ženske pri nočnem delu. Na podlagi tako pripravljenega pregleda pogojev, zakaj imajo v delovnih organizacijah nočno delo, bi kasneje pripravili predloge za sistematično reševanje težav. Delegati združenega dela so posebej poudarili, da bo vendarle treba proučiti posledice nočtfega dela na zdravje (v MTT ugotavljajo, da je več kot 10 odstotkov žensk bolnih in invalidnih), žal pa nimajo izdelane analize vzrokov za bolezni in invalidnosti; toda med njimi je zanesljivo tudi nočno delo, saj lahko podobne podatke odkrijejo tudi v drugih delovnih organizacijah. Posebej pa so na zasedanju obeh zborov republiške skupščine zahtevali, da je treba izdajanje soglasij za nočno delo (GZ, sekretariat za delo, sindikati) zavreti in poostriti pogoje za izdajo. Nemara najpomembnejši pa je sklep ali priporočilo: ne le nočno delo žensk, odprava nočnega dela nasploh. Dejstvo, da zastavljenih ciljev nismo dosegli, nas pri tem prav gotovo ne sme prestrašiti: zastavili smo jih pač preveč pogumno. Uspehi, ki smo jih dosegli — zmanjšanje števila žensk, ki delajo ponoči, od skoraj 15.000 v letu 1973 na dobrih 8000 lani in letos ter letošnje realistično ocenjevanje doseženega in možnosti za nove uspehe — vse to nas lahko le spodbuja k nadaljevanju akcije. Pot je trnova, toda ni neprehodna. V tekstilni industriji bodo zlasti v predilnic Ji s težavo odpravili nočno delo Pred nedavnim smo se v litijski Predilnici pogovarjali s šestimi delavkami treh izmen, da bi izvedeli, kakšno je njihovo mnenje o delu v nočni izmeni. Takole so govorile: DOLANC VIKTORIJA: »Rada delam ponoči in ne bi želela, da bi tretjo izmeno kmalu ukinili,« Viktorija dela v Predilnici 10 let, doma pa je iz Zagorja. »Tudi mož, ki je zaposlen v rudniku v Zagorju, dela v treh izmenah. Tako sva uredila varstvo za najina otroka. Tudi zaslužek je boljši, če delaš v nočni izmeni. Z možem bi rada kupila avto... MARIJA TOMAŽIN: Dela kar v štirih izmenah, to pa pomeni dvakrat dopoldne, dvakrat popoldne, dvakrat ponoči in — dva dni prosto. Sedem let se že vozi v tovarno s »ponyjem« in to iz 7 kilometrov oddaljenega Cerovca. »Najraje delam popoldne in ponoči,« je povedala Marija. » »Pravzaprav rada delam, čeprav ponoči. Vseeno mi je,« je pribila. SILVA POTRPIN: V Ren-kah, ki so kar 12 kilometrov daleč od Litije, ima dvojčka, stara devet let. »Takoj sem za ukinitev nočnega dela. Saj je tako težko puščati otroke pri drugih.« Silva bi najraje delala samo v dveh izmenah. Na vprašanje, ali ve, zakaj mora delati v treh, pa je odvrnila: »Ne vem, je pač treba!« TONČKA AVBELJ: Mineva že 21 let, kar delam tu. Sprva je bilo težko, saj sem se morala voziti na delo iz Hotiča — kar s kolesom in pri treh otrokih. Zdaj pa imam le pet minut do tovarne, vendar so tudi otroci že veliki...« Marije sploh ne moti »nočna«, saj imajo v Predilnici delovni čas od pol sedmih zjutraj do pol treh zjutraj. Tako še vedno ostanejo tri, štiri urice do zore, da malo oddrema. MARIJA ROŽMAN: Je polnih trideset let zaposlena v Predilnici. Pet let se je iz uro in triče-trt vozila iz Vinterjevca v Litijo. Zdaj ima tovarniško stanovanje v Litiji. »Hudo je bilo, ko so bili otroci majhni, ko so bili brez varstva. -Zdaj pa sta moja dva — sin in hči — že zaposlena v predilnici. Nočno delo? En teden hodiš spat in en teden vstajaš, rezultat pa je, da imaš 14 dni razbito noč. Kaj veni, zjutraj je težko vstajati, popoldne je lepo biti doma... delati ponoči je še najbolje!« DARJA ŽIBERT: »Ponoči ne delam rada, saj mi potem manjka spanja. Spanje podnevi pa še daleč ni isto!« Darja je v Predilnici Litija zaposlena že 7 let in ima doma hčerko, na katero pazijo starši. Tudi mož dela v izmeni in Darja je še enkrat odločno zatrdila, da je proti nočnemu delu. Kaj je pokazala prva analiza samoupravnih odnosov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah Kako globoko segajo korenine starega in novega \ • , Franc Godina IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA C Delavec nima le dolžnosti, ampak tudi pravico do dela Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja v ustanavljanju je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega sekretariata za delo izvršnega sveta Skupščine SRS prevzel izvedbo prve analize samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz obsežnega gradiva bodo posamezni avtorji analize v nekaj nadaljevanjih skušali prikazati temeljne značilnosti analiziranih sporazumov. Katere osnove in merila še »manjkajo«? Kaže, da le počasi uveljavljamo nekatera določila zakona o združenem delu, druga pa še nekoliko zanemarjamo, npr. inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti. Le-te pozna kot kriterij za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev slaba tretjina organizacij. Da je osebni dohodek delavcev odvisen tudi od produktivnosti dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pa je opredelila nekaj več kot polovica sporazumov, kar ne kaže samo na nezadostno povezanost med temeljnimi organizacijami, ampak tudi na to, da v mnogih organizacijah še niso urejeni dohodkovni odnosi na podlagi skupaj ustvarjenega dohodka. Tudi opredelitve posledic v primeru motenj ali izgube na višino osebnega dohodka kažejo poleg drugega tudi na neurejene odnose v temeljnih organizacijah in med njimi. Le v dveh sporazumih o združevanju se konkretizirane posledice, če zaide temeljna organizacija v težave. Delavci morajo opredeliti solidarnost in vzajemnost do delavcev temeljne organizacije, ki je zašla v izgubo (po 154. čl. ZZD) ali, če so nastale motnje pri poslovanju (po 152. čl.) s tem, da tej temeljni organizaciji nudijo ekonomsko in drugo pomoč, če je to v njihovem skupnem interesu oziroma v družbenem interesu, morajo sprejemati program ukrepov za odstranitev motenj v lastni temeljni organizaciji, v primeru izgube pa ukreniti vse, kar je potrebno za sanacijo temeljne organizacije. Splošne opredelitve o tej obliki solidarnosti in vzajemnosti je najti le v 26% sporazumov, medtem ko 74% analiziranih sporazumov sploh ni opredelilo niti posledic nastalih težav na višino osebnega dohodka. Zajamčeni osebni dohodek, ki zagotavlja socialno in materialno varnost vsakega delavca, v teh samoupravnih sporazumih ni posebej opredeljen. Delavci si morajo svojo varnost medsebojno solidarnostno zagotavljati in v ta namen določiti sredstva rezerv, ki jih bodo oblikovali na ravni temeljne organizacije ali pa skupni sklad rezerv v delovni organizaciji. O višini zajamčenega osebnega dohodka iz teh sredstev odločajo sami. Za kritje z zakonom zajamčenega osebnega dohodka pa uporabljajo sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega v občini ali republiki (čl. 133. ZZD). Tako pomembna sestavina delavčevega položaja, kot je zajamčeni osebni dohodek, ki delavcu v združenem delu omogoča materialno in socialno varnost, mora biti jasneje opredeljena v temeljnem samoupravnem aktu, s katerim delavci opredeljujejo odnose v združenem delu ne le v temeljni organizaciji, ampak tudi do delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva v delovni organizaciji in drugod, ter v občini in republiki. Kriteriji in način ugotavljanja delovne učinkovitosti delavca morajo biti v tem sporazumu določeni v tolikšni meri, da jasno izražajo zahteve delavcev o: — ugotavljanju delovnega prispevka, ki ga delavec daje s tekočim delom, gospodarjenjem in upravljanjem s sredstvi in svojo ustvarjalnostjo, — načinu merjenja delovnega prispevka, — določanju normativov dela, — kriterijih za ugotavljanje sestavljenosti del in delovnih nalog in — odnosih med enostavnim in sestavljenim delom, obračunavanju osebnega dohodka (akontaciji in končnem obračunu) in drugih osnovah, ki so potrebne za ugotavljanje individualne učinkovitosti, kakor tudi skupne uspešnosti' poslovanja celotne temeljne organizacije. Le v 36 % sporazumov organizacije združenega dela opredeljujejo kriterije za ugotavljanje delovnega prispevka in še tu so določeni le kakovost dela, količina dela in gospodarnost s sredstvi. Niso pa upoštevani kriteriji za ugotavljanje delovnega prispevka s gospodarjenjem in upravljanjem z družbenimi sredstvi kot minulim delom in tudi ne kriteriji delovnega prispevka z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti. Kot delovni prispevek delavca, ki ga daje k rezultatom dela temeljne organizacije, torej mnogi še vedno smatrajo le njegovo tekoče delo, ne pa tudi gospodarjenje z minulim delom in delavčevo ustvarjalnost, s katero prispeva k povečanju dohodka svoje temeljne organizacije in povečanju celotne družbene produktivnosti dela. Če niti deklarativno niso določeni kriteriji za ugotavljanje delovnega prispevka po minulem delu in ustvarjalnosti, je realno pričakovati, da v samoupravnih sporazumih ne bo ustreznih rešitev o delitvi sredstev za osebne dohodke. Morali bomo torej združiti vse sile in uporabiti vsa sredstva, da prelomimo sedanjo prakso. Kako merimo delovni prispevek delavcev? Samo 14 % sporazumov določa, da moramo ugotavljati delovni prispevek za vsako delo in delovno nalogo. Še tam, kjer je določeno, da bodo delovni prispevek ugotavljali, le zelo na splošno opredeljujejo način ugotavljanja. Nekateri določajo, da bodo delovni prispevek delavca ugotavljali z ocenjevanjem in opisnimi kriteriji ali kar z letnim planiranjem dela. Merjenje delovnega prispevka pa je prava redkost, kar pa bi moralo biti pravilo. (V nekem samoupravnem sporazumu npr. piše... za delo ali nalogo, ki jih ne planiramo in jih ni možno meriti, ni mogoče izplačati osebnega dohodka.) Take določbe bi morale biti bolj pogoste. Tudi dodatki in nadomestila, ki zadevajo posebne pogoje dela, pri čemer vključujemo v to področje: nočno delo, nedeljsko delo, delo na dan praznikov v podaljšanem delovnem času, nadomestilo za čas bolezni, letni dopust, udeležba na mladinskih akcijah in drugo, niso opredeljeni v vseh sporazumih. Tam pa kjer so ta nadomestila in dodatki določeni, so navedeni le nekateri od njih. Tudi področje nadomestil in dodatkov je torej pomanjkljivo in neenotno opredeljeno v analiziranih sporazumih o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. V sporazumu o združevanju naj bi delavci določili tudi odgovornost za vestno opravljanje Sredi julija IZIDE NOVA KNJIGA V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI Dr. Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vprašanja meščanske in marksistične teorije cen Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 din SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo-TOZD DELAVSKA ENOTNOST ................ izvodov knjige dr. Cvete Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige nam pošljite na naslov:................... (ulica, poštna št., kraj) Naročeno, dne, kraj: (čitljiv podpis naročnika) delovnih obveznosti, kar je določeno v večini sporazumov (v 78% sporazumov). Delavec, ki sodeluje s svojim delom v delovnem procesu z drugimi delavci, mora vestno in po svojih zmožnostih delati, kajti tako uresničuje svojo pravico do dela (to je le en del te pravice — drugi je upravljanje ter gospodarjenje). To svojo samoupravno pravico pa ne sme kršiti in sodelavcem, s katerimi je združil delo, povzročati škode s svojim nedelom. Odgovornost za delo mora biti opredeljena prav tako kakor tudi sankcija za neopravljene aktivnosti. Sankcije delavcu, ki zaradi svoje malomarnosti ali hote ne dosega minimalnih delovnih rezultatov, v sporazumih niso opredeljene. Poleg načela delitve po delu je v sporazumih opredeljena tudi solidarnost delavcev iz sredstev skupne porabe. Solidarnost, kot osnova za zadovoljevanje potreb delavcev po nekaterih dobrinah skupnega pomena, je določena preveč splošno, Tako ni možno ugotoviti, ali ima delavec in njegovi družinski člani pravico na solidarnost (po 126. čl. ZZD), kadar njegov osebni dohodek ne zadošča za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb njega in njegove družine. Načelo solidarnosti mora biti v sporazumih o združevanju tako konkretizirano, da bo vsakemu delavcu omogočena zadostitev življenjskih potreb in da bo vnaprej vedel, zakaj združuje sredstva za solidarnost. Solidarnost iz sredstev skupne porabe je le ena od neposrednih oblik solidarnosti, tudi druge oblike solidarnosti so zelo skromno izražene v teh sporazumih. Zaskrbljujoče je dejstvo, da tretjina sporazumov ne predvideva, da morajo biti osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, ki so jih opredelili v tem sporazumu o združevanju dela delavcev, podrobneje razčlenjene v samoupravnem splošnem aktu — pravilniku v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji ali drugje (v isti ali sorodni dejavnosti ali v dohodkovni povezavi). V sporazumih o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, kjer so zapisali, da bodo delitev konkretizirali v samoupravnem sporazumu in pravilniku, pa niso določili, katere skupne osnove bodo usklajevali z delavci drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji, na ravni družbenopolitične skupnosti in katere v isti dejavnosti. V sporazumih o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo niti ni dovolj jasnih opredelitev razmerja med vloženim delom, dohodkom in sredstvi za osebne dohodke oziroma določil o tem, koliko sredstev je možno družbeno opravičeno izločiti za sredstva za osebne dohodke, kar pa je ena bistvenih pomanjkljivosti teh sporazumov. Končno lahko ugotovimo, da je opravljeno obsežno delo pri graditvi novih odnosov tudi na področju delitve po delu in rezultatih dela. Vendar pa so to le prvi koraki, ki kažejo na pravo pot, na veliko pripravljenost, da uresničimo načela, ki smo si jih zastavili, da pa so za to potrebni še nadaljnji čvrsti in odločni koraki. Prihodnjič: Iliga Globočnik — Delovna razmerja V delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije De-lamaris-Izola sd ugotovili, da ne potrebujejo tri komercialiste, zato so ukinili eno delovno mesto komercialista. Delavca, ki je ostal brez dela oziroma delovnih nalog, niso razporedili na drugo ustrezno delo, ampak so mu naročili, naj ostane doma in bo domov prejemal osebni dohodek v višini 70 % od mesečne akontacije. Delavec se s tako odločitvijo ni strinjal, ampak je zahteval delo, zato je prihajal še naprej v delovne prostore delovne skupnosti skupnih služb. Zaradi takega stališča delavca so vratarju naročili, naj mu prepreči vstop, ker pa delavec le ni odnehal, so proti njemu uvedli disciplinski postopek in mu očitali, da je druge delavce oviral pri delu. Delavec je uveljavljal varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. Razumljivo je, da je pred sodiščem tudi uspel, saj ni bilo pogojev za prenehanje delovnega razmerja oziroma za tak postopek, kot ga je izvajala delovna organizacija. Sodišče je poudarilo, da je bil delavec prizadet ne le zaradi tega, ker je prejemal 70% osebni dohodek, marveč predvsem zaradi tega. ker je bil prikrajšal pri samoupravnih prav cah nima pravice delavc i ovira'1 izvrševanju dela, če delo opL Ija v skladu s samoupra'11;, i le«1 f ^dj splošnimi akti. Razen tega)1 . lovna organizacija dolžna razporediti na ustr® delo oziroma k nalogam, ki)1. zmožen opravljati in se ne 1,1 razbremeniti s tem, da nll'ri pošti pošilja del osebnih d0*1' kov. Povsem nezakonito je bilo 'f >s leja , N ^ 5: stopanje delovne organizmi, ^ f Sv0ji ko je uvedla disciplinski P^, pek zgolj zaradi tega, ker je o ____- •» * i « i __ vec prihajal v delovno organ' jo, ker je hotel delati. Na odločitve sodišča združen dela bo morala delovna ot$. zacija delavca razporedi'^ ustreznim delom oziroma n ,}l gam in mu tudi obenem izpla ■ osebne dohodke, za katere 8 prikrajšala. 'acij % IDS '‘'es 8'es k) Ha c ji svet >! S l>lišl T, N S Osebni dohodki trgovskih potnikov 'S Trgovski potniki se dokaj pogosto pojavljajo pred sodišči, ne samo pred sodišči združenega dela, ampak tudi pred rednimi sodišči. Večkrat nastane vprašanje, ali so upravičeni do sorazmerno visokih dohodkov, ki temeljijo zgolj na proviziji. Že doslej so sodišča v Jugoslaviji poudarjala, da mora biti osebni dohodek trgovskega potnika odvisen od vloženega dela in da mora biti trgovski potnik v enakem položaju kot drugi delavci. Ne more si prisvajati osebnega dohodka na osnovi dela drugih in ne morejo biti upravičeni zahtevki, ki so v nesorazmerju z vloženim delom. Organizacije združenega dela so prodajo blaga na debelo pogostokrat zaupale trgovskim potnikom, katerih status pa je bil različno urejen. Nekateri trgovski potniki so bili v delovnem razmerju, vendar so osebni dohodek dobivali izključno na podlagi provizije, kar pomeni, da so dobili določen odstotek od prodanega blaga. Mnogi trgovski potniki pa so to delo opravljali pogodbeno po pogodbi o delu, največkrat v več organizacijah združenega dela hkrati. Ali mora biti trgovski potnik v delovnem razmerju ali ne, je bila dokaj pogosta dilema, ki pa jo je razrešil leta 1977 zakon o blagovnem prometu. Ta zakon določa, da organizacije združenega dela lahko določijo s samoupravnim splošnim aktom, da jih pri prodaji blaga na debelo zastopajo trgovski potniki. Posebej pa zakon poudarja, da lahko posle trgovskega potnika opravlja samo delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, za katero prodaja. Jasno je torej, da ni možno sklepati pogodbe o delu za posle trgovskega potnika — in da mora biti trgovski potnik v delovnem razmerju Jer da lahko prodaja blago le za tisto organizacijo združenega dela, pri kateri je v delovnem razmerju. Tisto organizacijo združenega dela, ki take zakonite določbe ne bi upoštevala, se lahko # denarno kaznijo od 3.00 30.000 din. J ,dela< Sodišča združenega tevajo določbe zakona o zd ^ nem delu glede osebnih & (iJl, kov vsakega delavca, torej ^ trgovskega potnika. Osebo' , W ......... -~',a0 ’ % V hodki delavca se namreč ug ,r Ijajo na podlagi njegoveg3 L) spevka k delu in v odvisn°s, |(i rezultatov dela in poslovanj3' ____________________. ,Jcjj) jih doseže temeljna orgattiz3 .|f Prav zaradi tega sodišča up vajo naslednje načelo: vCi' Tudi osebni dohodki dfi . >( — trgovskih potnikov, tf obračunavajo izključno 311 fajc težno v obliki provizije*111 Ji biti odvisni od vloženega H ih S Nii i" h »t Prav zato ne smejo bistve3^ j- A; stopiti od osebnih dohod* j it jih dosegajo drugi de,ff j.1 opravljanju enakovrstnih ai 16v dobnih del, od približn° git količini in kakovosti dy jjslfl1 dišča ne bodo upoštevala^) določb samoupravnih SP čVr s ^el f« aktov, ki so v nasprotju \ \ JVhP V' izraženim načelom. V t3^jst/ merih bodo predlagala nj jči SP’’ „3- nemu sodišču Slovenije* f'1; ločbe samoupravnih ^ v aktov razveljavi, saj s° sprotju s 13. členom Lst3V,v0) $ Čeprav zakon ne d°PUga bi organizacija združenug^1 'i! S "v sklepala pogodbe o deluJ^jP N skim potnikom, pa se i0 „0$ dogaja. Vendar tudi te P ^ n3' ne morejo biti v naspr0"^!))1 vedenim načelom o ug014 ... , , „ PneOU”^ osebnih dohodkov. treCv' N Kr S: določbe, ki omogočaj0 .£ i<> skemu potniku prisvaja3! ^ hodka mimo vloženeg3 ^0' tako da lahko tak delave ^ rišča konjunkturo na "S '^og1 oblike zvez v poslovniški*’' itd., s čimer mu je om ^js3,. tt' •N k s da dobiva nesoraztnern jj3vi dohodke, bo sodišče raZ ofli^ oziroma ugotavljalo, f* N n, ^skupščinah občinskih organizacij zveze sindikatov Orožje za prihodnje bitke Janez Voljč sVof !># rat' °K avl* ie# ;tref j A [TlU ? ioh' v ^ minulih dneh so skoraj • j: ?bčinske organizacije zveze P! | at°v na Slovenskem že . e‘e svoje skupščine, na katerih se delegati iz osnovnih orgam-S dogovorili, kako bodo na ^•nski ravni uresničevali , v ePe nedavne konference slo-^ sindikatov- Ocenili so Javnost njihove organizacije v Nlem štiriletnem ioP 'spri Ho a Ji jrg2 1 k nlao' obdobju ^govorili so torej o uspehih „ ^OStih j n r\r\m iH ii vneti V stih in pomanjkljivostih & • ga delovanja po 8. kon-jj0e.su ZSS), hkrati pa tudi o bo-delovnih nalogah. Povsod HT^ih J0y°rili, da bodo v prihodnjih ■ mesecih skušali povsem j sklepe celjskega kon- $o Sa’ *ca^t'le tako se — *i0t ^ ,v *eh dneh neštetokrat rekli ^'aktivisti — dobro pripravili f i kongres ZSS v Mariboru, j 5V'ej so razrešili stare občinske ' | ,e in izvolili nove, pa volili de-sate za si0venski in jugoslo-ije . kongres sindikatov in evi-l>livL rali ^icg316 za člane repu-skega sveta. Jako je bilo tudi v Cerknici. N,cesar niso skrili in v poročilu o minulem delu občinske sindikalne organizacije so odkrito zapisali tudi vse, kar je bilo v njihovem delu dobrega ali slabega. Rekli so, da v cerkniški občini še niso povsem uresničili sklepov zadnjega kongresa ZSS. Marsikaj so postorili, da bi odločanje v imenu delavcev zamenjalo odločanje delavcev samih, da bi delegatski odnosi zamenjali predstavniški sistem. »Razgibali smo politično klimo,« kot je bilo rečeno na skupščini, toda »veliko je bilo čakanja in iskanja ter plačevanja vzorcev za naše samoupravne rešitve.« Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri skupščini občine je le zadolžila svoje člane za preučevanje posameznih dejavnosti, potem pa je zaspala. Največ so postorili v dveh najštevilnejših organizacijah združenega dela (v Brestu in Kovinoplastiki), ker so poklicali na pomoč sindikalne aktiviste in strokovne sodelavce republiškega sveta. Skoraj vse breme prizadevanja za uveljavitev zakona o združenem delu je ležalo na plečih sindikata, ki je dal »ve- liko konstruktivnih predlogov,« med drugimi tudi za dejavnost samoupravnih (sindikalnih) skupin, ki so osnova delegatske baze. »Ne bi bilo realno, če bi ocenili, da vse poteka tako idealno, kot smo si zamislili. Prizadevanjem sindikata navkljub nismo zagotovili vseh pogojev za povsem razvejano samoupravno življenje.« To velja tudi za dejavnost drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Še vedno ponekod mislijo, da so vse storili, če so evidentirali in potem izvolili delegate za delavske svete ali v delegacije. Dostikrat ne vedo, kaj sodi na zbor delavcev in kaj ne. Zato na zborih prebirajo člene tega ali onega sporazuma in tako zadostijo zahtevi zakona, ki govori tudi o informaciji, prav malo pa storijo, da bi bili vsi sporazumi rezultat hotenj delavcev. Tako imenovane »negativne težnje« dostikrat le zabeležijo in jih potem pošljejo republiškemu sindikalnemu svetu »v vednost in ravnanje«. Takih primerov je kar precej. Dogaja pa se tudi, da delavci Ugotovitve, iz katerih je moč razbrati, do kod so sindikati prišli v svojem prizadevanju za uresničevanje sklepov osmega kongresa in še drugih nalog zlasti zaradi odkrite in samokritične ocene omogočajo delegatom, da vedo, za kaj gre v tej naši sindikalni bitki. Ne samo v Cerknici, ampak še kje pa se bodo morali vprašati, zakaj delegati osnovnih organizacij niso spregovorili na skupščini... na zborih molčijo in po njih trdijo, da so molčali zato, ker »o vsem odločajo brez nas in mimo nas,« že poprej, pred zborom. V svojem gradivu za občinsko skupščino je sindikalni svet tudi zapisal: »Veliko dela nas še čaka, tudi na področju dohodkovnih odnosov, ki še zdaleč niso taki, kot bi želeli. Nekatere delovne organizacije so že našle dokaj dobre samostojne rešitve, vendar jih je zelo malo. Predvsem pa ne moremo govoriti o prizadevanjih za dolgotrajno povezanost združenega dela, saj v njem še vedno prevladujejo stari kupoprodajni odnosi, še zlasti pa to velja za odnose med trgovino in proizvodnjo.« Tako samokritično in hkrati spodbujevalno so v poročilu o minulem delu cerkniškega sindikata spregovorili tudi o vseh področjih dejavnosti, kamor gre delavski dinar. Takole so rekli: »Kaže, da večina izvršnih odborov SIS včasih prevzema tudi nekatere naloge, o katerih bi morale odločati skupščine. Vse prevečkrat so tak način omogočali delegati v skupščinah samih, saj ni nobena novost, da so bile skupščine nesklepčne, ko bi morali odločati o zelo pomembnih vprašanjih. Naslednja slabost, ki smo jo skušali odpraviti v minulem obdobju, je sestava zborov uporabnikov in izvajalcev, saj so velikokrat kot uporabniki v zboru sedeli izvajalci. Samoupravne interesne skupnosti se prevečkrat pojavljajo predvsem kot uresničevalke nalog, premalo pa kot samoupravni organ, kjeV bi se bilo moč ob usklajevanju stališč dogovarjati o dolgoročnejši usmeritvi.« Govorili so tudi o dejavnosti samoupravne delavske kontrole, ki ni storila vsega tistega, zavoljo česar so jo ustanovili. Podrobno so popisali vso svojo dejavnost na področju družbenega planiranja prizadevanj za še večje poslovne in gospodarske uspehe. Sindikalni delavci v cerkniški sedanjem delu zapisali še kopico ugotovitev, iz katerih je moč razbrati, do kam so sindikati prišli v svojem prizadevanju za uresničevanje sklepov 8. kongresa slovenskih sindikatov. Prav ta odkrita, samokritična ocena, je vsem, delegatom in gostom občinske skupščine omogočila, da vedo, za kaj gre v tej naši sindikalni bitki. Ob vsakem sklepu, sprejetem na 8. kongresu, so povedali, kako so ga uresničili. Če ga še niso, kako ga bodo! Ob koncu skupščine so sprejeli tako imenovano usmeritev za v prihodnje, v katero so predvsem prepisali vse tisto, kar je bilo načelnega rečeno na nedavni konferenci slovenskih sindikatov, skupščino pa je pozdravilo pet gostov, medtem ko delegati osnovnih organizacij na njej niso govorili. O tem, zakaj se je to zgodilo in kako je bilo moč molčati ob tako dobrem poročilu, ki je cerkniškim sindikatom dalo orožje za prihodnje sindikalne bitke, naj na straneh našega lista spregovorijo sami. V t lehnično-remontnem zavodu Bregana niso zadovoljni brez vzroka oo ^ drUi Sindikat, ki je vpet v vse pore življenja Darjan Horvat u' >(u ^ Tehnično remontnem za-|J re8ana s0 delavci organi- ei: * v treh ncnnvnih nronni^a- i*i lav ki li Pr 110^ Cič" v treh osnovnih organizacij sindikata. ____ Na meji med Hodijo in Hrvaško, bližje So-fleiaju *cot Brežicam, živi in ekt'v> k' J'e znan P° svoji tUh organizacij sin-tati,: ^lirku Kosijerju pred v V ®eograclu izročil pred-jugoslovBnskih sindika-|!je s'*a Spiljak? Na to vpraša-cy - ga ° ^e*eli dobiti odgovor v efC tSlik’ kier srno se ° dejavnosti Pogovarjali z Mirkom C\J t.rjern> Marjanom Moguli- se*1 gl v- K K fl/ -n. p * j>aniz je predsednik osnovne 'ovacije sindikata v proi-Dragom Zlataričem, Sadnikom sindikata v re-predsednikom sindi-/tupnih službah Zvonkom sc- Kosijer nam je dejal: aji ” nas obiskujejo pred-^bčinskega sveta ZS 4\ st>sto Hijk.' Prav oni so bili tudi po-5%Vn'u 3 to’ da naši konferenci pd i.1. . organizacij sindikata .%irr)jlrirni slovenskimi sindi-|ct p organizacijami zvezni 'e(l ttoj.e^. prvomajsko listino, o v J11?' stvarmi, na katere N p - Hi ''Stilni našem zavodu resnično ponosni, velja najprej omeniti resnico, da smo Jugoslavija v malem, saj imamo zaposlene delavce iz vseh republik in skorajda vseh narodnosti, ki živijo v naši državi. Doslej se še ni pripetilo, da bi kdo povzročil kakšen nacionalističen izpad. Lahko trdim, da smo zgledna organizacija, ki je od ustanovitve 1950. leta kovala bratstvo in enotnost. Naš sindikat pa še posebej skrbi za to, da se bratstvo in enotnost kujeta tudi med najmlajšimi rodovi, saj smo trdno povezani z učenci osnovne šole v Veliki dolini in v Bregani. Slovenski in hrvaški šolarji v obeh krajevnih skupnostih so veliki prijatelji in moramo se pohvaliti, da zelo dobro sodelujemo tudi z učiteljskimi kolektivi v obeh šolah.« Marjan Mogulič pa je k temu dodal: »Kajpak ni to edino, zaradi česar smo dobili prvomajsko listino. Mi smo ustanova posebnega družbenega pomena in kljub temu, da dobivamo veliko naročil od Jugoslovanske ljudske armade, doslej še nismo pozabili na to, da se mora vsak kolektiv gospodarno obnašati, skrbeti za inventivno dejavnost, za učinkovito organiziranost proizvodnih postopkov... Vsa ta vprašanja, ki zadevajo gospodarjenje, organiziranost proizvodnje, racionalizacije in podobno so na skorajda vsakem sestanku sindikalnih skupin, osnovnih organizacij sindikata in konference. Če so potem tudi rezultati zelo dobri, je to tudi posledica zavzetega družbenopolitičnega delovanja in osveščenosti naših ljudi.« Drago Zlatarič, ki je predsednik sindikata v remontu, pa je spregovoril o skrbi za človeka. »Za ljudi, ki so v bolniški, je kajpak pred leti bilo presenečenje, Mirko Kosijer če so jih obiskali predstavniki sindikata. Pri nas takih presenečenj ni, saj je to že večletna praksa. Sindikat je spodbudil akcijo, da vsako leto brezplačno letuje najmanj 20 naših delavcev, poleg tega pa tudi najmanj takšno število delavcev izkoristi možnost brezplačnega zdravljenja v Čate-ških toplicah. Verjetno pa se lahko pohvalimo tudi — po mojem —- z edinstvenim primerom. Ko je v socialno zelo ogroženi družini s sedmimi otroki umrl oče, smo sklenili, da tej družini zgradimo nov dom. Odrekli smo se delu sredstev iz skupne porabe, sindikalni aktivisti smo organizirali prostovoljne delovne akcije in pred tremi leti »predali« ključe tej družini. Želel sem vam omeniti le nekaj akcij, ki smo jih organizirali v sindikatu. Pa tudi zgovorne so,ali ne!?« Zvonko Rešetič je povedal, da bodo do 1980. leta v njihovem kolektivu preskrbeli stanovanja Med tistimi štirimi sindikalnimi organizacijami iz Slovenije, ki so letos dobile prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata v Tehničnd-remontnem zavodu Bregana. Ponosni so na to priznanje, še bolj pa na rezultate, ki jih je dosegel njihov sindikat s svojim delom v kolektivu in v krajevni skupnosti Marjan Mogulič za vse delavce in med drugim omenil, da je njihov zavod zelo tesno povezan s krajevno skupnostjo Bregana. »V krajevni skupnosti Bregana smo doma. Že mnoga leta velja v našem zavodu »pravilo«, da krajevne samouprave ne smemo ločevati od prizadevanj sindikata, kajti zavedamo se, da mora sindikalna organizacija posvečati skrb delavcu v tovarni in tudi njegovemu življenju v krajevni skupnosti. Na pobudo naše sindikalne or- Drago Zlatarič ganizacije nam je uspelo v krajevni skupnosti organizirati številne dejavnosti, ki omogočajo ljudem prijetno bivanje, izobraževanje in kulturno izrabo prostega časa. Nekoč, ko smo gradili tovarno, ko smo se še tudi sami izgrajevali, ni bilo tako. Danes pa je, saj ni nobene akcije v krajevni skupnosti, kjer ne bi bili prisotni naši delavci. Pa ne samo v njej, saj imamo svoje delegate tudi v zborih skupščine občine Somobor in v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Le na- Zvouko Rešetič videz smo razpeti med Brežice in Somobor, pa vendarle nekaj manjka pri vsem tem. Časopise imamo le v srbohrvaškem jeziku in morebiti tudi zaradi tega često ne vemo, kaj se dogaja v slovenskih sindikatih, kakšna stališča so zavzeli do nove organiziranosti Zveze sindikatov in kako se drugod v Sloveniji pripravljajo na sindikalni kongres.« Naš zapis iz Tehnično-re-montnega zavoda Bregana bi lahko bil kajpak mnogo daljši. Kljub vsemu pa verjetno ne bi zmogli povedati vsega, kar je sindikat v tem kolektivu postoril, kako se je v resnici uveljavil kot organizacija delavcev in kako je njihovo orožje in orodje — kljub specifičnim razmeram za to, da sami odločajo o svojih pogojih in rezultatih dela. Prijetno smo bili presenečeni v Bregani. Ni problema, ki bi šel mimo sindikata. Prav on je poklican za to, da se do njega opredeli in tudi nakaže rešitve in tudi jih! Zato so si zaslužili priznanje. Od stroja na seje in nazaj »Pridite ob dveh, ko končam z delom, ob treh pa imam že sestanek.« Tako me je dopoldne v delovni organizaciji »Žičnica« odpravil strojni ključavničar Mi-lorad Petrovič. Z Miloradom sem se želel pogovarjati in ga spoznati, kolikor se seveda da, ker so mu pred nedavnim podelili priznanje za najboljšega mladega delavca — samoupravljavca v občini Vič-Rudnik in enako priznanje tudi med dvajsetimi mladimi v Sloveniji. »Star sem 27 let, doma iz Srbije, že 7 let pa delam v Ljubljani. Ves čas v Žičnici.« Tako je začel svojo pripoved Milorad. »Doma, v Sabcu, sem končal poklicno šolo za ključavničarja. Delovnih mest je v našem kraju premalo. Lahko bi sicer šel v Cačak, v Sento ali v Ljubljano, odločil sem se za slednjo. Zakaj? V Sloveniji še nisem bil in rad bi spoznal nove kraje in nove ljudi. Pa tudi mati ima iz svojih brigadirskih časov več prijateljic v Sloveniji. Vse to je vplivalo, da sem se odločil za Ljubljano. Če mi je žal, sprašujete. Težko bi rekel da, morda se mi le sem in tja stoži po domačem kraju. Sicer sem se pa zelo hitro privadil, saj sem šele po osmih mesecih odšel prvič domov.« Že od vsega začetka se je Milorad dobro vključil v kolektiv, ki ga je, kot zatrjuje, lepo sprejel. Se posebej zato, ker je dober delavec za strojem in tudi zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah. Še posebej veliko je delal v aktivu ZSMS. Nekaj časa tudi kot predsednik. Morda je prav delo v mladinski organizaciji, ki je v tem obdobju zaživelo in postalo pomemben družbenopolitični dejavnik v delovni organizaciji, odločilo o njegovem visokem priznanju. Seveda pa je Milorad aktiven tudi na drugih področjih. Kar preveč bi bilo, da bi jih naštevali. Kot pravi sam, ima trenutno dvanajst funkcij. Med drugim je tudi član mestnega komiteja ZK. »Preveč funkcij imam. Če prištejem še delo v tovarni, se izkaže, da ne morem opraviti vsega tako, kot bi bilo treba. Vsaj 10 ur na teden sem popoldne na sejah. Prostega časa skoraj da ni. Kljub temu sem se vpisal na višjo upravno šolo, vendar ... bolj počasi gre. Malo zaradi časa, malo zaradi stanovanjskih razmer, saj imamo štirje le eno sobo in kuhi njo. Morda bo že' drugo leto bolje, saj sem med prvimi na prioritetni lestvici v naši delovni organizaciji. Rad bi doštudiral, čeprav pri nas niso najbolj navdušeni, ker pač takih kadrov v »Žičnici« ne potrebujemo. Šolanje si plačujem sam in tudi za izpite uporabim redni dopust.« Sicer pa igra nogomet in na kegljišče redno zahaja. V soboto in nedeljo pa odpelje s fičkom družino na izlet. Tudi o samoupravljanju in delegatskem sistemu sva govorila. Če bi strnil v dva stavka njegovo mišljenje in izkušnje, bi-lahko rekel, da je še preveč forumskega dela in da so delavci — samoupravljavci še premalo izobraženi. In tudi to, da je že velika večina takih, ki jih ne zanima samo kuverta, ampak tudi to, kako priti do tistega, kar je v njej. A. A. SOS na morju Zoran Vlajič Ob praznovanju dneva civilne zaščite so v Kopru izvedli vaje reševanja na morju. Vaja je prikazovala reševanje ljudi in goreče ladije, reševanje utopljenca, opečenega in poškodovanega človeka. Prav tako je bila prikazana tudi zaščita morja pred onesnaženjem z nafto, ki se je razlila, potem ko je izbruhnil na ladji požar. Ponesrečencem je bila nudena prva pomoč že ob reševanju iz morja in prevozu na obalo. Na obali jih je prevzela v oskrbo sanitetna ekipa, nato pa so jih prenesli v stacionarij — šotor za prvo medicinsko pomoč. Iz sta-cionarija so poškodovance prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Na vaji so sodelovali: občinski štab civilne zaščite Koper, luška kapitanija, Zdravstveni dom Koper — ambulanta za pomorščake, zavod za požarno varnost, postaja pomorske milice, Brodo-spas z remorkerjem, HIDRO — zaščita morja pred onesnaženjem in Luka Koper. Vaja je bila izvedena učinkovito in uspešno. Enote so delovale dokaj sinhronizirano in dokazale na tej prvi tovrstni vaji v Sloveniji, da so dobro usposobljene. Ustavitev dela Rdeči signal — za koga? fai Igo Tratnik Protest je tako ali drugače vedno na očeh javnosti. Pač zaradi številnih vprašanj, ki se nanj navezujejo, če ga hočemo razsvetliti-. Nekaj podobnega prav gotovo velja tudi za protestne ustavitve dela. Tako ali drugače se protestne ustavitve dela vedno »vtirijo« v sindikalno delo. Po vsej verjetnosti sta se Jože Tavčar in Lidija Mohar-Grgurevič iz raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS lotila temeljitejše analize ustavitev dela pri nas zato, da namreč oborožita sindikalne delavce s temeljitejšimi in globljimi »pogledi na stvari«. Najprej preseneča ugotovitev, da se je v minulih štirih letih — od 1974 do lani — k ustavitvi dela kot metodi za urejanje odnosov zateklo le 0,52% vseh zaposlenih delavcev. Tudi v industriji in rudarstvu, kjer so bile ustavitve najpogostejše, udeležba praktično ne presega 1 %. Za popolnejšo osvetlitev naj še povemo, da ustavitve v 97% primerov niso trajale 8 ur in v 63 % primerov celo manj kot 6 ur. Ustavitve dela torej nikakor ne bi mogli prikazovati kot širši družbeni pojav ali pa kot resnejšo oviro pri »porabi« delovnega časa. Toliko bolj, ker so se razburjeni delavci v veliki večini primerov kasneje odločili, da bodo izgubljeni čas nadomestili. Tako razmišljanje bi nas morda lahko zavedlo v drugo skrajnost, da bi na primer omalovaževali pomen prekinitev dela za osvetlitev določenih razmer v posameznih organizacijah združenega dela ali da jih ne bi dopustili kot možno razrešitev takrat, kadar samoupravno življenje zaradi najrazličnejših razlogov zabrede v zagato. Najprej je treba poudariti, da ustavitve dela pri nas nikjer niso bile usmerjene proti samoupravnim načelom. Prav nasprotno! Največkrat so najbolj glasne zahteve delavcev, da je treba bolj dosledno uveljavljati samoupravne odnose in spoštovati samoupravne odločitve. To pa so vrednote, ki smo jih morda pri vsakokratnem spremljanju te ali druge prekinitve dela premalo upoštevali. In kdo so delavci, ki se odločajo za takšno obliko protesta, če se že...? Skoraj brez izjeme so iz neposredne proizvodnje. Ne poznamo niti enega primera, da bi ustavili delo delavci iz skupnih služb. Prav ta primerjava »nujno« privede do razmišljanja. Položaj delavca v neposredni proizvodnji prav gotovo ni izenačen s tistim v administraciji in tudi občutljivost za kritje osnovnih življenjskih potreb ni povsod enaka. Omenili smo že, da do ustavitve dela najpogosteje prihaja v industriji in rudarstvu, še posebej v kovinski industriji, lesni, predelovalni in živilski. Ne bi smeli pozabiti tudi na gradbeništvo, promet in kmetijstvo. Štirje od petih delavcev, ki so ustavili delo, so zaposleni v dejavnostih, ki so zadnja leta uvajale nove tehnološke postopke (in z njimi tudi nove norme!). Nesporazumi okoli merjenja dela so naposled privedli tako daleč, ko so delavci menili, da ne morejo več sprejemati nekakšno »tarifno politiko« po sta- Za sindikalno delo prav gotovo mora biti zanimiv podatek, da je v minulem obdobju najpogosteje prihajalo do ustavitve dela v industrijskih središčih, kot so Ljubljana, Celje, Maribor, Nova Gorica, Koper... Prav v teh središčih je večje število delavcev, ki žive samo od svojega dela v tovarni... Daleč največkrat, ko se delavci zatečejo k skrajnemu sredstvu, prekipi zaradi osebnih dohodkov. K temu lahko prištejemo še premajhno plačilo nadur, nepravična ali zamujena izplačila OD in še kaj. Hudo kri povzroča tudi spreminjanje normativnih aktov, ki urejajo sistemizacijo delovnih opravil in nalog, samovoljno spremljanje norm, samovoljno premeščanje delavcev na druga delovna mesta, težje delovne razmere. Prevladujoča pozornost osebnim dohodkom bi utegnila zavesti v zmoto: ne gre za to, da »delavce zanima samo plača,« ampak za očiten razkorak med pričakovanji in realnostjo, ko delavci naposled le ugotavljajo, da merjenje dela med neposrednimi proizvajalci (kjer je vse na milimetre) in administrativci (zanje menda naj ne bi bilo meril) ustvarja huda nesorazmerja. Nemalokrat se tudi primeri, da delavci ob zaključnem računu, kjer so rezultati nad predvidevanji, ne morejo razumeti, zakaj v kuverti dobe manj, kot so si izračunali. Torej: »delali smo več, dobili manj. Zakaj?« Očitno so jim odgovorni šele z zamudo razložili, kako je z odplačevanjem obveznosti, ki so — resnici na ljubo — vse prepogosto šle čez znosno mero. Večkrat pri prekinitvah dela tudi zapoznelo ugotavljamo, an« kako se srečujemo z T' posebnost jo, ki se začne z ^ ugotovitvijo, kako »vsi vs£ ^ in razumemo«, šele po pr°p si pa priznavamo, kako nlU bližno stvari nismo razloži« , da bi jih delavci lahko v r<* d razumeli in sprejeli zajjj Morda je prav v tem »s'hc treba iskati izziv za sini« delavce (seveda ne samo z3«' kako si morajo v prihodnj® bolj življenjske, bolj d?*8« . prijeme za svoje vsakdan]6^ Vemo, da do ustavitve a, OZD ne pride čez noč. P° se kaj dolgo kuha, preden snici poči. In kaj ves ta čas njajo samoupravni organi«' kat, zveza komunistov•••■ moramo priznati, da se n3, krat vedejo kot »gluho3 opazovalci. Ob takem ve 1 el vsekakor ni odveč vprašam je pravzaprav odgovorno^, ^ jektivnih sil. Vprašujemo \ veda za dogajanje, ki Je L ^ nami... Ali je tako vPraijf- a dovolj, da bomo prebudili 0^ vorne delavce k budnosti ij^ litetnejšemu delu (torej " '' s "'Jk, Vprašanje bi lahko sevej bo i v i7n<;trem oh ikl ^ ■ 1 i J' ki bo »blizu« delavcem) ^ in še posebej tam, kjer z« \r£>rr\/~\ ca xn r-i Iz Q1 j r *M vemo, da se >>nekaJ "dais bolj v izostreni obliki za j I ij,j poslovodnim organom, * jjl skrivnost, da do ustavitvi prihaja največ zaradi 1 malomarnosti, nepozorno* j. uradniško-šefovskega ga delavci vse težje sprej el k H,r Saj vemo, kako šefovanj®^ ^ delo»od sedmih do ampak ima to delo v sebi št3 ^, izredno odgovorne družbo3 litične sestavine! J Kaj bi v prihodnje kaza* diti? Brez odvečnega fi*Pz / , ti nja in iskanja receptov bis. I v, rali preriniti do spoznani I ^ samoupravni organi in š£ d bej vodstvo sindikata 8 r mero in spoštovanjem d°P J in »signalov« delavcev ukr ^; lu, razrešuje konflikte takra*’ 1 niso prišli do vrelišča. V z3" voljstvo in zadoščenje ^ In ne šele na vrat na nos ko se voda prelije čez rob-' >< 5ga \ !018 % s rav! PRAVNIK SVETUJE h' is loev N S $ 'M; Izredni plačani dopust Ss: k s % VPRAŠANJE: Zaposlena sem kot delavka v tekstilni industriji. Pred kratkim mi je umrla tašča, vendar navkljub prošnji v podjetju nisem dobila izrednega plačanega dopusta. Odgovorni delavci so mi odgovorili, da v tem primeru nimam pravice do takega dopusta. Ko sem opozorila, da je še pred kratkim za podobne primere delavcem bil odobren tak dopust, so mi odgovorili, da so tedaj še veljali drugi samoupravni akti. Vem, da sindikalna lista tak dopust predvideva tudi za primere, kot sem vam ga opisala, in mislim, da bi morali biti vsi splošni akti v skladu z njo. Zanima me, če sem upravičena do izrednega plačanega dopusta v mojem primeru in koliko dni dopusta mi pripada, hkrati pa tudi, če lahko koristim dopust tudi sedaj, čeprav je dogodek, ki bi mi dal pravico do njega, že mimo. SILVA ODGOVOR: Po čl. 100 zakona o delovnih razmerjih razmerjih ima delavec pravico biti odsoten z dela do 7 delovnih dni v koledarskem letu ob nadomestilu osebnega dohodka zaradi osebnih okoliščin ter v primerih in pogojih, kot jih določa samoupravni splošni akt. Zakon torej omogoča tako imenovani izredni plačani dopust, pogoje in primere pa določajo delavci sami s samoupravnim aktom. V vašem primeru je torej odločilno vprašanje, če imate s samoupravnim splošnim aktom predviden tak dopust tudi za H primer ob smrti tašče. lz pisma je skoraj gotovo, ^ primer samoupravni aki ' 'Jeva V! \ 5da \ Vin c*- ganizacije ne predvide^ ^ nega dopusta, kar seveo u ni, da vam tak dopust ^jti/ i d tem je še potrebno imajo mnoge delovne 0 | cije v svojih samoupi«' jvi3 ( izredni plačani dopust p le za primer smrti v ožji krog oseb ožje družine ?.^3 % Sin0. J % V?i S S v ne sodi. Ko omenjate s' listo, s katero naj bi bilj z3 p3 organizacije skladen tu1 dročje izrednih pl30311', , , stov, je potrebno p°ja a ^ sindikalna lista glede e ^0 , V, S*33 ')l ( 1 določil, saj vsebuje le ^/h sindikata o skupnih ^ merilih za razporejanje in osebnih dohodkov- \ ________________ dogodki in odmevi •5)0 JE KDO Končano posebno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi ^ Van Dong ^dsednik vietnamske vlade van Dong sodi med ■ ž« Niixletnams^e revoluci°narje, ieajj( ‘lova|- 'n državnike, ki so sode- ys^ht“»v„^hv;„TS 1 P amski zgodovini. i Vdn leta 1906 (p° ve1 ••ti ^eTetVpo^vIS. Lbi- ie Cr'nva, se je Fam Van Dong ed^ ^tic deček vključil v boj proti ^slj< (iarjp0skirn kolonialnim gospo- i A) ' keta je moral zbe-j SLPred preganjanjem franco-iC' bif^l^ije- Zatekel se je v Kan-jlj > klj|!|"Jer se je seznanil s Ho Ši ’V 't|j j®01 in postal njegov prija-.flif n. tesni sodelavec. Le leto V d1' Sn6 SC J6 FaiT1 Van Don8 P° JrjV||0ru s Ho Ši Minhom od-. vil«*-, na Indokitajsko z nalogo S opjPjf^^anizirati komunistično <• Kaj kmalu je padel v kolonialnim oblastem, ki so alo ga aretirale, obsodile na prisilno delo in ga za dolgih šest let poslale v zloglasno koncentracijsko taborišče »Paulo Kondor«. Leta 1936 se Fam Van Dong posveti novinarstvu in ureja levičarski časnik »Indokitajska želja«. Začetek vojne in represalije sta ga znova prisilile, da je zapustil domovino. Odšel je na Kitajsko. Leto 1945 je zanj pomenilo novo prelomnico. Postal je finančni minister v prvi vietnamski revolucionarni vladi, ki jo je vodil Ho Ši Minh, leto pozneje pa podpredsednik stalnega komiteja parlamenta. Leta 1947 je postal kandidat za člana centralnega komiteja, že čez dve leti pa član CK, namestnik predsednika vlade in predsednik vrhovnega obrambnega sveta. Leta 1954 so mu zaupali izredno pomembno nalogo. Vodil je namreč,, vietnamsko delegacijo na ženevski konferenci, ki je pomenila dokončni poraz francoskih kolonialistov na Indokitajskem. Kmalu zatem opravlja dolžnosti predsednika vlade in zunanjega ministra, po Ho Ši Minhovi smrti pa je osrednja figura vietnamske politike. Tudi po združitvi Vietnamov v enotno državo je ostal predsednik vlade, ki se prav zdaj sooča z velikimi zunanjepolitičnimi problemi (vojna s Kampučijo, zaostritev s Kitajsko) katerih »takšna ali drugačna« rešitev bo nedvomn odločilno vplivala na prihodnost združenega socialističnega Vietnama. Branko Kastelic ^ TEDEN V ŽARIŠČU Ol°'i fpV iJ^OGRAD — 1L kongres Na °Vanskih komunistov, ki SVetu ocenil> kot zel° P°~ / t* ,, _ VtaV «en dog°dek — ne samo ju- v ; anski, marveč mednarodni ^ %!a -d sosednji socialistični r'ii Povod za »nove« ten-it Sv°*ne izjave, katerih namen \e'u.predstaviti SFRJ kot * Bo) n' voljna urediti odnosov Pravici0 oziroma, ki ni pri-^oa113 navezati dobrih sosed-Ndv nosov- Med te izjave sodi Nlia^-r1 8°vor bolgarskega vo-hž '°dorja Živkova v Bla-Nri v katerem_je bilo Ngg ^gint rečeno, »da je LR Npi'H pripravljena s SFRJ S3*1 deklaracijo o nedotak-Njjll ^eja in o odpovedi oze-No; J01 zahtevam in sicer 'r kai,^2 kakršnihkoli pogojev % ^.rSr|egakoli odlašanja«. lvkov je »pozabil« na bi- Se^oblem, ki bremeni od-^ v u j državama, na dejstvo, Noj0 gariji vztrajno zanikajo Nodj^a^edonske manjšine in S>a. In izvajajo temu ustrezno politiko. Dejansko 1,1 An,'1!3 Zahteva od SFRJ, da se tfei£a'Š!ke„mj Zahteva od SF .sv°jemu stališču, naj jzC ^s^u^priznajo obstoj make 't\ NL!‘!anjšine in Ji dajo vse S - Bj Q^.raynanja Bolgarije je sdaos;ne pravice. Žaradi ni‘> vN^nt ^avda osnutke treh do-l^a, 0 odnosih med drža-N 1^7' .so nastali septembra (iu Odnosni Pnja?njujej0-rnaŠO Pa n ?sov z Bolgarijo. Ta vi- ■j (j »nje N110 vključuje tudi prižet V^T 'n Pravice tako make-Z3 K Ckarsi!:anišine v Bolgariji kot ,V Jugoslaviji. In prav '■J Posie!arij° kamen spotike, PlL .»J. Ok dlca velikobolgarskih i-A CQ.riti( iti’. n1 4!', itl^’ ^"osih je povsem odveč ' ('V(la ^ru, na kateri strani je ha >>krizo« v medsebojnih til, , ^lilnir iallJatudl podeve‘ 59 D ‘ Krogih se nima no-uredsednika republike, kajti krščanska demokracija in levica se nikakor ne moreta sporazumeti za skupnega kandidata. Že je kazalo, da bo novi predsednik socialist in znani antifašist Sando Pertini, toda krščanski demokrati so njegovo kandidaturo odločno zavrnili. BLIŽNJI VZHOD — Na obiskih v Izraelu in Egiptu je bil podpredsednik ZDA Mondaie, da bi »spodbudil« obnovitev egiptovsko-izraelskih mirovnih pogajanj, vendar ni dosegel ničesar bistvenega. Medtem so se razmere na Bližnjem vzhodu znova poslabšale zaradi spopadov v Libanonu, ki vse bolj spominjajo na izbruh nove državljanske vojne. PEKING —LR Kitajska je sporočila, da ukinja SR Vietnamu vsakršno pomoč in da je odpoklicala svoje strokovnjake iz te dežele. Vietnamski predstavnik je za to kitajsko potezo dejal, da ne bo posebno prizadela njegove dežele, ker je Kitajska v minulih dveh letih ustavila že precej svoje pomoči Vietnamu. OUITO — Ekvadorska vojska je objavila, da se bo po predsedniških volitvah (16. tega meseca) nepreklicno umaknila z oblasti. To bo vsekakor velik trenutek novejše zgodovine Ekvadorja, ki je že zdaj močno odjeknil v latinskoameriškem prostoru, kjer je na oblasti vrsta krvavih vojaških hunt, ki vztrajajo na oblasti. K. B. Znova v OZN Branko Kastelic Večtedensko zborovanje svetovne skupščine, ki se je končalo v dramatičnem spopadu mnenj in teženj med jedrskimi silami na eni strani ter neuvrščenimi državami in nejedrskimi deželami sploh na drugi — končalo se je ob treh ponoči po newyor-škem času s sprejetjem sklepne listine zasedanja — je kljub temu, da ne pomeni preobrata v zgodovini mednarodnih odnosov, izredno pomemben korak na poti ustvarjanja varnejšega sveta, v prvi vrsti zato, ker je »vrnilo problematiko razorože-vanja v Ždružene narode« in ker je potrdilo vso upravičenost pobude gibanja neuvrščenosti, ki je predlagalo sklic tega zasedanja. Najpomembnejši ukrep ZN na področju razorožitvenih prizadevanj je nedvomno ustanovitev komisije OZN za razorožitev, v kateri bodo sodelovale vse države—članice. Svet je torej dobil bogatejši in pomembno reorganiziran mednarodni razorožitve-ni mehanizem, v katerem bo kot »enakopravna celota« spremljal uresničevanje politike OZN na področju razoroževanja. Na zasedanju so ustanovili tudi »komite za razorožitev« — pogajal- sko telo; v bistvu pomeni na moč pomembno spremembo v ženevskih pogajanjih, ki sta jim izmenoma predsedovali ZDA in ZSSR. Zdaj bo veljal sistem rotacije, v delo komiteja bo vključenih še pet ali osem držav, tako da ga bo skupaj sestavljalo 37 ali 40 držav (v pogajanja se bosta vključili tudi Francija in Kitajska). Odločilnega pomena pa je, da bo komite poslej v tesnejši zvezi z OZN in da bodo v njem lahko sodelovale vse države — članice OZN. O vsem tem govori četrti del sklepnega dokumenta posebnega zasedanja, ki poleg tega vsebuje še uvod, deklaracijo in akcijski program. Deklaracija je zgovoren zbir vseh nevarnih posledic, ki jih v mednarodnih odnosih in v življenju posamezih držav povzroča oborožealna dirka. Zelo pomemben je nadalje tisti del deklaracije, ki podčrtuje, »da so vse države dolžne podpirati razoroževanje, da imajo v se države pravico sodelovati v pogajanjih o tem ter biti enakopravne v vseh večstranskih pogajanjih, ki neposredno zadevajo njihovo varnost«. Navkljub neutrudnemu priza- devanju — zlasti neuvrščenih držav — je akcijski program, ki bi s svojo vsebino utegnil postati najpomembnejši del sklepnega dokumenta (z vsebino, kakršno si je želela velika večina držav—udeleženk), ostal zgolj »zbir mrtvih črk na papirju«, ki nikogar ne obvezujejo. Da je temu tako, gre »vsa zahvala« vodilnim vojaškim silam, ki niso hotele privoliti niti v enega izmed konkretnih predlogov, zamisli in pobud, čeprav so izgubile boj za oceno »da je bistvenega pomena ustaviti tekmo na vseh področjih jedrskega oboroževanja«. Kakorkoli že, res je, da posebno zasedanje o razorožitvi ne pomeni preobrata na področju prizadevanj za ustavitev oboroževalne dirke, niti dogovora o novih, odločnejših razorožitvenih ukrepih, res pa je tudi, da pomeni veliko za graditev boljšega in varnejšega sveta, novo priznanje nenadomestljivi vlogi gibanja neuvrščenosti in njegovega boja na svetovnem prizorišču, predvsem pa za odločilnejšo vlogo OZN pri reševanjus najbolj nemarnega problema sodobnega sveta. KOMUNIST ZA DE Vrstni red je pomemben Boris Kutin Pri obrambnih nalogah samoupravne interesne skupnosti največji delež opraviti že danes. To pomeni, da je njihova prvenstvena vloga v času miru. V to dejavnost je treba usmeriti vsa prizadevanja, kajti še tako dobra organiziranost v vojnem času ne more v ničemer odtehtati napačne strateške odločitve. Gre namreč za to, da naj bi na vsakem »civilnem« koraku ves čas imeli pred očmi podobo, ki bi nastala med vojno; za to, da bi bile rešitve, pa naj si bo to katerokoli področje že, celovite, zastavljene res po naše. sto: pomeni, da nas nič ne sme presenetiti, da moramo biti vsepovsod organizirani, tako da bi v morebitni vojni celotni družbenogospodarski mehanizem deloval čim bolj tekoče in povezano, in sicer na tak način kot danes ali pa tudi povsem drugače. Tovrstne naloge pa so seveda sila pestre. Nekje moramo paziti. Slišati je resda precej zaplete-', vendar pa je bistvo prepro- da sistemov (na primer železniškega, PTT, energetskega) ne bi bilo moč zrušiti kot hiše iz kart, drugje pa bi osrednja pozornost morala veljati rezervam, ki bi svojo vlogo začele uveljavljati šele v spremenjenih okoliščinah. Bolj grobo povedano je to domala vse, o čemer bi morali danes razmišljati v samoupravnih interesnih skupnostih, preden bi začeli »odkljukavati«, kaj so naredili na področju obrambnih priprav. Organiziranost, obstoj in delovanje v vojni so seveda tudi vprašanja, na katera moramo slej ko prej dobiti dokončne odgovore (mimogrede: enotnih rešitev zanesljivo ne bo), vendar pa po prioriteti sodijo šele v drugo kategorijo. Nikakor pa to ne pomeni, da bi jih morali odrivati vstran in. se pretvarjati, kot da jih ni. Samo dela se je treba lotiti po vrsti. Popolnoma na dlani pa je, da ga je še veliko, zlasti pri razmejevanju strateških con kot so na primer še delo samoupravnih interesnih skupnosti v neposredni vojni nevarnosti in mobilizaciji. Ena izmed najhitrejših poti pri iskanju prave usmeritve bi gotovo bila ta, da bi se predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti vključili v delo koordinacijskih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskih konferencah socialistične zveze pa tudi v svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu RK SZDL Slovenije. Potem bi bili po eni strani že tako smešni in jalovi izgovori nekaterih odgovornih funkcionarjev SIS, češ da za obrambne in zaščitne zadeve ne morejo dobiti profesionalcev (zaradi kadrovskih ali finančnih težav) še bolj iz trte izviti, po drugi veliko bolj pomembni, pa bi se samoupravne interesne skupnosti v neposrednem stiku z najbolj odgovornimi tudi na najboljši način približevale pravim okvirom. Edu Sikiriču, letošnjemu nagrajencu ob dnevu samoupravljavcev so med prvimi čestitali njegovi delovni tovariši, natakarji iz nekaterih gostinskih lokalov v Ljubljani. Ker pa je Edo Sikirič znan kol sposoben družbenopolitični delavec — kajpak njegovih delovnih sposobnosti s tem ne zanikamo —poznajo ga mnogi —pa ne te obiskovalci ljubljanske Šestice —je kajpak zaprosil tovarišico Vido Tomšič, članico sveta federacije, da se priključi gostinskim delavcem na skupinski sliki. Tov. Tomšičeva se je vabilu seveda odzvala. OD SOBOTE DO SOBOTE Nedelja, 2. julij — Pred dnevom borca so t Gornji Radgoni slovesno odprli novo tovarno bivalnih kontejnerjev. — V Trbovljah je bila osrednja slovesnost ob dnevu rudarjev. Na proslavi je bil slavnostni govornik Jože Globačnik, podpredsednik skupščine SRS. — Tradicionalnemu srečanju delavcev Iskre na škofjeloškern gradu je prisostvoval tudi član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj. Ponedeljek, 3. julij — V Trebnjem se je poleg tabora slikarjev in kiparjev zbralo na festivalu jugoslovanskih amaterskih dramskih družin več kot dvajset amaterskih skupin iz vseh naših republik. Torek, 4. julij — Letošnja osrednja jugoslovanska proslava ob dnevu borca je bila na Tjentištu ob 35-letnici slavne bitke na Sutjeski. Častni gost in govornik pred sto-tisočglavo množico nekdanjih borcev, aktivistov in mladine, je bil predsednik Tito. Njegov obisk na Tari, pot do Tjentišta in na prizorišče nekdanjih bojev na Sutjeski, zlasti še njegovi pogovori z domačini in soborci so vzbudili veliko zanimanje v domači in tuji javnosti. — Osrednja proslava ob dnevu borca v Sloveniji je bila v Dobrepoljah v Suhi krajini. Zbrani množici, nekdanjim borcem, rezervnim vojaškim starešinam, aktivistom, gostom in domačinom ter mladini je spregovoril predsednik združenja ZB NOV Slovenije Janez Vipotnik. Sreda, 5. julij Predsednik Tito je na svojem obisku prizorišč bojev na Sutjeski obiskal planino Ozren. Njegov pogovor s soborci in gostitelji je oživel spomine na legendarne boje na Sutjeski in osvetlil prenekateri dogodek iz teh zgodovinskih trenutkov narodnoosvobodilnega boja. — V republiški konferenci SZDL so se skupaj s sindikati dogovorili za problemsko konferenco o položaju delavk. Na njej naj bi celovito ocenili doseženo in usmerili akcije za nadaljnje zboljševanje položaja delavk in uveljavljanje njihovih samoupravljavskih pravic in dolžnosti. Četrtek, 6. julij —- V republiški skupščini sta vodstvo RK SZDL in predsedstvo skupščine pripravila posvet z vsemi predsedniki občinskih skupščin v Sloveniji. Na posvetu so obravnavali nekatera vprašanja skupnega programiranja dela v delegatskem in skupščinskem sistemu v prihodnjem mandatnem obdobju. Sicer pa je posvet nakazal stalno potrebo po kontinuiranem sestajanju in izmenjavi izkušenj iz dela občinskih skupščin. — Slovenski izvršni svet je na svoji redni seji obravnaval predloge nekaterih zakonov s področja obrti, delovanja republiških svetov, o sodnih taksah ter nekatera tekoča vprašanja gospodarske politike. Petek, 7. julij — S številnimi prireditvami, natisi književnih del ter s proslavami so v številnih krajih naše države obeležili 85-letnico rojstva Miroslava Krleže, enega največjih sodobnih jugoslovanskih književnikov. —GOK Pomanjkanje lesa za predelavo v celulozo in plošče KOMENTATORJEV STOLPCI Več, vendar še premalo Močni in spretni {> Ivo Virnik B. Rugelj Čeprav so slovenski gozdarji nekaterim zaostankom navkljub na najboljši poti, da do 1980. leta izpolnijo obveznosti, ki jih imajo na osnovi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v republiki za obdobje 1976—1980, pa z obsegom sečnje za potrebe proizvajalcev celuloze in plošč v lanskem, v precejšnji meri pa tudi v letošnjem letu, ne moremo biti zadovoljni. Lani se je v Sloveniji v primerjavi z letom prej precej povečal obseg sečnje, saj je bilo posekanih več kot 2,3 milijona kubičnih metrov lesa, vendar še vedno primanjkuje nekaterih vrst lesa. Tako kot lani je tudi letos dovolj lesa za mehansko predelavo, tehničnega lesa in drv, občutno pa primanjkuje lesa za predelavo v celulozo in plošče. Samo lani je lesno-predelo-valna in celulozna industrija v Sloveniji potrebovala 1,2 mili- jona kubičnih metrov lesa, vendar smo iz območnih gozdnogospodarskih organizacij dobili nekaj več kot 753 tisoč kubičnih metrov lesa oziroma 61 odstotkov potrebne lesne mase, ostale količine so proizvajalci celuloze in plošč dobili iz drugih republik, kar dobro tretjino pa so morali uvoziti. Lesnopredelovalna, predvsem pa celulozna industrija išče izhod iz kritičnega položaja pri svoji surovinski oskrbi na več načinov, med drugim tudi v samoupravnem sporazumevanju o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s proizvajalci lesa, toda brez večjih rezultatov. Doslej je bil sklenjen le en sam tak sporazum, in sicer med delovno organizacijo Aero — Tovarna celuloze Medvode in TOZD gozdarstva in lesarstva Gorenjske. Vsi ostali sporazumi (Krško, Vevče, Količevo in Prevalje) pa so šele v pripravi ali pa še vedno »visijo v zraku«. V združeni papirni industriji SOZD Slovenija papir se še kako zavedajo, da bodo do konca srednjeročnega obdobja dobili od načrtovanih letnih količin 1,89 milijona kubičnih metrov lesa za predelavo v celulozo in plošče komaj slabo polovico iz Slovenije, skoraj en milijon kubičnih metrov pa si bo treba priskrbeti, bodisi iz drugih republik ali z uvozom. Še bolj pa se slovenski papirničarji in proizvajalci celuloze zavedajo dejstva, da je uvoz drag in precej nezanesljiv vir surovin, zato razmišljajo, da izkoristijo vse možnosti in se po dolgih letih negotovosti s surovinsko oskrbo glede potrebnih količin lesa za predelavo v celulozo čimprej osamosvojijo. Ena takih možnosti je tudi dopolnilna ali izvengozdna proizvodnja lesa. Za proizvodnjo lesa izven gozda pa niso sposobne vse, marveč predvsem tiste vrste, ki hitro priraščajo in so manj zahtevne do rastiščnih pogojev. To so v prvi vrsti tako imenovani mehki listavci: vrba. domači in evroameriški topoli, jelša in drugi listavci, kot so, denimo, akacija, oreh itd. Akcijo naj bi ob finančni podpori lesno predelovalne in papirne industrije skupaj zastavili lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo predvsem zato, da bi za potrebe celulozne industrije omogočili množično proizvodnjo sadik. Ni dvoma, da ima v Sloveniji proizvodnja sadik dolgoročen pomen, zato bi morali čimprej pričeti z njihovo izbiro in vzgojo na večjih plantažnih površinah, kjer bi z leti dobivali prepotrebne surovine za proizvodnjo celuloze. Korak v tej smeri smo že napravili, saj tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj že financira vzgojo večjega števila topolovih sadik za kasnejše potrebe svoje celulozne proizvodnje. Kolektiv je pripravljen nameniti za dopolnilno proizvodnjo lesa precejšnja sredstva, vendar je zaenkrat v svojih prizadevanjih v naši republiki ostal bolj ali manj osamljen. Združevanje dela in sredstev Zastoji imajo več vzrokov Po ugotovitvah družbenih pravobranilcev samoupravljanja je v Sloveniji združevanje v SOZD šele na začetku. Tako je po nepopolnih podatkih v naši republiki 50 SOZD, vendar jih je registriranih samo 35. Nekaj jih vztraja brez registracije tudi že pet let. V 47 SOZD je združenih 420 OZD ali dve tretjini vseh TOZD združenega dela v gospodarstvu republike. Zelo malo teh OZD ima sedeže v drugih republikah, neznatno pa je tudi število slovenskih OZD, ki so se vključile v SOZD s sedežem izven Slovenije. V slovenskih SOZD dela nad 53 % zaposlenih v Sloveniji, razpolagajo pa z 68,5 % vseh obratnih sredstev slovenskega gospodarstva oziroma z 80 % obratnih in osnovnih sredstev industrije. Največ SOZD je nastalo po horizontalnem načelu povezovanja. Cilj teh SOZD, ki proizvajajo enake ali sorodne proizvode, bi morala biti delitev dela in večja specializacija, namesto tega pa pogosto združujejo samo admi-nistrativna-tehnična dela v skupnih službah. Take SOZD zaostajajo v razvoju ali se stalno reorganizirajo. Formalne in problematične so tudi SOZD, ki so nastale s povezovanjem več manjših delovnih organizacij in imajo po 200 do 400 delavcev. V takih SOZD skrbijo predvsem za svoje osebne dohodke, skoraj nič pa za razširjanje materialne osnove. Mnogo bližje določilom zakona o združenem delu so SOZD, ki so nastale po načelu »vertikalnega« povezovanja surovine — končni izdelki, in tako imenovane mešane SOZD, kate- rih cilj je celovita ponudba. Vendar je v slovenskem gospodarstvu takih SOZD najmanj. V zadnjem času se je več OZD, ki imajo v svojem sestavu po nekaj TOZD, ki med seboj niso ožje reprodukcijsko povezane, preimenovalo v SOZD. Takšne SOZD so v kratkem času dosegle dobre uspehe, vendar se v mnogih še vedno pojavljajo nesprejemljive težnje po koncentraciji vseh ekonomskih funkcij tudi na ravni SOZD. V. O. Jugoslavija ima poslovne stike s 130 deželami. Večina teh dežel iztrži v odnosih z našo deželo več, kakor zapravi oziroma izvozi k nam več, kakor pri nas kupi. Med njimi so tudi dežele v razvoju, kamor bi po logiki, da smo bolj razvita dežela, morali izvažati več, kakor kupovati. Res je sicer, da so te dežele tudi tradicionalno revne (razen redkih izjem) in da tudi zavoljo tega ne zmorejo obdržati ravnovesja v izmenjavi z nami. Toda res je tudi, da naši gospodarstveniki pogosto ne vedo, kaj bi te dežele želele kupovati, poleg tega pa tudi ne znajo (nočejo?) združiti svoje sile, da bi na nekem področju preučili trg in se na njem zasidrali z združenimi močmi. Na nedavnem posvetu slovenskih izvajalcev investicijskih del v tujini je to dejstvo povsem jasno prišlo na plan. Neorganiziranost tovrstnih delovnih organizacij, medsebojna nezdrava konkurenčnost in razsutost strokovnjakov preprečujejo močnejši prodor na tuji trg s tako zahtevnimi opravili, kot so celovita investicijska dela (objekti na ključ, plus znanje, z dobro mero ugodnih posojil, kot danes zahtevajo v večini nerazvitih dežel). To so vse tako imenovani notranji vzroki za sorazmerno majhen prodor na to področje tujega trga. Zraven pa velja seveda prišteti še nekatere sistemske odločitve, ki po mnenju gospodarstva krnijo njegov zamah: preskrba z opremo, z repromate-riali, s surovinami, ki peša zavoljo uvoznih restrikcij ter statusni položaj izvajalcev investicijskih del v tujini, ki jim družba ne priznava položaja in ugodnosti izvoznika. Vsa ta našteta dejstva (in še mnogo drugih), ki so jih sicer pogumno javno omenjali izvajalci sami, so na omenjenem posvetu spodbodla Mirana Mejaka, člana IS SRS, da je v enem stavku povedal vso resnico o naši tovrstni deja'*" »zunanjetrgovinski« dejali ^ »Prodajamo tisto, kat leS|)e imamo oziroma narCJ Znamo pa narediti nl3l,bli2ll več!« . ui foni* Kako torej doseči tisto, ‘ nj. omenil Miran Mejak: da ^ vorn( uspeli prodati vse naše zn311 ^jj ga navsezadnje ni malo? S|0Ve S še večjo pozornostjo “(J. |(0t ^ do te dejavnosti vsekakof’ , »a| ° predvsem z drugačno ofK ranostjo izvajalcev investidf l del v tujini, z njihovo teS^ p^1 medsebojno navezanost)0^ samo v ozkih republiških slte. — z združevanjem finafldL p! kadrovskih moči. In z vklju^ i0v^ njem znanstveno razisko^ ustanov, da bi se vsi skup3) poSt prilagodili posebnim z, ^ in pogojem dela v dežel3)1' Sp^' zv°ju- uJf Vsekakor pa naj v ^ medsebojnih odnosih -------j-**** — jPtaVr sklenili tudi na omenjen^ ^ svetu — ne bo več prostor3^ katere dosedaj kar ud011?/ 1 Kljub dobrim rezultatom v Litostroju prenizek ostanek dohodka Izhod v produktivnosti te fe \\ \ hk, Ciril Brajer Ljubljanska delovna organizacija Litostroj že vrsto let uspešno posluje. Tudi lansko poslovno leto so dobro zaključili, res pa je, da jim uspešno poslovanje ni prineslo željenih rezultatov. Glavni vzrok za uspešno poslovanje so bila naročila, katerih so imeli dovolj vse leto in pa primerna ponudba izdelkov. Junija lani so se na novo organizirali. Iz 8 je nastalo 13 TOZD in iz ene dve delovni skupnosti. Vse TOZD so leto poslovno uspešno zaključile, kar je odraz velikih naporov vseh članov kolektiva. Pripomoglo je, tudi mesečno spremljanje in preverjanje izvrševanja zadanih nalog. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so spremljali poslovanje na vseh ravneh, tako doseganje načrtovane količine kot finančne rezultate. Malo pa se je zataknilo, ko so sprejeli dodatne pogodbene in zakonske obveznosti, ki so negativno vplivale na ostanek dohodka. Vse je kazalo, da bodo morali narediti rebalans plana, a delavci v Litostroju so se raje odločili za drugo pot. Dvignili so proizvodnost in na ta način povečali ostanek dohodka. Strogo se drže dogovorjenih rokov. Odnose med TOZD so uredili na podlagi samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku. Delo poteka verižno in novoustanovljena telesa ves potek budno spremljajo. Tako lahko natančno in pravočasno ugotove, kjer je nastala zamuda in kdo je zanjo odgovoren. Vsaka TOZD ima izdelan lasten program varčevanja in na vse načine skušajo zmanjšati proizvodne stroške. Sestanki so kratki, čimbolj smotrni in obvezno v popoldanskem času, zmanjšujejo zamujanje in nepotrebno odsotnost z dela. Težav so se tako rešili predvsem z dvigom količine proizvodnje, saj zaradi konkurenčnosti na podražitve svojih izdelkov ne morejo računati. Zdaj je za delavci Litostroja prvo četrtletje poslovanja v letu 1978. Z doseženo finančno realizacijo so zadovoljni, saj se giblje v mejah načrtovane. Niso pa zadovoljni s čistim dohodkom, ki je glede na dosežene rezultate prenizek. Celotni dohodek delovne organizacije v prvem četrtletju znaša nekaj preko 440 milijonov dinarjev, kar predstavlja 24,4 odstotka načrtovanega za letošnje leto. Porabljenih sredstev je skoraj 300 milijonov dinarjev (25,6 odstotka) in dohodek kot odraz živega in minulega dela znaša tako približno 140 milijonov dinarjev (22,4 odstotka). Po Ni ■ Si jiijrkj obveznostih iz dohodk3 1 jj*hS( ostalo čistega dohodka P ^j \ 100 milijonov dinarjev’ ^: j; i nacf‘ (V, 20,6 odstotka letnega v tako visoke obvezo družbe so se letošnje čale še za dodatnih 20 o1 |»>| Hc dinarjev, velika sredstva ^ t| terjale tudi potrebe p0^ Nč^k iuui wr i j|*ri lastne materialne Oaz0' . investicij že teče, nek3) pripravljajo. V gradnj’ ambulanta, v teku so ppk |(' * ambulanta,' gradnjo tovarne % športnih sredstev, re cijo nove mi. Naložbe so velik6’ jeklolivarne in hale s hidravlično* ^ V Naložbe so velike- |\J večjimi v Sloveniji- *r jji., zanje namenili milij33 sfeds j dinarjev združenih ^ vm domnevajo pa, da sf-aiii3(li h vzpela na dve milijarN ,e sPj 1,1 Vse TOZD sopodp«8* zume in sprejele S terjajo od njih najmanj« H| bilanco tudi ob koncu1 ‘ l/j K tovani skupni prihod vec c nje leto, ki znaša ne J H i r mUiiorHo Hinariev,h fji1. )(; 1,8 milijarde dinarjev.^ šali preseči na vse ^j0vn3H 4 gospodarnejšim delo1* > spodarnejšim delom proizvodnosti. ^ / oddih in rekreacija tk Mrtne igre delavcev lesarstva Slovenije flfo dobri setvi še boljša žetev 8. julija 1978 stran 9 Mariborsko občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu Po prvem delu GRADIS in KONSTRUKTOR .? (O ;or org^ isticf te‘- LalX. športnih igrah delavcev jjke industrije in gozdarstva Se20onVLj'Jbljani-SeJeZ^ral° San' 4 ” nastopajočih iz 53 or-združenega dela. Orne-številke nedvomno zgo-. Pričajo, da so športne igre -»mt .!n gozdarskih delavcev } L en>je dobile takšen razmah, Pred leti nihče ni pričako-" pa je samo vnovična poda smo že začeli žeti /iene i( So, te $ an^ kij«' ;koV| ;S(I pi?'Pridelek semena, ki smo ga zaseiali v široki druž- jal>! ilah'’ _ tal1 •nefli ara*’. k er]1 o ši1 "li1*' poi S mi, in) f^k- ■ L. leti zasejali v široki druž-,1 sic8aa^C'i' na področju delav- 5p K Sn tednih Sn''h'C'er S° številnih Porta in rekreacije, ni ne moremo mimo ugo-e> da so bile tudi tokratne e igre ena izmed oblik ne-stikov delavcev in w ;-uu dosežkov izmenjali tudi : Snie na področju gospodar-in uveljavljanja samou-Ulh odnosov. Hhir‘0snje športne igre je orga-3tari rePuriI'ški odbor Sindi-. .klavcev lesne industrije in 1 C^tva Slovenije. Takoj naj y S°, da zelo uspešno. ,Vetortnem parku na Kode-^s,.rri so odigrali več srečanj, pa so bili naslednji re-.ll; končni vrstni red ekip: 1. l^tMeblo Nova Gorica, 2. >an p it °egunje, 3. Slovenijales-Cerknica, 4. Slovenija- 'f ^ S«;govina Ljubljana, 5. Uni-' H lu Jamnik, 6. Uniles-Mar-aribor, 7. Jelovica Škofja a’ 8. Lesna Slovenj Gradec, :H Ljutomera, Ljublja-se 24rania’ Maribora in Mute so Sili 'n 25. junija na Muti po-frvijj v enojni FITA disciplini. *enci an tekmovanja so se udele-\ P°®erili na razdaljah 90 in nioške ter 70 in 60 za \ !.ln mladince. Kljub nali-'S.° spremljali tekmova-i je mi doseženi lepi rezultati, ! dinec Podržaj iz Kranja l^tar i dr2avn> rekord na obeh i^^j Drugi dan tekmova- so ni!v tepem vremenu, vsi \ reljali na razdaljah 50 in a^ti \'< štel turnir za medna-^K^čko FITA — STAR in •lij/! j^vn n° tekmovanje za sestavo ^ rNtrpireprezentance, so naši t3,Qtet' Posvetrii pripravam sS’l'5koSnK,rT10vanje vso pozornost. oč tudi rezultati izredno ^'jnb odsotnosti Mari- borčana Postružnika in Ljubljančana Kudra smo videli precej »zlatih« zadetkov. Za pravo presenečenje je poskrbel mladinec Podržaj, saj je s 1.193 krogi izboljšal državni rekord. Pri članih je zmagal s 1193 krogi Oblak (Exoterm Kranj) pred Narathom iz Maribora (1164 krogov) in Križnikom iz Zagreba (1109 krogov). Pri članicah je zmagala Marinškova (Ljubljana) s 1078 krogi pred Hobarthovo z Dunaja (977). Ekipna zmaga je pripadla Zagrebčanom s 3283 krogi, tretje mesto pa so dosegli domačini z 2926 krogi. Pokrovitelj tekmovanja je bila delovna organizacija Gorenje-Muta, ki je pripravila pokale najboljšim in vsem tekmovalcem spominske plakete. H. JERČIČ rtna rekreacija v delovnih kolektivih f °deIoval je vsak sedmi >Vl An . Weri„,°nčale letošnje športne fsŽl 5h .Srice230^ Š° Mebl° iZ so se v minulih 6^ ,02'“' ' ACACev OZD M^eblo Nova ta- ti, a 0rlna tekmovanja so j''Ost > v°mesečno stalno ak-, 0-fi' P°stenih v tem več kot ^ j ?te|5Sc!m.kolektivu- ■či ČJ >> st,; — >Z 16 TOZD de-dvl pa :Pnosri skupnih služb. / na iJe rfzveseliivo dejstvo, /odeiasraa.nast°pilo več kot Cev iz neposredne pro- izvodu je, kar potrjuje dejstvo, da je takšna oblika rekreacijskega tekmovanja priljubljena in potrebna. Pri moških so nepričakovano, a zasluženo slavili predstavniki TOZD Pohištvo Nova Gorica pred DSSS in TOZD Oblazinjeno pohištvo. Pri ženskah pa so slavile zmago predstavnice DSSS pred TOZD Oblazinjeno pohištvo in TOZD Pohištvo Nova Gorica. Rezultati po panogah: Moški: Namizni tenis: 1. DSSS 2. TOZD Iverka, 3. TOZD Ob. pohištvo; Mali nogomet: 1. TOZD Klavže, 2. TOZD Trgovine, 3. TOZD VIK Gorica; Šah: 1. 1. TOZD Ob. pohištvo, 2. TOZD EOP, 3. DSSS; Balinanje: 1. TOZD Pohištvo, 2. TOZD Ob. pohištvo, 3. TOZD Jogi; Odbojka: 1. TOZD Pohištvo, 2. TOZD Branik, 3. TOZD Ob. pohištvo; Streljanje: 1. DSSS, 2. TOZD Trnovo, 3. TOZD VIK Gorica; Kegljanje: 1. DSSS, 2. TOZD Pohištvo, 3. TOZD Meblo-Harvey;Tenis — posamezno: 1. Gravnar, 2. Vrančič, 3. Šterbenc; Rokomet: 1. TOZD Pohištvo, 2. TOZD Ob. pohištvo, 3. DSSS; Ženske: Namizni tenis: f. DSSS, 2. TOZD Ob. pohištvo; Odbojka: 1. DSSS, 2. TOZD Pohištvo, 3. TOZD Ob. pohištvo; Šah: 1. DSSS, 2. TOZD Ob. pohištvo; Streljanje: 1. TOZD Meblo-Harvey, 2. DSSS, 3. TOZD Pohištvo; Kegljanje: 1. DSSS, 2. TOZD Ob. pohištvo, 3. TOZD Iverka; Vrstni red ženskih ekip: 1. DSSS 17 točk, 2. TOZD Ob. pohištvo 10 točk, 3. TOZD Pohištvo 8 točk. Vrstni red moških ekip: 1. TOZD Pohištvo 43 točk, 2. DSSS 42 točk, 3. TOZD Ob. pohištvo 35 točk. RAJMUND KOLENC Prvi del mariborske sindikalne namiznoteniške lige je končan. Med ženskimi ekipami je najboljšo igro pokazala ekipa GRADISA, ki zasluženo vodi brez poraza pred ZAVAROVALNICO TRIGLAV, OBRTNIKOM, KB MARIBOR, STAVBARJEM, NI-GRADOM itd. V moških ligah je zasluženo najboljša ekipa KONSTRUKTORJA, ki v prvem delu prvenstva ni izgubila nobenega srečanja. Tako vodi v 1. ligi pred CEVOVODOM, TAM I. TEZNO, OBRTNIKOM, DOMOM JN A, CARINARNICO itd. V II. ligi je po prvem delu v vodstvu ekipa mariborskega tiska, ki ima od drugouvrščene ekipe MTT-MELJE le boljšo razliko v setih. V drugem delu tekmovanja lahko torej pričakujemo oster boj za zmagovalca. Sledijo ekipe: TAM III. TEZNO, ZDRAVSTVENI DOM MARIBOR, TAM IV. TEZNO, PETROL itd. V treh IH. ligah vodijo — v A skupini: DOM-SMREKA, TAM V. TEZNO, PRIMAT, KONSTRUKTOR II., RUŠE 11., SLADKOGORSKA itd. V B skupini: DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, CERTUS, SWATY I„ STAVBAR L, ZLATOROG, MARIBORSKI VODOVOD itd. V C skupini pa: SKLADIŠČNO TRANSPORTNI IN TRGOVSKI CENTER (STTC), STAVBAR II., KONSTRUKTOR 111., SWATY II., TIMA II., MEBLO itd. D. Zagorac Nogometaši končali tekmovanje v občinski TRIM ligi Idrije Prvo mesto za KS Idrija V Idriji so s srečanji zadnjega kola končali tekmovanje v občinski nogometni trim ligi, v kateri je sodelovalo 7 ekip iz šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Tekmovalni odbor, ki ga je vodil Ivan Poljanšek, je izredno prizadevno vodil tekmovanje, na igrišču pri Likarci pa je organiziral tudi dve delovni akciji, ki so se jih poleg igralcev nastopajočih ekip udeležili tudi učenci osnovne šole »Jožeta Mihevca« iz Idrije. Z delovno akcijo so deloma uredili igralno površino in očistili tekaško stezo na stadionu. Razglasitev rezultatov letošnje nogometne trim lige je bila v petek, 30. junija, v Idrijski Beli. Tu so trem prvouvrščenim ekipam podelili pokale, drugim udeležencem pa spominske diplome. Čeprav moramo na koncu letošnje občinske trim lige izreči vse priznanje tekmovalnemu odboru za uspešno organizacijo, pa moramo opozoriti tudi na neresnost nekaterih ekip, ki so predčasno zapustile tekmovanje. Tako je v jesenskem delu ligo zapustila ekipa KS Črni vrh, spomladi pa sta se združili ekipi Gimnazije in Študentov v ekipo Merkur. Opozoriti velja tudi na nešportno vedenje igralcev Industrijsko montažnega podjetja TIO Idrija, ki so tekmo zadnjega kola z ekipo KS Idrija predali brez boja in tako omogočili ekipi KS Idrija, da osvoji prvo mesto pred Kolektorjem brez športnega boja. Vendar pa to ne zmanjšuje uspeha prvouvrščene ekipe, ki je pokazala tudi najbolj učinkovito igro. Končni vrstni red: 1. KS Idrija 20 točk, 2. Kolektor 19, 3. Merkur Idrija 16, 4. IMP-TIO Idrija 14, 5. Slovenijales 8, 6. KS Godovič 8, 7. Hribovci 8 točk. S. Kovač 23. letne igre grafične industrije Slovenije Domačini zmagovalci Konferenca sindikatov ZGEP Pomurski tisk v Murski Soboti je bila v času od 29. junija do 1. julija organizator 23. letnih iger delavcev grafične industrije Slovenije, na katerih je sodelovalo 20 ekip s 713 tekmovalci. Slovenski grafičarji so merili moči v osmih disciplinah pri moških ter v štirih pri ženskah. Največ uspeha so imeli domačini, ki so bili kar za 33 točk boljši od lanskega zmagovalca v Novi Gorici ekipe Dela, ki se je tokrat uvrstila na drugo mesto. Pri tovrstnih športnih igrah je zanimiva misel, ki jo je v biltenu zapisal vsem udeležencem Jože Kolar, predsednik sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije: »Tekmovanja morajo biti bistveni sestavni del športne rekreacije v delovnih kolektivih. Medobratna srečanja, tekmovanja med temeljnimi organizacijami, merjenje sil na ravni krajevne skupnosti in občine — vse to so koristne oblike športne rekreacije. Sindikat pa mora prevzeti skrb nad tem, da v organizacijah združenega dela dosežemo zaželeni cilj: vsak delavec naj bi bil aktiven v športni rekreaciji.« Rezultati letošnjih grafičnih iger so naslednji: Nogomet — člani: 1. Pomurski tisk, 2. Gorenjski tisk, 3. Soča; veterani L Mariborski tisk, 2. Jože Moškrič, 3. Delo; Namizni tenis: 1. Aero, 2. Delo, 3. Mariborski tisk; Ro- komet: 1. Pomurski tisk, 2. Aero, 3. Mariborski tisk; Strelci: L Marič (Mar. tisk) 27 zadetkov; Odbojka: 1. Delo; Streljanje z zračno puško: 1. Pom. tisk, 2. Tiskarna Ljubljana, 3. Soča, posamezniki — Gaber (Lj) 173 krogov; Plavanje: A skupina: lOOm prosto: 1. Starina (Gor. tisk) 1:06,0; ekipno — Ljudska pravica; 4 x 50m: L Ljudska pravica 2:17,0; B skupina:50m prosto: 1. Flisaf>(Pom. tisk) 32,6, ekipno — Pom. tisk; Orientacijski piohod — 1. Delo, 2. Pomurski tisk, 3. Gorenjski tisk; Šah: 1. Aero, 2. Mladinska knjiga, 3. Mariborski tisk. Ženske — namizni tenis: 1. Učne delavnice, 2. Pomurski tisk, 3. Mladinska knjiga; Odbojka: 1. Pomurski tisk, 2. Cankarjeva založba, 3. Ljudska pravica; Streljanje z zračno puško: 1. Mariborski tisk, 2. Aero, 3. Soča, posamezno — 1. Gramc (Mar. tisk) 159 krogov; Plavanje: 50 m prosto: 1. Pelan (Delo) 39,0, ekipno — Pomurski tisk, 4 x 50m prosto: 1. Pomurski tisk 2:51,3. Končni vrstni red: 1. Pomurski tisk 325 točk, 2. Delo 292, 3. Aero 285, 4. Gorenjski tisk 176, 5. Mariborski tisk 172, 6. Mladinska knjiga 169, 7. Učne delavnice 165, 8. Ljudska pravica 162, 9. Primorski tisk 129, 10. Soča 121 točk. Tonček Gider Iz zgodovine delavskega gibanja DE 8. julija 1978 stran 10 Organizacija in delo slovenskih sindikatov v letih 1945—1953 (I.) Od obnove do samouprave Jera Vodušek-Starič Z zmago revolucije in koncem vojne je delavski razred Jugoslavije stopil v novo fazo borbe, borbo za obnovo in graditev domovine ter za vzpostavitev novih socialističnih odnosov v družbi. Organiziran v novi delavski organizaciji je v tem času dosegel pomembne uspehe, sprva v vzpostavljanju lastne organizacije in z mobilizacijo vseh sil za obnovo dežele, ki jo je porušila vojna (1945,1946), nato-v doseganju velikih uspehov v boju za industrializacijo dežele in za izpolnitev nalog petletnega načrta (1947—1951) in, ne nazadnje, za vzgojo in aktiviranje vseh delovnih ljudi pri odločanju v samoupravnih organih, v proizvodnji in natoše v svojem družbenem okolju. »Sindikalne organizacije v novi Jugoslaviji postanejo najmočnejša opora ljudske države, krepka vez med delavskim razredom in Partijo, zato se z vsemi silami borijo za izpolnjevanje nalog, ki jih prednje postavlja Partija«.1 Z zavestjo, da je potrebno odpraviti pomanjkljivosti in slabe posledice sindikalne razcepljenosti pred vojno in varovati načela izborjena med NOB, so se delegati delavcev in nameščencev iz vse Jugoslavije na svoji konferenci od 23. do 25. januarja 1945 v Beogradu odločili za enotno sindikalno organizacijo za vso Jugoslavijo. Delegati iz Slovenije na tem kongresu so bili: Pepca Kardelj, Franc Le-skošek-Luka, Tone Fajfar, Franc Svetek. Pomembna so načela, sprejeta na tej konferenci, ki ima značaj ustanovnega kongresa sindikatov nove Jugoslavije. Zavzeli so se: — za čim boljše uresničevanje vseh pravic delavcev in nameščencev, — za pristop k Narodnoosvobodilni fronti Jugoslavije kot znak podpore in priznanja novi ljudski oblasti, —- da se bodo še naprej dosledno borili za enotnost sindikalne organizacije, za katero je padlo med vojno toliko žrtev, —• za enotnost, ki se izraža tudi v zastopanju skupnih interesov umskih in ročnih delavcev organiziranih v eni organizaciji. Enotnost sindikalne organizacije je bila pogoj za hiter ekonomski in družbeni napredek po vojni.2 Sindikalna organizacija v letih 1945—1946 Organizacija Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo se je pod vodstvom Začasnega glavnega odbora začela sredi maja leta 1945. Prva zadolžitev tega odbora je bila prevzem Delavske zbornice in ugotovitev stanja v Uradu pokrajinske delavske zveze.3 Organizacijske priprave za vzpostavitev organizacije pa so bila zborovanja delavcev in nameščencev v • pomembnejših industrijskih krajih. 21. maja je bilo tako zborovanje v Ljubljani. Na njem so se zbrali delavci in predstavniki starih delavskih strokovnih organizacij (s seboj so prinesli tudi svoje stare zastave). Vodil ga je dolgoletni član teh organizacij Niko Bricelj, ki je podal krajši razvoj delavskega gibanja v preteklih letih in zaključil: »Svoboda govora in tiska je zopet omogočena. Napočil je čas, ko bo proletariat povzdignil svoj glas in uveljavil svoje zahteve« (ostali govorniki so bili: Tone Fajfar, Srečko Žumer, Ivan Mlinar).4 Med svojim obiskom v Ljubljani je delegacijo ESZDNJ za Slovenijo na čelu s tovarišem Leskoškom in Perkom sprejel tovariš Tito. V razgovoru z delegacijo je omenil tudi doprinos slovenskega delavstva v borbi za razredne narodne interese ter poudaril nove perspektive, ki se odpirajo delavskemu razredu. Naštel je poglavitne naloge, ki stoje pred "delavskim razredom pri obnovi dežele. Država pa bo poskrbela, da bo delavstvo povsod uživalo enako zaščito, tako v državnih kot privatnih podjetjih.3 Sindikalne organizacije so že takoj po osvoboditvi opravljale pomembno vlogo v okviru Osvobodilne fronte Slovenije. V svojih vrstah so, kot ena izmed množičnih organizacij, vključevale večino delavstva. Njihova naloga je bila pojasnjevati poli-tično-ekonomske in socialne spremembe v novi Jugoslaviji, pomen bratstva in enotnosti in enotnosti delavskega razreda ter opozarjati na budnost pred tistimi elementi ostankov stare Jugoslavije, ki so hoteli ovirati povojni razvoj. Aktivno »o se udeleževale volitev v narodnoosvobodilne odbore poleti 1945 in kasneje v ustavodajno skupščino (sodelovale so pri sestavljanju volilnih spiskov in določanju kandidatov). V svojih organizacijah so pojasnjevale načela Ustave FLRJ in kasneje leta 1947 tudi prve slovenske ustave. Njihova najvažnejša naloga pa je v teh prvih letih bila organizirati vse delovne sile za potrebe gospodarstva in obnove dežele. Na začetku so ESZDNJ v Sloveniji imeli naslednjo organizacijsko podobo: temeljna organizacija, ki je delovala v podjetju (z najmanj 30 delavci, kjer jih je bilo manj, so bile postavljene plačilnice ali zaupnik) je bila podružnica. Njeno delo je vodila uprava, ki je bila izvoljena na letnih obč nih zborih. Vsaka podružnica je bila obenem tudi temeljna strokovna organizacija. Njene naloge so bile organizirati ekonomsko, socialno in kulturno dejavnost med članstvom in skrbeti za čim boljšo proizvodnjo. V krajih, kjer je bilo več podružnic, so bili ustanovljeni krajevni strokovni sveti, ki so bili zadolženi za skupne zadeve delavstva tega kraja. Tajništva zvez za posamezne stroke šo se v začetku ustanavljala povsod, kjer je bila zelo zastopana neka dejavnost. Poleg teh tajništev so strokovne zveze imele še tako imenovane federalne odbore na republiški ravni. Delo vseh teh organizacij pa je za področje Slovenije povezoval začasni glavni odbor v Ljubljani, ki je bil podrejen zveznemu Glavnemu odboru ESZDNJ. Po istem načelu so strokovne zveze imele svoje zvezne organe, centralne uprave. Začetno organizacijsko delo pri organizaciji tajništev strokovnih zvez so opravili pripravljalni odbori. Ti so najprej imeli svoje organizacijske konference po področjih. Tako so se, na primer, zbrali vsi pripravljalni odbori ESZDNJ celjskega območja ter poslušali politični referat in referat tovariša V. Perka o delu strokovnih organizacij. Podobno je bilo v Mariboru in drugod. Organizacijo in naloge so si strokovne zveze zastavile na konferencah, ki so bile v poletnih mesecih in ki so jih sklicali pripravljalni odbori. Na konferencah so prisostvovali delegati, izvoljeni v ' podružnicah (ustrezno število delavcev) in ti so potem volili člane federalnega tajništva. Delegati so morali za te konference pripraviti poročila o delu svoje podružnice. Na konferencah pa so obravnavali najnujnejša politična, gospodarska, strokovna in prosvetna vprašanja. Tako je bil 3. junija 1945 v Ljubljani informativni sestanek vseh prosvetnih, univerzitetnih, znanstvenih in drugih delavcev. Sprejete so bile naloge teh delav- cev za čim hitrejši dvig prosvete in gospodarstva.6 Ko se je julija sestal GO ESZDNJ za Slovenijo in ocenil dotedanje delo, je ugotovil, da je bilo ustanovljenih 15 tajništev strokovnih zvez in 600 podružnic, ki so včlanjene v 23 strokovnih zvez. S tem je bilo organizirano okoli 60% vseh zaposlenih.7 Do konca leta je bilo 1027 podružnic, zaposlenih je bilo 140.000 in od tega 67 % organiziranih (če izvzamemo poljedelske delavce, ki so imeli samo 4 % organiziranih).8 Zveznih tajništev oziroma federalnih odborov za Slovenijo je bilo konec leta organiziranih 24 (od 26 na federalni ravni), in sicer: železničarjev, rudarjev, kovinarjev, lesnih delavcev, kmečkih delavcev, živilcev, tekstilcev, usnjarjev, grafičarjev, gradbenih delavcev, delavcev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij, občinskih podjetij, kemičnih delavcev, hotelskih uslužbencev, gospodinjskih pomočnic, prosvetnih delavcev, delavcev zdravstvenih ustanov, PTT, brivcev, gospodarsko-upravnih delavcev, finančnih služb, pravosodnih delavcev in splošna zveza.9 Delegati tajništev so se udeležili plenumov centralnih uprav strokovnih zvez. Takoj po vojni so se začela reševati tudi najbolj nujna vprašanja socialne politike in vprašanja delovnih odnosov (vprašanje socialnega varstva in vprašanje zaščite otrok ter mladine). Referat GO za socialno zaščito je s tem namenom sodeloval z narodno oblastjo v pripravi ustrezne zakonodaje, prek strokovnih svetov ministrstev za socialno politiko. Prvi ukrepi so predvidevali zaščito in podporo družinam padlih; žrtvam fašističnega terorja ter vojnim invalidom. Sprejeti so bili prvi ukrepi za socialno zavarovanje delavstva in na novo je bila.postavljena organizacija zavodov socialnega zavarovanja (ustanovljeni so bili zvezni in federalni zavodi ter določene višine prispevkov v skladu z dohodki, po principu unifikacije socialnih zavodov). Organizirane so bile konference, sestanki in ankete po sindikalnih organizacijah, o tej problematiki. Posredovana pa je bila tudi materialna pomoč (čevlji, usnje, obleke ipd.).10 Razmerja pri-delu so bila urejena na nov način. Za zaposlo- vanje nista več skrbela Javna borza dela in Uprava 'za posredovanje dela v Beogradu (v uprave le-teh imenovani zastopniki GO ESZDNJ za Slovenijo) prostovoljno, temveč je bilo obvezno sodelovanje delodajalcev in delavcev. Namen tega je bil zagotoviti stalno delo vsakemu sposobnemu državljanu ter zagotoviti razpored delovnih sil v skladu s potrebami gospodarskega razvoja. Z uredbo o mezdah delavcev so njihovi dohodki bili zagotovljeni glede na kvalifikacijo. Delili pa so se še na 3 draginjske razrede, kar se je pokazalo kot- neustrezno in je GO predlagal, da se to poenoti.11 Nameščencem je bila zagotovljena plača, ki se je tudi delila na različne postavke (od 1800 do 6000 din mesečno). Zaradi nesporazumov, ki so ob tem nastajali na začetku, v letu 1945 še ni prišlo do sklepanja predvidenih kolektivnih pogodb med upravami podjetij in strokovnimi organizacijami.12 Zaščito delavčevih pravic sta predstavljali tudi na novo organizirana inšpekcija dela ter zakon o delavskih zaupnikih. Posebna skrb je bila posvečena. zaščiti mladine in otrok. Ustanovljeno je bilo veliko število otroških domov in vzgojnih zavodov (grad Smlednik, Primorski dom v Ljubljani itd.). Pri teh in drugih zavodih osnovani patrionati so skrbeli za organizacijo ter finančno pomoč (da se razbremeni državni proračun). Patronate so prevzemale sindikalne podružnice ali druge množične organizacije.13 Poleg tega je leta 1945 znašala denarna pomoč sirotam s strani sindikalnih, organizacij skoraj 2 milijona dinarjev!14 V tem času so sindikalne organizacije sodelovale pri ustanavljanju nabavno-prodajnih ter stanovanjskih zadrug. Zavzemale so se za enotnost zadrug, čeprav so se le-te gradile na osnovi že prej obstoječih, povezane pa naj bi bile prek skupne nabavne in revizijske centrale. Ukvarjale so se tudi s problemi organizacije telesne vzgoje, zbiranjem knjig in organizacijo delavskih knjižnic, zbiranjem starega materiala za potrebe industrije ter denarne pomoči za obnovo vasi.15 Julija 1945 se začnejo predkongresne priprave. V čast kongresa so organizirana prva, na začetku še kampanjska tekmo- vanja s področja organizacije in delovanja sindikalnih podružnic. V okviru teh priprav je bila tudi konferenca predstavnikov Narodne vlade Slovenije in delavskih zaupnikov (18. avgusta). Prvi kongres ESZDNJ za Slovenijo, od 25. do 27. septembra 1945 v Ljubljani, je potekal v prazničnem, ker je bil prvi, ki se je vršil svobodno in v znamenju enotnosti delavske organizacije in v delovnem vzdušju. Na njem je bilo podano poročilo 6 stanju in delu strokovnih organizacij in obravnavani so bili tekoči problemi, kot na primer politične in gospodarske naloge enotnih strokovnih organizacij v času obnbve in borbe za večjo produktivnost ter delovno disciplino, gospodarski položaj delavcev ter nameščencev, mezdna politika, socialna vprašanja, kulturno prosvetno delo in telesna vzgoja. Na kongresu so bila sprejeta pravila organizacije in delovanja ESZDNJ za Slovenijo, ki so že pred kongresom bila v javni razpravi. Glavni odbor vodi, v skladu s sklepi splošnega kongresa ESZDNJ ter s sklepi federalnega kongresa za Slovenijo, vse splošne, skupne in strokovne akcije. Njegove člane voli federalni kongres, ki je vodilna ustanova strokovnih organizacij (tvorijo ga delegati krajevnih medstrokovnih svetov ter delegati podružnic zvez). Glavni odbor voli izvršilni odbor, ki vodi tekoče delo v njegovem imenu. Kongres voli tudi finančno nadzorstvo, ki pregleduje finančno poslovanje glavnega odbora. Finančna sredstva se sestoje iz kvote, ki jo glavni odbor dobi od tajništev zvez (od članarine) ter dohodkov od nepremičnin, tiska ipd. Predvidena je bila možnost ustanavljanja okrožnih tajništev (odborov). V krajih, ki imajo več podružnic,so se ustanovili krajevni medstro-kovni sveti. Po kongresu so bila izdelana podrobna pravila o delovanju krajevnih medstrokovnih svetov in posredovana v razpravo konec leta 1945. V začetku leta 1946 so ti sveti že aktivno delovali, v Sloveniji jih je bilo 36, konec leta že 61.16 Nla-loge krajevnih medstrokovnih svetov so bile: koordinacija dela strokovnih organizacij in sklicevanje konferenc oziroma zborovanj krajevnega značaja. Te svete so tvorili predstavniki krajevnih odborov, odborov po- družnic ter predstavniki 1 •j • . t ---vV^r no-prosvetnih in telesno-nih organizacij. A' Kongres je v resolucij1.' svojo organizacijo postav1 slednje naloge: A" 1. borbo za ohranitev v' 1 jevanje enotnosti delavskeE^ it, o \ b D* ^ t zreda, kot ene vodilnih sil12 ^6 pomoč kmetom pri obnov* jk iruMi 3. dvig industrije in i času obnove, 2. povezovanje iz težkega povojnega s1 J pri čemer je bil poč0 ^ ^ pomen organiziranja udar*1 in novatorstva, 4. za doseganje teh df1 f potrebno izboljšati delovaj’^, ^(1 ciplino, pri čemer naj bo 1 kongres naložil, naj pris^f1 ski razred vzor. 5. zveznim . Vc K podrobnemu urejanju P Jhc ’ sklepanju kolektivnih P^ji) >4 f 6. z namenom izb01) ^ U. Z. lidlUCIlUIll | Y - materialnega položaja de. ^ 11 naj podružnice ustanavljaj- \j | avlj3)0 bavljalne zadruge, . [jaj* p!eli sflf 7. posebno pozornost Hjj posveti vzgoji (za vzgoj0. ^ kalnega kadra je bila Prl|I1if^ nem odboru ustanovljenag-.aji! kalna šola in organiz' kulturno-prosvetni iieni uuuoiu usiaiiuvij--; s« , kalna šola in organiziran* ^ifjt j kulturno-prosvetni 'zoV\M^ ^ delu žena in mladine v sin organizaciji. 17 jki,. Prvi občni zbori sinO1 ^ podružnic so bili v začet J) 1946. Ugotovljeno je b‘V marsikje še niso uspeh P .v|(J diti začetnih organiz3 .. f’ težav. Z občnimi zbori s stanje marsikje izboljša OPOMBE It*1 1 Poročilo na 3. kongres*' 3 Poročilo o za Slovenijo, leta / 945. Rudolf, arhiv ZSS it !)■' 1 Delavska enotnost. ■“'V-cfciRtt, delovanj* 3,1^ fk 1 DE, 26. 5. 1945 DE, 2. 6. 1943 DE. 9. 6. 1943 7 5. seja GO. DE. -7 2S:JAS Poročilo o delu GO ' ^ arhiv ZSS D -t " K 9 Poročilo o delu G , 1943. arhiv ZSS ^ Poročilo GO za leto I , k 11 Zapisnik s seje GO, I8'7 JjMl arhiv ZSS n zt> 1 h .Iš 12 Poročilo o delu G 1945, arhiv ZSS n DE, 24. 5. 1946 14 Poročilo o delu 1945, arhiv ZSS 15 Ibit 16 Poročilo o delu 1946, arhiv ZSS 17 DE, 13. 10. 1945 GO k GO 1) Naslednja runda je moja< fcti.. me pri vsem tem le Nekaj „{j^e te smelo! Še nikoli , ni tako ostro govorilo, ^teba zgraditi kolikor moč )v st,anovanj za delavce, kot 0ri zdaj. Banke kar naprej "a)o svoje dinarje k dinar-ito v ,Cevalcev za stanovanja, eliko pomeni... 0 malo pomeni! Poglej us/’ vse govori o delav-L a.novanjih! Največ je takš-th t6 'P3]0 streho nad glavo, |i lst*h, ki jim voda teče v rm^Aha! * Saj vem, kaj hočeš Prstom bi rad kazal na ze-l^jnnke ob mestnih gričih, c*te zazidanega zelenega |j' a terasaste zgradbe, v ka-lS° stanovanja z nad sto e^' >n na tiste hišice, ki jih L specializiranih zadrugah, mi povedal, da je največ 'ev o solidarnostni stano-gradnji iz tistih mestnih '1 ^jer solidarnostne ak- (j0°raj propadajo zato, ker > ko je treba glasovati, Iju-17l“te. Ampak letos je ®a, dragi moj! Nobe-c lj rai pobrati šila in kopita! aslen ’ 8 .POmišenja se ne bo tole- jno'd°r ni za delavsko linijo, a .^eliko pomeni... |j 0 malo pomeni! Kaj mi-L Je možno ljudi čez noč 4 j "'ti! Kako boš vedel, kdo Klavsko linijo in kdo ne!? a Pravi čas zabrenkati na lttlk.runo> mu zlepa ne boš vb'izu. ka ■ ijii! .aJ bi ne mogel! Da se lo-'ia ^ Plev, brez skrbi, da 'il če je človek prav pri-a11! Q akšnim ljudem. Ali Si kaj V teni' koliko kvadratnih ja i^t l. Sme meriti vikend, če ^ -Set1 b'ša? Ali dvesto ali H fcl A to veliko pomeni... »p 8° pomeni veliko! Ve-^eti Vt k^ni le za tiste, ki morda lvi^V .° smeli imeti po dveh idi/Nej1’1, Prav nič pa za tiste, ki ud^ v tl!13'0 vikend. ar/No ^lo pomeni, saj tisti, \n., ,Kende in stanujejo v j Vhstanovanjih, plačujejo /n0 ^ najemnino — tudi n|3Č' ^a| ,rzna računati, bo kmalu se v desetih letih na- jij^V ^'diš aj^ narja za en soliden vi-Vin \ !el'ko *o, kar si povedal, , 1 pomeni! Morda I,‘ilKe'i ikonPHŠli k •PameJi l" sjli» SDrKOn’ da naJ vsak, ki b gl3' ^ en'0ženja, najprej po- a-stflr »'^TOjoreska idik’ skrbi za streho nad glavo, šele nato pa se začne šopiriti z dragimi avtomobili in iskati parcele v hribih ali ob morju. Na tuj račun je lahko živeti, na račun družbe, zraven pa govoriti, kakšen revež je delavec... — To, kar si povedal, pomeni malo ali pa nič! Le koga briga takšno modrovanje. Vsak živi tako, kakor se znajde, znajde pa se tako, kakor se more. Kaj koga briga, če eni ljudje slabo živijo, drugi pa dobro. Če so v predpisih luknje, jjh je treba izkoristiti! Zakaj bi takšni z veliko stanovanjsko površino plačevali več, če tega zakon ne terja. A zakon sestavljajo ljudje po svoji meri; stanovanjskega najbrž takšni, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in želijo, da bi čim dlje plačevali neekonomske najemnine. — Prav zato, dragi moj, pa bo enkrat konec vsega tega, balon se bo razpočil, preveč ga vsi napihujemo, a to veliko pomeni! Bral sem, da banke uspešno zbirajo dinarje za solidarnostno gradnjo stanovanj, nikjer pa ni načrtov in zemljišč za takšno gradnjo. Razen tega pa občine ne dovo-lujo postavljati montažnih hiš. Slej ko prej bo udarila strela po nekaterih glavah, boš videl. To bodo frčali s položajev! Nič kaj rad ne bi bil v njihovi koži. Človek je tak: če ga ne spametuje lepa beseda, ga palica! Še nikoli se ni tako ostro govorilo o nujnosti pospešene gradnje delavskih stanovanj, kot se govori zdaj. A to veliko pomeni... — Če se le govori, še nič ne pomeni! — A kdo govori, za božjo voljo, te vprašam?! — Tisti, ki se razumejo na stvari, Kaj bi jaz in ti? Kaj pa midva moreva? — Razumeti se je treba na stvari, praviš? — Ja, razumeti! Jaz se ne razumem. Pa ti? — Jaz tudi ne! Pa poznaš koga, ki bi kaj vedel o tem in bi ga lahko kaj povprašala? — Jaz ne! — Jaz tudi ne! — Saj to je tisto, ko človek nikogar ne pozna, ki bi se razumel na te stvari in imel kakšne zveze, vzdihne tretji človek, ki je v delavski halji ob točilni mizi poslušal pomenek, zvrne kozarec in reče: — Naslednja runda je moja! Janko Špiček k" ji ;sAv '£ f delegati NAGRADNA KRIŽANKA DE PREDSEDNIK SIRIJE il zeleno' '2LATO ZELO I»L-£0 ČASOVNO OMOJJE JEZERO in RRoviaJcA v KANADI Tetbr BEDIANic vojvoDWk.i Šahovski mojster STAROGRŠKA pokrajina $LSUW, VOpiLN I IMPRESI- ONIST TTVtc. Robuc STARO MESTO NAJ) REK.0 Botra, Km MA TRA- TTtc luŽMCAM. NARODNI 3UKJAK. TRGOVSIU ■toTiJlK, MIRNOST, TIHOTA TAKZVEUKI Ml OČMI KRA) ŠLI1U ALPINISTiČ. ODSEK T0U>SE SToRjICE SARAJEVO TITAN RIMSKI BC6 LJUBEZNI VNETIt HRBTNEGA M0ZAA SESTAVIL' fc.N. •hrvatsko ŽEN. IME. Gfi&IN ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA 1ANLZ Ai&REMT staro ime ZATMSK0 SIAVIJENA iskalka Z605.0TOK NA DONAVI KbORVailtO SCVORI EKVI- NOIŠČIJ čarja- Y0ST ACA , OBRADOVlC uVRSTA Žitarice. Prinčič nekianja SREDNJA SOLA AMTimst IGRALEC (R)AU 0') tiESNI TftITDK NILA (iUOkfč! 0TR0S!(0 V02ILO DE VRSTA KOMJSlfE S.0LEINI Pokrivalo slovensko IME ZA SEPTEM5ER S1ASBEN0 ZNAMENJE ■RADIO NADARJEN CST ELEkTRIftU KIPA VRSTA SIRA SREDSTVO rA UMIVANJE ANTIČNO ME-IALN0 OROŽJE tinska tarna KOPEL SbdV&OSliT LllCOViT UMETNIK. (NIKOLAJI OLDRICH ČETNIK VOlJSKlPISA- TEUtFMMJ' ■ ALUMINIJ MESTO ob AZ0VSKEM MORJU LADO v AM&R0ilČ ORŠKA BO&INDA nesreče NOLPEMK, SLIKAR IN ViPARHA- ftAIST, HANS, ■RRlPADNlK BflLkANSKE-6A NARODA 5TARORIM. POZDRAV pEVKEt STEFOK VRSTA VR&A SLOV.REVMA- TOLOS(8lWNIl 0L£Rv VRABIČ ORfiftNSLA Stt>7IWA S ITObomiNO SltUPINO Hitrost, spretnost MAKEM, NAROIrVA junakinja tabornik - DE Rešitve pošljite do 19. julija 1978 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 26. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 24 Onomatopoija, materializem, aparat, Adana, kolar, ENI, Ir, Ali, Ana, jase, etatist, Ren, poet, študija, Anvar, mrva, RB, kara-bin, noga, Anina, ano, AB, Na, PV, Salamina, OL, oponent, Kola, vabila, losos, Cr, Litijčani, Itrij, tiamin, Enna, ograja. Izžrebani reševalci križanke št. 24: L nagrada 200 din: Dušan Jenko, S. Rozmana 3, 64000 Kranj 2. nagrada 150 din: Mija Grai-land, Jenkova 7, 66000 Koper 3. nagrada 100 din: Zoran Bezlaj, Na otoku 8, 63000 Celje Nagrade bomo poslali po pošti. PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (9. julij 1948) Uresničili bomo socializem i Sindik se je po- JJsV ;’^>k,Qbči^na zadeva... B 8a sprBvili na drsalni 'tierSjnje sredi poletja! ■ .F°dn fVS.Jkem 1^,-;^ so jih ,ežk' ^rec* nekaj dnevi rti P? nosu. ker dele-Tfula' še niso Prav za- /^Noriji mu je bilo jasno, da k|MeiJ ^delegatski teden«, c / ičC Obroka v ponedeljek n V i?eli kot ponoreli. j 86 neumnega! Ti si iJsNcih lndikata če nimaš ‘ \tajrio razrr>erij v rokah, je V '"rti ?eod8ovorno. Mi jih asiramo od zgoraj navzdol...« Predsednik Sindik je, ne bodi len, najprej sklenil, da bo začel ostro ukrepati. Malce nerodno je bilo le to, ker ni vedel, kje naj začne. Potem se je spomnil, da je najbolje, če se spravi na predsednika delegacije. Usmeritev je bila pravilna, le rezultat je bil malce neroden, ker se je kaj kmalu pokazalo, da je predsednik delegacije tovariš Sindik. Lahko je predavati nekomu, kaj mora napraviti, če to nisi ti. To je bilo Sindiku krvavo jasno, ker je imel sam s seboj razčiščene račune. Torej, kaj? Predsednik delegacije pa že mora biti toliko pri sebi, da zna usmeriti kritični val naprej. Sindiku je bilo kaj hitro jasno, da mora najti in animirati delegate. Nerodno je bilo le to, ker so člani delegacije še pravočasno zvedeli, da se je Sindik podal na lov za delegati. Nikjer nikogar ni bilo, ko bi bilo treba iti na sejo, študirati »gradiva« ali pa ugotavljati, kaj pravzaprav delavci mislijo o načrtovani rešitvi. Sindika je naposled »dotolkla« ugotovitev, ki jo je zvedel po ovinkih: »Delegatska ra- zmerja so res zelo komplicirana in ne tečejo, kot bi morala. Toda, zakaj imamo pa predsednika? Naj on razmišlja in doliva olje tam, kjer kaj škriplje...« TIG Iz resolucije, ki jo je 5. julija 1948 sprejel sindikalni aktiv Slovenije V tem času, ko živimo pod vtisom mučnih, grobih in težkih klevet, ki zadevajo ves delavski razred in vse poštene patriote v naši domovini, bi radi ponovno naglasili, da se čutimo globoko užaljene. Očitati na tako netova-riški način našemu partijskemu vodstvu vrsto na lažnih klevetah temelječih napak, se pravi žaliti ne le jugoslovansko Partijo, ampak tudi delavski razred in vse patriote Jugoslavije... Zato se čutimo pred delavskim razredom naše domovine in njegovimi nečloveškimi napori odgovorni za to, da take podle klevete najodločneje odklanjamo. Čutimo se odgovorni pred našim partijskim vodstvom, ki nas je učilo, usposobilo in ne da bi štedilo svoje sile tudi vodilo v borbi za našo osvoboditev, da take umazane klevete najodločneje odklanjamo, ker smo obenem prepričani, da ga ni le člana Partije, ampak, da ga ni poštenjaka na svetu, ki bi se mu ob teh klevetah ne stisnilo srce in ne bi čutil vse težine krivice, ki jo sedaj čutimo mi v Jugoslaviji, če se je le malo potrudil spoznati našo domovino, naše partijsko vodstvo, našega ljubega Tita in naše silne korake v socializem. Ponosni smo na našo domovino in našo Partijo ter obljubljamo, da bomo z ljubeznijo do velikih načel, ki nam jih je in nam jih sadi v naša srca naša Partija, uresničevali in uresničili socializem v naši deželi in dokazali vsemu svetu, kaj zmorejo zvesti, nezlomljivi ljudje ustvariti v svoji svobodni domovini, če se res uporno bore proti vsem sovražnikom socializma in če nesebično dajejo v tej borbi vse svoje sile. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501 -620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Vzvalovila je Titova množica... »Na strminah, ki obdajajo Sutjesko, se je mesec dni bil težak boj. Mesec dni smo se spoprijemali z veliko močnejšimi sovražniki, lačni, bosi, pogosto tudi prezebli, ker nas je spremljalo slabo vreme. Vendar je zmagal duh težnje po svobodi. Zmagali smo ne glede na večkratno številčno sovražnikovo premoč. Žal smo morali dati velike žrtve, tu leži skoraj 8.000 naših borcev, malone cela divizija...« Kakim sto tisočim ljudem, ki so se na osrednji proslavi dneva borca 4. julija in ob 35-letnici legendarne bitke na Sutjeski zbrali na Dobrem polju sredi doline herojev na Tjentištu, so se omenjene besede iz govora predsednika Tita globoko vtisnile v spomin. Tovariš Tito je v svojem govoru obudil spomine na veliko bitko, ki jo je vodil, orisal }e položaj v svetu in pri nas ter opozoril na pomen pred nedavnim končanega XI. kongresa ZKJ, za katerega ne le on in komunisti, temveč vsi delovni ljudje in občani menijo, da je bil kongres ustvarjalne akcije in enotnosti naših narodov in narodnosti. »S ponosom in z zadovoljstvom lahko poudarimo, da je kongres izrazil soglasno pripadnost naših delovnih ljudi splošni usmeritvi in politiki ZKJ tako na notranji kot tudi na mednarodni ravni. Ob tem smo še bolj trdno odločeni, da bomo na tej poti vztrajali brez umikanja in omahovanja. Torej bomo še bolj vztrajno in s še večjo energijo nadaljevali boj za krepi- J tev materialne baze, druž^ položaja in moči delavske? zreda in delovnih ljudi kj dilne gospodarske in p°' sile naše družbe.« u Ob teh Titovih bese* vzvalovila stotisočglava i* in se zlila v deročo reko * in spontanega aplavza. T2 smo mi vsi, sleherno za' slovensko, srbsko, hrvaški kedonsko in drugo jugo1 sko srce, ki bo »znalo ubraniti veličastni lik naš* cev, ki so dali življenja za [As/ danes imamo«, kot je ob svojega govora dejal pre‘ republike tovariš Tito. Več deset tisoč občanov in delovnih ljudi, med njimi je bilo skoraj deset tisoč borcev pred 35. leti ustanovljenih legendarnih slovenskih partizanskih divizij, več tisoč mladink, mladincev in brigadirjev z vseh mladinskih delovnih akcij, ki so ta čas v Sloveniji, skoraj pet tisoč rezervnih vojaških starešin ter številni prekaljeni revolucionarji in ugledni družbenopolitični delavci, med njimi Edvard Kardelj z ženoPepco, Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Franc Leskošek- Luka, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Ivan Maček, Hamdija Omanovič, general-polkovnik Dušan Korač, predstavniki poveljstev ljubljanskega armadnega območja ter številni drugi gostje so se 4. julija zbrali v Predstrugah v grosupeljski občini, kjer je bila osrednja republiška proslava Dneva borca in 35-letnice ustanovitve prvih petih slovenskih partizanskih divizij, 7. in 9. korpusa in 4. operativne cone. Zbranim je o zmagoslavni poti narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji in o vlogi, ki jo je v NOB prevzela Osvobodilna fronta, spregovoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV. S proslave so poslali predsedniku republike tovarišu Titu pozdravno pismo. Iskraši so spet praznovali. Letos so se zbrali v Škofji Loki, da bi proslavili 4. julij — Dan borca in praznik Iskre. Več kot 20.000 se jih je udeležilo srečanja. Prišli so iz vseh T OZD Iskre v Sloveniji. Kakor vsa srečanja prejšnjih let je tudi to minevalo v prijetnem in tovariškem vzdušju. Ni šlo le za veselico, ampak —kar je bil tudi namen —za srečanje sodelavcev, medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj. O uspehih prizadevanj SOZD Iskra je na slovesnem začetku srečanja spregovoril predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Otmar Zorn. Po dokaj kritični oceni dela v minulem letu je med drugim tudi dejal: Upam si trditi, da smo storili največji korak naprej pri razčiščevanju naših odnosov oziroma osnov in ciljev združevanja v SOZD ter odpravili številne nejasnosti, ki so v preteklosti ali kalile naše odnose ali pa paralizirale združene dejavnosti. Na srečanju so podelili prvo častno priznanje Iskre tovarišu Edvardu Kardelju za njegov izvirni ustvarjalni prispevek k razvoju in utrjevanju naše samoupravne socialistične demokracije. »Vozila« zapeljala v nov delovni uspeh Dan borca — 4. julija in 30-letnico delovne organizacije so delavci kolektiva »Vozila« iz Nove Gorice proslavili z novim delovnim uspehom. V Lokovcu nad Čepovanom so odprli novo tovarno, ki bo zaposlovala 80 delavcev in kasneje še 40. Na slovesni otvoritvifkjer se je zbralo več kot 3.000 članov kolektiva in občanov, je spregovoril Ivan. Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS. Med drugim je v svojem govoru poudaril, da investicija v novo tovarno dokazuje pravilnost politike temeljnih organizacij v delovni organizaciji kakor tudi družbenopolitičnih organizacij. »Posebej pomembna je ta zmaga,« je pou- daril tovariš Godec, ker je tovarna postavljena med ljudi in pomeni nov korak pri zagotavljanju smotrne povezave problemov delavca — proizvajalca in krajana — prebivalca.« Na koncu svojega slavnostnega govora je Ivan Godec zaželel delavcem nove tovarne, da bi bila njihova stopnja produktivnosti na takšni ravni, kot je zgrajena tovarna. Znano je namreč, da je to »najvišja tovarna,« saj je zgrajena na 830'metrih nadmorske višine. Ob otvoritvi so v tovarni pripravili tudi razstavo izdelkov nekdanjih partizanskih delavnic v Lokovcu.