Vfiik dee faaea .Wili * GLASILO SLOVENSKE NA LETO-YEAR IX DNE PODPORNE JEDNOTE daily re Holiday*. avgusta (AUGUST) 191«. Stev.—number ss, iraflarja sla oditavl|ena od IZ DELAVSKEGA SVETA. službe. / - Silen vihar v Texasu |e obiskal vojaško taborišče. »TtrriSTI NISO PRIJATELJI PRAŠIČEV. — POUOAJSEI naČELNIK JE SUSPENDIRAN. - smodnik mb sme skozi MESTO - 45LETNA žena jb pobegnila z mladim fantom. - naročila japonske so vbuka. - raku PITO IME je usodno. v ladjedelnicah primanjKUJE IZURJENIH bokodbl0bv? — slovenski shod, SAMOMORI IN nesreče. Predsednik je vdiral vojaški predlaga. jhictgo. ni., 19. avgusta. — Su-■dirana od ilužbe sta Willard rrier in William Wickert, nad nika v mestnem uradu sa mero Obtožena ita majhnega C an Antonio, Tez., 19. avgusta. Tropičen vihar je drril prek ganikega obrežja in je ob me-amariiki meji pokaaal wo jo silo. Vihar je drvil s hitrioo 16 do 120 milj v uri in spremil »o ga budi nalivi ih*r j* zadel ameriiko vojaš-Uboriiče pit Brownsvillu in tki so bežali in iskali savetje ivnih poslopjih.. Zadeto od vi-ja je bilo tudi vojaiko taborii-ri EI Pasu. En vojak je vbit Washington, D. 0., 19. avgusta. Predsednik je vetiral Hayjevo ilko predlogo, ker prisnave is-v disciplini sa vpokojene tnike. Izdelali bodo sedaj novo dlogo, ki bo podaljšala kongresa. sti avena, 0., 18. avgusta. — Špiki imajo svoje taborišče jezeru Brady, ljubijo prašičjo en ko, niso pa zadovoljni, da prašiči pasli tamkaj, kjier ae ijovarjajo /. duhovi." Da se emu poletju napravi konec, ao ili tožbo proti s. Edward u Mo-ju, ki pase okoli dvanajat ličev v obližju taborišča špiri' ov. piritisti pravijo, da prašiči lijo, kar vbija njih živce, pa ho nečedne živali, ki oneana-vHo kro(( taborišča. udo je, da spiritisti niao na' ti, da jih kruljenje prašičev i pri pogovorih z duhovi. Mo- bi to vleklo! sodišče sa sodnijsko prepoved, ki pa ie ni isreklo evoje beeede. Želesniške družba bo morals poslati smodnik po drugi progi. lliance, 0., 18. avgusta. — Žu C'harloK S. Westower, je su-mliral načelnika policije R. R. no, ker ni hotel sain položiti IPiacijc. uptn mu je očital zanemarje- dolinoati pred komisijo za ci- * »lužbe. hnee je postal pred sedmimi pod demokratično upravo po-načelnik. Sedanji župan tpuhlikanee. fuhington, Ps., 18. avg. — ffito poročilo). Na Baltimore ''»i« železnici pri postaji Van j* dogodila železniška nezgodi j«' zahtevala tri človeška mja »k Stev. K9 z dvema lokomo- '» «*l »predaj je vozil poča* Mpsdni Hiueri v ogibališče, Pnvor.il vzhodni vlak štev. I"1 «r.Vi| vanj z vho silo. Obe tnu,,vi Maka itev. 190 sta bi "»Hi m nad dvajset voz ae jc Juetulo na obe „trani proge in j«' soreti. Med razbitimi F" J- 1 I voz za gazolin, ki je f*k,»J ^ plamenu, in jforeča te " Je razlila prek železniš-rT ,n "»*it)a. Mrtev jc in dva kurjača, 1* dvt zavirača in •'^kodbe ao težke. en ra- Pittsburgh, Pa., 18. avgusta. — Jožef Raanik, stanujoč na 1306 Carson at., je naznanil policiji, da je njegova 451etna žena Ana pobegnila s nekim 251etnim Albertom Pauleakim, ki je bil pri njemu devet mesecev . na hrani in stanovanju. Ko je Raznik prišel od dela truden domov, je našel na misi liatek, na katerem je y bilo sapisano "goodby." Na German Savings Banki ao povedali Razniku, da jc žena potegnila 1900. Raznik jc isjavil policiji, da eo bili to pri hranki, ki ao jih zaalužili on in njegovi hčeri i i i r Pittsburgh, fa, 18. M|MU> — V hotelu William Penn ac je nastanil japonaki inženir T. Ihya* ma, ki jc priiel semkaj, da prevzame izdelke sa mostove, lokomotive, parne kotle, jeklene oai in obroče in druge jeklene iadel* ka aa japonsko viadp. Jih vama vlada »ase p tinko surovin, tri mora' pa naroči ti v inozemstvu. Do vojne je naročala aurovine v Angliji in Nemčiji, odkar je pa izbruhnila vojna, jih pa naroča v Združenih državah. Japonaka vladna naročila znašajo več miljonov dolarjev. Kansas City, Kaaa., IS. avgusta. — Srečne ao Združene drŽave in srečna je Mehika. Btrah Mehike in šiba za ameriške živinorejce Mehiki in v Tekeaeu ja pod ključem. J ' Sinoči je priiel na polioajako postajo Mehikanec in potožil, da ga je na North Bndu nek* senior-ka okradla sa sedem dolarjev. Mejtem ko ao policaji ili po dol-goprsto samorko, je bilo treba zapisati personalije tožitelja. "Kako sc piietet" je vprašal aaržent. "Franciaco Villa," je odgovoril Mehikanec. "Držite ga," jc zapovedal aar žent, in vbogega Mehikanca eo odgnali v zapor, kjer jo aedel, dokler ni bila pojaanjene «pota. Washington, D. 0., 18. avg. — Kapitalisti ao ie resposlali v kapitalistične dnevnike veet, da pri manjkujc dobrih rokodelaav po sebno v ladjedelnicah, da dogride ladje v določenem čaau, kot sah-teva mornariški program. Najeti bo treba neizučene de lsvcc in jih učiti, da bodo sposobni za delo. Ta jokavoet o neizučcnlh delev-cik, ki jih bo trebe ie le učiti, jc precej prozorna. Goapod je hoče jo a tem povedati, da privatni podjetniki ne morejo poceni gra diti ledij, ker bo delavee ic le trebe učiti dela. Pogajaijaše Oboroženi Marti so končana, so umorili le besedolomnlm City, n ■ i . ----j, 18. avguata. f. Ur,J» j- zopet vstavila 44 * rr*» tr.t »moduika na De- eLi TklW,nt 4 Wwtern ' ' i* bil namenjen za Oarterville, Mo., 18. — V navpičnem rovu, 178 čevljev en j globoko, ao naili mrtvega oeem letnega Den Kelly, eina rudarja Pogrešali ao ga že ieet dni in nerazumljivo jc atariica, da jc de ček padel v rudnik. Deček je ta puatil dom in a aebo vzel dve psa Kekel je. de gre lovit sajce Po štirih dneh ao naili pee živa v »t X V. Odkar ee Je do kem drugem rovu. Dve dečke, ki rjjjtrjlj»s ns polotoku I sta rekle, de aU vrgU pea v rov ""•»to prepoveda "»hni, j«. aruiu » se obrnile ae so zaprli, da jn izprašajo, je 8letni Dan padel v rov. iDall. m a SIM*. I keko Prodsodalkl želesnilkih družb trmoglavi Waahington, 18. avguata. Predsednik Wilaon jc posvel konferenco ie predsednike leleg« niških družb, kar aevede ssvlačn-je ajaanjenje položaja, če bo ateV-' ka ali je ne bo. Predaednik ae bel, da ae predaedniki železniških družb ne bodo strinjali a 19 saa pniki železniških družb, pa jih „ povabil na konferenco. Do aedaj ae je izvedelo, da ao predaedniki želesniikih družb ie večji naaprolr niki osemurnega delavnika kot saatopniki. Včeraj je doilo le n4 kaj predacdnikov v Washington, danea jih pa prišlo kakšnih dva, aet. S eabo ao prineali polne ko čege knjig, da dokažejo, da ao lesnice bsnkrotnc, če priznajo semurni delavnik. V splošnem jc pa položaj t kot včeraj. Ore ac sa to, če družbe aprejcle predlog predi nika. Wilaon vztraja pri avojem pro logu, da ae želesničarjem prizna aemurni delavnik, oblači sa d v nadčaau ae pa določi kasne Zastopniki železničarjev so spre, li predlog predeedniks. Pre nik je dejal, da je oeebno prep čan o potrebi oeemurnega nika in da ne smstra zahtev leveev dali, da železniške družbe nc dr-Je pogodbe izsa leta 1918 in da }msjo delšvci tako malo reči pri uravnanju delavakih razmer. Konferenca predeednika železniških družb a predsednikov Wil-sonotn je imela pričeti opoldne, ker pa predaedniki od zapadnih železnic šc niao prišli v Waahington, je bila konferenca odložena na popoldne. Pravijo, da ima predaednik namen ie konferirati a finančniki, s J. P. Morganom in drugimi, če ac razbijejo pogajanja s Železniškimi družbami. Seveda je veliko vprašanje, če bodo želczniiki u-alužbenci toliko časa odlašali a atavko. Kapitalistični hujskač na delu. Chicago, 111., 18. julija. — John M. Olenn, tajnik Delodajelake zveze v lllinoisu, je razpoalal oklic na člane s veze in druge bisniama-ne: "Ali ate prišli na podlagi vašega spoznanja dajatev, da jc dolžnoet" železniških družb odkloniti zahteve delevcevf Če je tako, potem pošljite pismo predsedniku, v katerem povejte avoje prepričanje. Previco ae mora ohraniti. To je načelno vprašanje. Boj, da ae obdrži pravico, bo stal mnogo denarja, ali kaanejc ga bo treba le pričeti. Olenn je jasno povedal, da hočejo kapitaliati imeti boj, in Olenn kot Ujnik kapitaliatične organizacije ve, kaj govori. Strajkar umorjen La Salle, III., 18. avgusta. — A-retirali so Hummela, podsuperin-tendente podjetja German-American Works in še tri druge oboro žene klateže. Obtoženi ao umora. Hammel ae je peljal v spremst tu oboroženih strežerjev v tovar no. Na potu ao arečali nekaj itraj* karjev in brez najmanjšega vzroka ao stražarji qa"j« odprli o-genj. Ustreljen je bil Stanislav Vazi en, mlad itrejker. Starka radarjev. Hhamokin. Pe., 18. avgnate — Zastavkalo je 12,000 rudarjev na polju trdega premoga med Shemo-kinom in Mt. Cermalom. Družbe ao se podile »eorge nizi rane rudar i, pa jih niao hotele odsloviti. To dalo povod stavki. Stavka v tovarni sa orožje. New Haven, Conn., 18. avguata. 2S00 strojnikov v Winohestro-ih tovarnah za orožje bo danes tavkalo če družba nc uvede o-murnega dclavuika. Strojniki tavajo tudi povišanje meade. Oboroženi klateži ogrožajo itrajka joče delavoe. New York, 18. avguata. — V varnah, v katerih izdelujejo ,tlje is kartona, je izbruhnila vka. Delodajalci ao najeli vaa* vratno sodrgo, da straži po ne* trebnem tovarne in provocira karje, meeto da bi ac z za-liki itrajkarjev vaedli k mizi mirno reievali sporna vpraia- o ao včeraj vozovi, naloženi a tljami zapustili tovarne, ata ela dva oborožena klateža na ikovem sedežu, dva pa zadaj vozu. Ugrožali ao vaakega, ki i Je približal vozu. jkarji ao včeraj obdržavaii k vhod v dvorani Webaterja. dvorano ao atsli trije poli-in čakali na dogodke, jkarji ae pritožujejo, da ji pred tovarnami ne vrše itrajka joče delavce. Nekateri klateži ao bili tako predrzni, da ao itrajkarjem kazali sapiokrcae in nanje kričali: "Mi atrel jamo, da vbijemo." Do aedaj ao delavci saalužili 16 dolarjev na teden, dekleta od $6 do vozniki pa $12. fttrajkarji zahtevajo pctdoaet ur dola v tednu, čusinpol za nad* čaa. Za dekleta zahtevajo $9 minimalne pleče na teden in $16 na teden za voznike. Oeatnoiolftniški uslužbenci ae ue dajo voditi sa aoe. New York, 18. avgusta. — Ce* stnoželeaniška družba ni hotela po končani atavki sprejeti 70 usluž* bencev v delo, ki so bili pred stavko odpuščeni, ker so bili delavci za organizacijo. Unija je poslala pisma Shont* su, predsedniku cestuoželczniške družbe, da aprejme odpuščene u* službenoe.v delo. Poslali ao tudi deputaoijo k Sbontau, ki pa ni prišla niti do njegovih vrat. Ualužbenoem je bilo končno ta eiabnoet preveč in predvčeraji njim grečer ao imeli akleniti, da zopet natevkajo, čc družba ne od* rteha. Mejtem je mr. Shonta najbrž izvedel, da ae nekaj kuha in poelal Jc liat, da je drugo jutro ob U JO pripravljen sprejeti od bor ualuŽbencev. Tako' ae je tudi viaoki gospod ponižal, ko je videl, da ni druge poti in ee ualužbctici ne dajo od njege voditi se noa. Oestnoželesnižki uslužbenci ee organlsirajo. Birmingham, Ala., 18. avgusta. — Ceetnoželezniški uslžlieaci v tem meetu ao ae pričeli organizirati in v kratkem predlože družbi avoje zahteve. V organizacijo ao ae vpiaali vai ualužbenci in če družim ne bo pri znela njih zahtev, bo stevke. eratura v eoboto; v nedeljo deloma oblačno, ne velika sprememba v temperaturi. Illinois: lepo vreme in vieoke tempersturs v eoboto ia tudi mogoč« v nedeljo. Tf wlin v OMeoge: najvii je f7, nejaižja 77 stopil Nemd se pripravlia|o zs nspsi z brodovjem na Rigo. Uradno polrjeeo, da so turške cele v Galiciji. anolbska in pranooska ofenziva sb nadaljuje. bus-ka pojema _ maokbnsbn zapoveduje na earadu. - taujanski napadi odbiti. - london poroča 0 USPEHIH v afriki. - potapljače so vbdno na db lu. - ambbiski poslanik ni pbiljubljbna oseba v berlinu. - potres v italiji. - hud udarbo ea ino zbmekb izkorlsčbvalobv mehiki. Neniki zavezniki so prešli v ofeazivo m Balkana. zadnje vesti. Berlia, via Looden, 19. avgu* ata. -- Vojni turad ofioijelno na-aaanja, da aa turške čete ob itra ni nemških ln avatrijaklh čet bo-jujejo v Oalloiji. Berlin, vk London, 18. avgusta. — Nemški aavesaiki so pričeU s ofensivo m Balkanu ia ao osvojili t*iko Flortna, Id to ga branila srbska fete. London. 18. avgusta. — Is Švedskega prihaja vest, da nem-Ika mornarica napada Rigo, obenem bodo pa naatiko čete na suhem prešle v ofensivo. Duaaj, 19. avgusta. — Italijani so s vso aOo naskočili postojanke pri Lokvioi, vri napadi aobiU od- , Petrograd, 18. avgusta. — Av-stro-nemške čete so imela velflce iggube pri —Iraklh da vržejo ni* ake četa naaaj. Berlin, 18. avgusta - V Karpatih uuo ujeli 800 Rusov in več strojnih ca potapljača Deuteokland" predvčerajšnjim priplula v Bre- El Paeo, Tea, 18. avgusta. — Šestdeset "revolucionarjev" je u-stavilo vlak aa mehiški severni že-lesnini bliso Agaaa Oattsatea. S sabo so odpeljali 88 Oarraasinih vojakov ia dva Želesniška usluž- Sploini položaj. Ns iitočnem in sspsdnom bojišču sc pojsvljs novs situacija. Zadnjih 48 ur ja opažati ia oboje* strsnskih poročil, da pojema ruake ofenziva v Galiciji, medtem ko sc na Kranooekem razvijajo ans* menja novih ofensiv in protiofen-ziv. Is Pariza poročajo neurad* no, da je provsel maršal Mscken* sen vrhovno vodatvo nad veemi nemškimi armadami na aapadn, ia vzevši armade kronprinca pred Verdunom. Meokenaen je lansko poletje vodil nemško ofenzivo proti Rusom v Galiciji in pozneje je osvojil Srbijo a pomočjo Bolgarov. Kakor je maršal Hinden* burg vrhovni poveljnik vseh nemških in avatrijakih armad v Ru aiji in Galiciji, isvzemši armade avatrijakega kronprinca v Karpatih, Uko bo Mackenaen vodil nemške čete na Pranooskem a edino isjemo nemškega kronprinca pri Verdunu. Na ta način hočeta cen-t rani ni sili osredotočiti vrhovno komando v najboljše roke, kar jih imajo. Francozi ao zadnjih 24 ur v o-fenzlvi južno od Homme in pred Verdunom. Nemci vprizarjajo vro če protlnapede pri Maurepesu, da bi dobili nesej, ker ao prošnji den izgubili, toda Paris pravi, da ao vai napadi odbiti. Pred Verdimom so Kraneosi reokupirell pozicije v Pleury po hudem boju, ki je sa hteval mnoge žrtve. Na angleški fronti ae neprenehome ponavljajo bitke za zakope severno ml Po-zieresa in ti zakopi menjajo v«ak drugi dan goa(»odarja. Petrograd poroča, da ao Avstrij ci pri Zloti Lipi razvili močno protiofenzivo, toda Rusi vzdržuje, jo napade in nobena atran sc no če umikati. Južno proti Karpatom ae oedaljuje prodireaje Ruwiv, to de bolj počaai. Petrograd pravi, da ao Ruai vzeli LiaaesteKi na za-ped nem bregu Biatriee in de ao ae približali hribom v okolici Koroz Mcaa. Ta kraj leži na prelazu Ja* blonlei in taiu ae nahaja lalesnics, ki votli is Gslioije ns Ograko. Av atro-nemška bojna črta v Galicl« ji jc adaj vaekakor pojačena. in ker tudi precej akrajšaua, odkar ao sc Avatrijoi umaknili najmauj deaet do petnajst milj proti aapa; du, ae bodo ložje branili proti Ru* som, Italijani poročajo o artilerijskih bojih na Krasu in pri Tolminu. Neuradna veat ia Rima ae glaai, da hočejo Italijani zadržati "dirjati jc" proti Tratu toliko čaaa, dokler ne oavojijo gorakih poaieij na San Gabriele in mad Gorieo ter Tolminom, ki Jim delajo velike preglavice. Dunaj poroča, da eo Italijani včeraj napadli petkrat med Vipavo in Opstjeeeldm, toda vseh pet napadov je bilo saetegj. Delje poročata Dunaj in Berlia o odbitih napadih na ruaki fronti. Na belkaneki fronti nadaljujejo zavetniki s ofenzivnim bojevanjem na eeli črti. It turškega bojU-ča pa nI poročil. Uradna poročila slede t Peril, 18, svg, —. Hevorno od Somme ao Nemol Isvrllll vel protinapadov na naše novookupirane poaioije, toda napadi ao ae raablli ob našem topniškem ognju. Južno od Hotnme amo počistili sakope, ki smo jih vzeli včeraj, in v njih smo naili itiri strojne pulke. Na daa* nem bregu Maae (Verdun) ao na* ie čete aačele s ofensivo .in po vroči bitki pregnsle Nemoe ia ssd-njegs dels vsai Pleury, kjer ao ae še držali. Na robu teh vsai ae ie drži nekaj aovražnib oddelkov. Nai napad med Klery in Thisu* montom se je tudi dobro obnese). Vjeli amo &0 Nemcev In vpleniii atrojno puško. Na drugih krajih fronte ni bilo nič posebnega. Angleško poročilo London, 18. avguata. — Na našem desnem krilu je bilo ves dsn srtilerijsko bojevanje. Heverno* sapsdno od Posierese Je aovrslnlk Ijirto nspadal evoje isgubljeae po* sioije. Nemška infsnterijs ae Je bližels v šeatih vreteh, toda ogeaj is naših topov In atrojnih pušk Ja bil tako hud, d« Ja aovražnik pobegnil in oatavll veliko itevilo mr* tvih. Ne enkret ae mu ni poerečlle priti v naie črte. ftevernoaepedno od Bazentins amo okupirali ato jardov zakope. Protinapad Is Martinpuieha Je bil odbit. Za ae* šo črto blizo Posierese amo sruši* li nemški aernplan. Nemško poročilo. Berlin, 18. avg. — (Zapadno bojišče). — Sovražni topniški ogeuj narašča zapadno ml Wytacbaette in Južno od kanala ! ml irseiji umrl. Hier p ktf J*1 • Mtevsesun segati* l.7 strica. ^^ ** Iznajdljiv iliga, Llt&tik (svojim koUsan, | NMIlam čemu se neki tožuftta čez slaba in dila ... jaz dobi« r^* »bre in maatno juhe. iga to ihšst jemlje tal (no." Itblega: "To moramo ™ Ptjliči slugo." (Sluga prij Poročnik: "Milke kje jemlješ mast na'mJT* '■-kind paraj." a: "Ia-- Iveše ---lkatljeiI peročnlk." 0 potapljačeh, kl so dve leti ln pol strah na morju, lajlki prav malo vedo, posebno ker jih An gleži ln Nemci imenujejo čolne, k plovejo pod vodo. V besedi čoln si vsskdo predoči neksj majhne ga, malo ladjico in ne more ra zumeti, da se ladjo, na kateri ži vi od £0 do 60 ljudi dalj časa pod vodo, ima na krovu strsšno orož je, ki je poznano pod Imenom tor-l»edo, Jc opremljena s čudežnim stroji in ima vkrcan šivež za več tednov, Imenuje čoln. Male ladje, ki so jih v začetku sedemdesetih let .opremiti s torpedom, so bils res veliki Čolni, in rsd! tega so jih nasivall torpedo čolne, torpedovke, kl so pa kljub temu obdržale Ime, daslravno so Jik povečali. Od torpedih čolnov je prešlo tudi ime na potapljače ali podmorske čolne. Najnovejše potapljačeve odšteje mo trgovsko potapljaču "Deutach land," odrinejo 2,400 ton vode (1 angleška reglatrirena tona je enaka 11.88 kubičnih metrov), so dolge 86 metrov, 8 metrov široke in se pogrezajo do G metrov, kadar plavajo vrku vode. Stroji ras vijejo do 7000 konjskih sil ln pots pijača plovs s hltriso 22 milj v url, Hitrost potapljače je torej tako velika, da lahko spremlja oklopnjačo In jih tudi prehiti, če je treba. Kadar potapljača plove pod morjem, napravi 14 milj url. Največje iznenadnjenje Je prineslo razširjenje akeijskega radija, kl Je narastel prek «600 morskih milj sil 12,000 kilometrov. Potapljače dsnes lshko nsprsvijo pot iz Severnega morje do vzhodnegs obrežja Zdrulenlh dršav ln se lahko vrnejo, ne ds bl jim bilo trebs ukrestl olje, ki jim služI zn ku rlvo, ln drugih potrebščin, kl jih potrebuje Isdjs, ds vsrno plove. Vojne potspljača je oborolena s 8 ali 10 cevmi v premeru 63 centimetrov. Te cevi ji služIjo, da vr že iz njih torpedo proti aovrstn' Isdji. Poleg luis ns krovu 4 do topov lahkega kalibra, ki služIjo v pni vrsti ss obrambo proti letalom. Kadar niso topovi v rabi, so pod krovom. Ce je treba, dn topovi stopijo v akcijo, sa odpre pokrov nad njimi in vttnet pori avtomatično na krov. Photo« by Am«rtr*D t* Hrana "Ttadarflc A. Dugan . ki ia nanus tile ftouthamnton aa ftnrlalkaai t sifiatkn iuUiatag| Ko ae vrne iz atrsŠe at iboh i Voj meni jsviti. Da bi bil aa.1 kaj bi bilo streljanje k ta i P* tepec vedno vse pokvari, t jas ga že ■ 'i Najnovejše potapljače se lahko spuste v globočino od 100 do 150 čevljev, pa ne bodo vtisnjene. Ravnotako lahko plovejo pod mrežo iz žice, ki jo ragtegnejo pred vhodom v luko, ker mreŠa ne sega tako globoko. Od In zadaj so prostori za častnike. V 4 do 5 metrov visokem ču so aparati zs sign sle, periskopi, podvodni aparati prisluškovanje brezžični' brjojav n telefon, boja telefoniranja, če bi se potapljača pogrestaila in tako dalje. Na malem prostoru je toliko čudežnih strojev,'da bl lahko rekli, da se človeškemu očesu nudi rssstava , najnovejših iznajdb. ' \ / Kaj |e wemnii delavnik? pojnnoševanje profits: kadar ne odpira virov za njegovo blagajno, mu je pa sopran kakor hudiču kadilo, in vsak napredek aovreši kakor najhujši nazadnjgk, če ne napreduje njegovo bogeetvo. Znanstvenik uči delavca: Delaj oeem ari Mi ubogati ga bo mogel delavec še ie tedaj, kadar si bo s svojo poč jo priboril osemurui delavnik. Nazadnfaštvo se v vojni povsod šopiri. | Oscmnrni delavnik je utopijs — pravijo sovražniki delsvcev, ki nlinsjo stvarnih argumentov zoper to zahtevo. Osemurui delsw nik je potrata čssa —■ pravijo izkoriščevalci. Osemurni delavnik pospešuje pijančevanje in druge grehe — pravijo filozofi kapltalie zma. Nemara je zanimivo, kaj pravi o tem priznani učenjak, mož rtemlčne vede, kateremu se ne more očitati hudobno strankarst-vo in pospeševanje nemoralnostl. Glasovlti profesor hcidelberidtega vseučilišča dr. Vincene paerny, je izbral svoje praktične Iskušnle v deeetih naukih, in med njimi jc tudi te: "Osem ur dels v poklicu, o-sem ur odmora in Izobraskr. oseui ur počlfks ln spanja bo najbolje. Za apauje sts dve uri pred in dve uri po polnoči najbolj krepčIlnU Cas odmora obsega dve uri za tri glavne jnžine, dve uri Za omet noat In čtivo, dve uri za mdMno, sa prijatelje ln javnost, dve Uri xa pameten šport (isprehod ns gore, ježs, vožnja, vealanje, plavanje, telovadita, igra na prostem Itd.) b delavskega sveto. ____________ ______ ..I ______ ne topove na varno, ki je določal sa delavce t>ta stvar traja 20 sekund, da je 20 odstotno nagrado, če se ladjo rgrsdi ob čssu, kot določa pogod lis Predlog je bil zavržen. Kapitalisti se ne dajo tako hI tra odpraviti, čet tuli ne jim še ts lop v akciji, ln ravnotollko čaaa, da Izgine sopet pod krovom. Krov, atolplč, sploh vai deli potapljače nad vodo so obdani s o .............. #..„ _ klepom. Poleg Ima potepi ječe dva jim je sdelo, ds nasprotujejo in ko oaoruo pokaže vrata. Privatne msjhns čolnlče, kl sta spravljene terenom njihovega šepsf Učenjak Irufbe »daj ropet prihajajo z na v »Iranskih nabiralnikih. Da po vidi človeka ln ga smatra za nej-grado na dan. Pri eni sami oklopi ta pijača ne neaede ne dno, Ime od dreg»#enejš«. blago človidtva. Ke-dobili takole približno rdolaj težak Iz avlnee od 18 tonl pltallsf vidi delovno bitje in ra ,000, če je dograjena v do tele, kl gs lshko v potrebi sune ločenem in kratkem čaau «*l aehe Telo potapljače je tako Kaj je torej cilj Denejeevf »grajeno, ds lahko vsdrll kresne kadar mu daje sredstva ta poai-Nsprtatl državnim ledjedelnleem varnosti pritinek mm kš-od 5l,MMb^. %l* vlaka Itlrest Northern Šgjgznice js padel Vojak "svojidre*: ašiš se«laš v daHll No potem ssmo, di mani, kakor dvs **** , bor koe mess no mnmm^ kapatniditrM__ laipek Mioaks: Ak, Pr,T* i ni tidaevs ro^niks as M4' vriNL adUtK - rim nemško suhntarin L* od ZašaiaV, M m L^teljavsli pezao * n«** ** m dHf* Prosta o* d vojvode Fraae Kar VMB. *» r *n#*kt, ?T>ntnnm, pH do Tenaj ofigi. mm ridu; — raaru ševatka _ je bil« pošžodovsna hi tahmarfaka je imele veliko luknjo um bolhi. ^^ ^oeHin, 18: avg. — Ameriški ko-»J*j*. « eo prišli m sngteškrm P^*« Saehem, prevljp, da eo nemške trgovalo snbmarin ^pred^dmiun proti le*»tandtt. Kapitan Saeheevu je- ukazal obrniti parnik pmtl pod-momšof, kitna ae je rta takoj po-gfcnUa. Da Bjeimef kapitan na m«r udariti s ladjo ob eubmarln-ko, ne v* nihče itmed konjarjev. Ikriii m**™*> *d Dnjestra bhoo Touslohsk« i« Koučanov, ek niao ^ upeha. Vjeli »mo IM mo*. Dunaj. 18. avg. — (Rusko bojiš-- Na fronti generala Boehm uolla (pred Lvovem) ae je ras-noča bitks med Peraphnako pisisko. Dvsasjst ur ssporo _ io Rwi zaganjali goate mase ifanterije proti našfm policijam retina njihovih nspadov ae je ila pred našim omreijem, kjer "pa prišli v naše zakope, kakor je to zgodilo blizo Mansje, tam w jih vrgli nszsj. Jtuske izgube ogromne, dočlm so bile neie la te Na severnem koncu naše ite se ni zgodilo nič posebne- (Italijansko bojišče). — Med ivo in Vipavo so bili vroči top-dvoboji. Italijani ao napadli pozicije med reke Vipavieo Opatjeselora v gostih mssah in tr petkrat. Ns enem mestu so li nekaj vapehs, sli končno smo povsod od bih. Imeli so silnejz-Ns Tirolskem so poskušsli lijsui nspssti naše pozicije na rama Pisno in Civisron, sli brez Rusko poročilo. Petrograd, 18. svg. — Nsše Četo odbile svstro-nemško ofen-pri Zloti Lipi, sspadno od lajcev. Pri reki Bistrici in So-rini srno vzeli vas Lisijecstar-V Ksrpstih smo okopirali viši-Ardzedluza in v okolišu Koroz-fzs smo se priblišeli gorskim lom. Na ostalih krajih fronte ee artilerijski dvolmji. Nemški pppeliu je metal bombe na Kom-ern, zapadno od Rige. General Mbrezov je v svojih zadnjih ope-fijah vjel skupaj 7300 Avstro-?aeev poleg 198 častnikov ln plenil 17 težkih topov, 29 lahkih upov, 30 bomhometov in 14.000 ranst. • 7J Italijansko poročilo. Rita, 18. svg. — Južno od Gorl- ob Koči amo bombardirali av-Irijake obrambne črte. Na kra-planjsvi smo odbili organisi-napsd. V okolici Tolmina smo treljevsli železniško postsjo v Luciji, kjer smo opssili gi-nje sovražnih čet. Na gornjem lovolu in na toaoški planjavi bila avstrijska artilerija selo tivns, toda naša je krepko od-isrjala. Neksj naših leUkoev metalo bombe na postsjo v Ri-»bergu ns progi Trst - Gorica, letalci ao se povrnili. Avstrij-avijatiki so zopet bombardirali wtke iu lagun v Gradn. Nare-■ so nekaj škode, tode prisade-si bila ne ena osebe. Balkansko bojišče. Solun, 18. avg. — Bojevsnje | okolišu Doirana, ki se vrši žc ne-dni, se uadaljuje s podvojeno »'jo. Dane« zjntraj smo okupi-h utrdbo, ki je znsns pod ime-I"Turtle" in vas Dolseri. Iga raka artilerija je ponoči bom 'dirsla okupirane pozicije, tode ni bilo. Nemški seroplan •put,-al tM.rnbe ns Oetrovo. *rlia, 18, avg. — J« Sofije po-'•jo. 4s ao bolgarske četo odvratne oddelke, ki ao prodi-vasi Dolseri. Afriško bojišče. tondoo, 18. avg. - Zadnji tQJTgjrt sii naš.* (>te dospele do želes-'' kl v°di v Mrogoro in Kilosso. «-t# v i/točni Afriki so zdaj ' r»ratih krajev in odalej. prodirale po ravnini. Od o-"Jjetie torke je še petindvajset ' Jo eentrslns železni * "Vti planoti. Dsl je proti ™ J' iajtnant Vandcventer [•W Tpapoo in zdaj prodira , **** Htrstegičao obrežno "»Mmej«, ki se imhsja M *ale.ma. jc tndi v t»ksk. Berlin, 1«. avg. - Y višjih bar linakih krogih eo *M*> glaeevi, 4a bo Nabija pahfcvefte odpoklic poslanika Zedinjenih držav James W. Gerard a. Žadnji je nassaeč prejel od am««i*kik vojnih kare špondeulov aa nemški fronti protest proti angleški eenauri, ki selo meeeri njihova poročila, katera gredo po pomorskem brsojavu (kablu) j protest je bil oddan poslaniku s namenom, da ga pošlje v Washington. Gerard je pa sraven protesta prilošil svojo aaaapo noto, v kateri omenja, da nsj kjne-riška vlada prezre protest, Ukler tudi Nemčija ue ublaži svoje eea-sure. Vplivno nemške časopisje ailno napada Gerarde. Angleški partammt sopet podal j London, 18. avg. — Nižja zbof niči je danes sprejela predlogo, e katero je obstoj sedsnjega parlamenta podaljšan do 1. aprils 1911. Mki ataše aretiran v Italiji London, 18. avg. — Ataše grškega poalanetva v Berlinu je bil aretiran v Italiji, ko se je vračal is. Nemčije na Grško. Pobrali so mu vae diploinatlčnc listine. Grška vlada je vlošila protest v Rimu. Potres v Italiji. Rim, 19. avg. — Cela vrsta potresnih sunkov je povsročils veliko škodo v vseh krajih, ki se ras-tesajo 60 milj julno od Rlmlnlja ob Jadrsnskem morju. Ramo v An«, coni je bile čutiti petindvajset sunkov v zadnjih 24 urah. Več kot stotieoč prebivalcev v dotič-nih krajih je pobegnilo is hiš ne prosto polje, kjer šo prebili noč. lišča Jt ko Zupsnčič. dr. Ni* Topeka, Kaas^ 18. avgaata. Governer Capper ja ahiieaš aa dno 13. septambaa t. t konferenao v Topak«, aa kateri boda rasprsv 1ijali e fv«o*vji d oh sik esaL —PriaMjenaa is Aršsvna paka^ valu les ee dašaii na larmi kitno Medore. Vaeh pmailjeacev ia tašlo sadamuajat in en pasaik. Preaka-uošanu so pa štiaša peiailisneš u-kradli farmarju avtoiaabU ia ae peeloviU od driauaa paMjkivd* nice, ne da ki vprašali sa dava-Ijoajo. Pntuajst aailj mesta an naleteli na oljni aee v globošiai 700 čevljev, U ho dajal do 100 vedrav olja aa daa. To odkritje je privabila toliko ljudi, ki se pošaja s odkriš^am olj nih studencev od vsak strani, da ja malo meateee Cement, ki w nahaja poleg odkritega oljnega sla-denes, tako prenapolnjeno, da je nemogoče dobiti prenočišče. 4 Okla, 18. — Wiley Honeyeuett, 28 let je uatrelil avojega soseda Polty Wadsscks, ranil njegovo ieno in dva otroka. Po iavršenem zločinu je izvršil samomor. Wsdaaekova družina je živela prijateljstvu a lloueyeuttomm. Pomagala je na njegovem domu 'graditi vodnjak is betona, ko ae jO Honeyeutt vrni) s lova in sa* Čel streljati bres najmanjše pra-vokaeije. Splošno sodijo, ds ss asa je zmešslo. , Mexico City, 1«. avg. — Vlsds je včeraj iadala radikalfcn dskrst, kl je naperjen proti inosemeem v Mehiki. Vaak inozemqj, kl hoče biti poeeatnlk semlje, rude itd. In kdor hoče ekepletlret! petrolejeke vrelec, gosde In vodovje v Mehiki, mora ee odreši pravicam pogodb s tujimi dršavami in se smstra, da ima le tiate privilegije kakor vss-ki Mehikanec ln nič več. To pomeni, da se mora podvreči zakonom Mehike in alms pravice do zaščite svoje dršave. Mnago Amerihan-eev je še vzelo dršavljanake papirje v Mehiki, da ohranijo svoja poseetvs. —Washington, 18. avg. — De-mokretje v senetnem finančnem odseku ao vierej prlporočsli se-nstni zbornici, da naj pooblasti Izdajo bondov v znesku 130 miljo-nov dolarjev ss pokritje isdstkov v svesi s mobilizacijo srmsde na. mehiški meji In vojaške okspedi-cije v Mehiki. —Mogalee, Aria., 18. evg. — rarsaaaa je odpustil ia slušbe 8 tisoč piaatovoljerv Iz dršave ia-nora, kl ee šli v armado na njegov «v v juniju, šeš, da Ma poma-braniti deesaviao pred ame-Aka kaaesiša P*eatovešjoš ateo atbIH atlt eenta plače vea čaa sve-ja ašaške ad 31» jaaija, a ne samo to, te^reš vlada jka ja vsele tudi konje la erešje, ki jt bdi. njihova sadna laatataa, vsled če-aer eo odšli doasov peš in prosaih rokjOdpašieai eaiaki so »ki silno jeaat aa Carransa ka priasgsjo, da no vsamojo nikdar voč omžjs v rake, pa aaj prtfo. kar kaše. AMHke vest Louis, Mo , 18. Tukaj je padla cena gasolinu aa en cent pri galoni. Sirovo olje. la Oklahomc se sdaj prodaja p* $1.30 veder. Najvišja oena je bila v minolem letu $1.66 veder. Ko je bil gazolin po 8.9e galona pred oeemnajstimi meseci, je stal veder sirovega naravnega olja le 40«. Meaat 01—ai, MIoIl, 18. av-fasta. — Roy Potit ja padal na u lici smrtno sadet od keogljo, Id jo ja iastrelila nanj njegova žena. da je ustrelila svojegs moža, ker je rad pokajal v družbo drugih šensk. O., 18. avgasta. — Tukaj si je zrušila tribuna, na k v teri je bilo več kot tiaoč ljudi, ki ao gledali rokoborbo. Nad 26 o* sob jo ranjenih, dve oeebl pa po-trašajo. . 0., 18. avgusta. — Mejtem ko kapiUlistični listi in politični govorniki burlosznih strank pojejo slavo prosperitete so našli SOletnega Frank Fsrsly- ja umirati gladu na cesti. Kspitalistišna korespondenca doatavlja, da je bilo nemogoče sestradanemu Firalyju povedati, kako je prišel v mesto. Seveda če človek umira, bo Še policsjsklm aitnežem in časnlksrsklm repor* terjem pripovedoval, kje je hodil, kaj je dtlal ln kje Je bil. last Liverpool, 0., 18. avg. — Člani stsvhinskega in posojilnsga društva v Wellsvillu, ki je poznano pod imenom Ilome Loan Co., so prosili sodnika 4. fl. Moora v Llsbonu, da imenuje sa društvo sodnijskega upravitelja. 0^ 18. Karl Brooks, sUr 26 1st, kl je ae-del akoraj tri leta v ječi redi vloma v okrajni Athena, ln aje gova I91etna žena, ki je bila leto kasneje obsojena radi istega zločina v okraju Muakingum, sta roko v roki zapuatila ječo, 4a pričneta novo iivljenje. Odbor za pomiloščenje je oba parolire! na zadnji aejl. Na 18. avg. ^ N iriaka J# dva aor »^ki Mušlva jr Mlo izb * "Siko u avg. — U mor javljsjo. da je ao- po-imurnica torptidirala 0-, 18. F* W. Krueger, ki šofira omni* Ima, se je saletel v vos uliane le* leznice, da ni povozil mačke, ki jc tekla prek eeale. Dobil je laške poškodbe. Akna, O, U. avgaata. - Jee- Drugs Farewellova Žena iM p H njenih starlšlh v Hudaonu. il O., 1% a Wlagaad so jo da lavsši aaaaomor. Da ae agraši eK Ija, jo držal v reki arealo, ko jo prštieaul ia aprošil samokres ua Ril je takoj mrtev. Vpričo mnogik gledalcev je A. UUmore, stara 46 1st, šeue nakega koči jata la vemiika, odda* la štkfš strele na mra *k» Skippa, ki aa val sedeli. Po storjenem slaštaa jo GUaaorova Uročila sa makres nekemu gledalcu in odšla v šfrilev urad. Obe dvuftni ata bogati. Ship-paova jo etara 48 let in ločena od maša. Gilmorova je pa vlošila tožba aa ločitev aakena. Ljuboaunr noat jo vsrok umoru. DOPISI. Detroit, Mioh. Ker vem ds bode marsikakega čitatelja Prosvete sanimalo, kakšne raaiuere so tu v Detroit, ho< čein vaai ja« napisati par vrstic. Nahaja ss tu uskl rojsk, ki v G. N. na vse protege hvali tukajšue delavake razmere, posebuo o Fordu ve veliko povedsti. Obžalovanja vredno je, da se oelo med Člani S. N. P. J. nahaja človek, kl poroča v svet taka hva-lisanja. Ljudje pa drvijo semksj U vseh krajev češ, ssj tsm nam bodo pa res pečeni piščanci v u ata frleli, še ja le polovice res, kar se piše. Dopisnik je videl le, koliko ae taaluži pri Fordu, pa tu niao aamo Fordove tovarne, ampak Še nešteto drugih tovarn sa avtomobile. Po $6.00 na dan plsčsjo ssmo pri Fordu, v drugih tovsrnsh pa ne. Seveda tudi v drugih tovsrnsh tisti, ki so plsčsni od koss, zaslužijo po pet dolarjev, sil šc več, razume se pa, da teh Je bolj malo. Poglejmo ps nekoliko Fords, ki js kralj avtomobilske industri-js tu v Detroit. Delo dobiti v Fordovi tovarni je zelo teško. Tu ne zadostuje priti pred tovarno in čakati, ampak treba jo narediti Ka »o šeao prijeli, jo UjatUv P»šnjo ia ako sa ga ajegovo vo< lišanatvo usmili, dobi delo. Prej pa pride še k njemu v stanovanje "kraljevi" Fordov uradnik, da ai ogleda kakšen človek je proei-lee, potem mora k zdravniku in Če ga ie ta za vrednega apozna, doaeše veliko arečo, da sine iti garat za Forda. Prvih šest meaeoev, kot aem čul od drugih, plačajo le 30 do 38e na uro ln šele po preteku šoetih mesecev, ae jim plača poviša na pet dolarjev dnevno. Seveda nikar ne mialite, da se do bi teh pet dolarjev kar tako na celem. Priganjač ti stoji ves čas za hrbtom in celih 8 ur ne slišiš dmaega kot: hitro, hitro I Vee delavcev je že delo pustilo, ker ne morejo prenašati takega priganjali je. Vsak delavee mo ra biti tudi četrt ure prej ua svojem mestu, kot se delo začne. Toliko sa enkrst, v svarilo ao-bratora, da ne aedejo na Hm agen tona, kl vabijo delavce za dsloui v Detroit. O priliki kaj več. Clan s. N. P. J. Plat lšw«r, Ma. Prepričan aem, da še ni bilo iz te naaelbino doplaa, ker tukaj je malo Hloveneev, največ je Poljakov, Rusov in Hrvstov. M tem, ds te svinčene jeme obratujejo s polno pero, kojih je tukaj obMo, ni rečeno, da ao rszmere povoljne, kajti kdor nI vajen teško delati in imeti Šaijastih rok. naj aikar ne pride semksj. Hoj človek, ki pride seas, hitro sporna razmere, ko ai ogleda to ljudi, namreč njih obraze, ker zgledajo kol aninjl. AH šegava je krivda« samih; če Jim hočeš kaj raziošiti o organi-Mašišs todaj ei nisi šivljenja eveat Tukaj > t skoz v a m "opeci pit"; nekaj delavcev je organiziranih, dnagi ee S" pet be je, k"t hudič krila. Kol som svodel, je bil tukaj pred nekaj leti orgenizator ki jib je hotel melo poučiti ia jih tudi negovoril, da mi šli na štrajk, ali kaj, bili so doma par da GLAVNI STANi CUQ400, HUNG* I i Pradaedaik: John Vofgiš, kot 814, USall«, Dk 1. Podpredsednik: l Bratkovič, H. F. D. 4, b. 61, Girard, Kana U. Podprodaodnik: Jožef Kuhelj. M88 Swing ava S. Chisago, 111. Tajnik t doka Verderbar, 2708 8. Lawndale Ana, Ckieago, Ul. Talaphm* Uwudale 4696. Blagajniki Anton I. Terbovee, P. O. Bon 1, Cioeto, Ul. Zapisnikar t John Molek, 4008 W. Slat 81, gkUago, UL Jo8« AmbroHš, 851 baz, Oaaenskbrg, Pa. Paal Berger, 741—lat Sk, La BaUa, lli P. B. Tauahar, 874 Akaay Ava, Book Sprtega, Wya P0R0TVX OMSK; Anina Hrast. Ill 86th Avo., Now Duluth. Minn. Anton PoUrlln. 6807 St, Clair Avo., Cleveland. U JeAa Badijsk, 878 bos, Smlthon, Pa. Hadall Ploteršek, 436 baz. BridgevšUa, Pa. Albina Hočevar, 18 Beard avo., Detroit, Mioh. m Joše Zavertnik, 801» Bo. Crawford Ava, CMaaga, UL VM0VVX 8DBAVKXX1 P. J. Kara, M D., 810181 Olalr ava, CXovalaad, Okie. Vaa denarna sadeve ki stvari, kl aa Hšajo gUvaags Uaaja pijljati aa gL tajnika. ^Pritoiki Predsednika aUaemsgs Zadev« prepirljivo vsebino pradaodalki porotnega Inki A. Brastu. Vso drugo stvari, ki imajo aUk g "Pros ve to", lavsemšl spre-membe naslovov uradnikov krajevnih društov pa "Proaveti", 8018 80. Crawford Avo., Chioago, UL suma od sebe "dsrovsla" tsko-zvani bonus, ker se je vendar u-. smilila revežev ker ona dobro sua, da ga zaslužijo, dobijo $3.12 Ako bi sedaj kateri ksko besedo sinil o organisaeiji, poleni je bolje da pobere šila in kopita iu hajdl od koder ai prišel, ker ta naaelbl' na je daleč v zatišju, poznajo ue druzega kot whiskey, koji jiiu pri. haja iz St. Louisa. Ta okraj j« Šc dve leti auh, ali vsaj pitna voda je zdrava, da še takšne uiseiu pil nikjer. Toliko zs dsnes. Tem potom opozuBjam mojega hording boea pri kojstu asm bil na . hrani psed nekaj meaaclh v Meadow Lends, Pa., da kmalu ud-jenja z obrekovanjem, kojega ino rain slišati od njegove strani, ker za enkrat Še zs molčim njegovo ims. Ko bi gs bil prej pozusl, bl gotovo pri njem zs stsuovanje ne vprsšsl. (V mu ksj dolgujem, nsj mi sporoči, čs se pa jezi zato, ker me ni mogel dobiti ua litusul-ce, nsj se ksr pomiri, bo veliko boljše zs njegs. ('s ne bo miru, bom prisiljen ksj več povedsti. s Naročnik T. K. Roslyn, Wash. Vsi člsni dr. Slovenec, št. 7.1, SNPJ., ki stsnujejo Izven seileša društvs ln pošiljsjo svoj saesmrut po pošti, sc oposorjajo, ds pošiljajo avoje prispevke ua uovege tajnika "John Msjnsrich, Muz 20. Roslyn, Wssh.", ker Js« odpotujem od tuksj, ter sem vsled ttiga odložil tsjništvo. Mike Pleshe. LISTWI0A URBDVllTVA. Josip Kunčič, Oollinwood, 0. Ns Vašo željo radi potrdimo, da dopis Iz Collinwooda, označen s črkami J. K., na kterega amo odgovarjali v 47. Številki Proavetr, due 2U. julija t. 1. ai bil poalan od Vas. Poadravl ZAPOMNITE Sil J^UhJ^; aa »aaasalla In rasti lo vsi drugI spisi In psalila, hI m tIšsJs aovls, lav »rl**t> vse, kar Je r aveal s ursdaUlvvas, nsj se pel (Ija as sledsll aaslavi 901» 8e.(&svf Nirslalsi, S| slovov, prhoŠhe _________w_ bbrsaja llata, r«r*liU mtssslšif gl«. aa m iss« m vs* eoge šsasrss pallljatve, ter aplsk vsa, kar J« r aveal s apeavalltvsaa, naj se ps pel Ija aa alaisll ns slavi MPR08VBTA", (Upravallkl eddetek), 1011 8e. Crawfevd Ave., Chisago IU. Ako te storite, tedaj pride vssk« psiUaa stvsr t she J r prave rsbs bras vsak« ismmIs. C« l«r«J telit«, da Js revsad Islsssl, drills se legal 0P0MXV, Tern potom opomlnjain oua dva, kl ml dolgujeta, ds itorlts svojo dolžnost in čim prej mogoča poravnata svoj dolg, ako bl tega u« storila sciu prisiljen ju izročili sodiiijsklm oblastem. John Jaka, Mo* hurg, Pa. (Adyertiainifcut). fiHllj (Jreens DBLO DOBL Petindvajset vllvsrjsv (squre seta in tis benč)i kontrakttio delo, stalno ln dolgo trajajoče delo, nobenih sitnosti) dobri vllvsrjl zaslužijo $4.00 do $6.00 dnevna. Pridite Ukoj pripravljeni sa ds-Isti. TBRRI HAUTB MALL A MFO. 00. Terrs 1 (suite, Ind. (2. week H,—14. — 8.-28. ■■ sle PsresroU, ona od dveh žen, ki , «0 si atiaiilL ds dobe, ko InkIo p^r-g« UL, 18. avgaata. — V sta živeli v Sprmgfieidu Laku s štrajkali, vsak daa p^idvojeno »adelio dne M avgusta t. 1 ločno, njunim mošem. dokler Šerif ai ue Iplašo in kar Uga niao dobili v psr Ob P-.1 trsk popoldne sr vrši Ijud-jradU konae idili, jo vlošiU pmš- dneh, šli eo sopet na delo na ob 1 ski shod v dvorani C. S. P. 1126 28 W. 18 Bt. O mjaopelitičnem pološaju v Srbiji la o bodoči združeni drža di radi bifamije r ječi. njo na sodnika Ahoraa ki držav uega pravdnika Koanodyja, da parali rajo njenega soproga, ki se 1 ljubo basa, ki jr šel od kiše do bi še ia Jik nagovarjal, naj grado delat, kar piaše je sad a j u o __setaurno delo. Ali dobili ao aamo Slovencev ln Srbov Pareaeflora navaja r prošaja, sa prvi dan oioeajmiik šgsl dol Ea 18 ~ Potaiki, vi Hrvatov. Slovencev ln »rbov rsrewruora aaaaja v pmjs, sa peri aaa amoajmaa aga ' peruakom lla- g^pri Bmfimir O pro^ ;dr polrobuješf -Ma, da za^prej Pa, kot prei $2^0. •mird.ke črte, priporeduV- Elenra In t>rvi, kakor po navadi, s svojo msjhno, ari* stokrstično glsvo, in s veliko svečanoetjo naznanil, da je vse frsneosko plemstvo odobrilo Uni-verzalno banko. Viskontu Robin-Chsgotu, pod* predsedniku druibe, jo bilo nsročeno, da naj shore okrog sebe tiste rsvnstelje, ki niso poznali finančne igre, in da jih oesnani s leljsmi in nsčr-tt poslovodjo, ki je glsvs vsega. Razumelo oe je aamo po aebi, da ao val prikimali v znsmenje, da bodo ubogpli. Seja je bila odprte. Hamelin je prečiUl poročilo, kl je namenjeno delničsrskcmu zboru. To poročilo je bils ogromns reč, kl je dsls Ssksrdu veliko dola; dvs dni ss je mučil in piosl in vpletel je vsnj vss lepe nsčrU is mslo Azijo, kstere mu jo bil isroŠil inlenlr. Ko je torej Hsmelln 81-tal to, kar Je on napieal, je oedel Sakard ln po-sluial s veliko resnostjo, kskor ds sdsj prvič sliši vosko besedo. Ns prvem meetu oe je glssilo poročilo o poslovodju Universslne bsnke, odksr js bils ueUnovljens. Bilo oo dobre In vsskdsnje zadeve, ki eo oe ponsvljsle od dne do dne, kakor so sshtsvs od kredltnegs zsvods. Nssnsnjen js bil Isp dobiček, ki ga ima prlneeti mehtkansko posojilo, katera je bilo lzvrieno prejšnji mesec in kmalu pa odhodu ooearje Makzlmlljana v Mehiko. To posojilo oe je odlikovalo s naravnost nesssll-Isno premiji in Ssksrd jo kisi, ds ss bo koesl do svojs smrti, ksr nl mogel salollti več denorja vsnj. V prvih troh mesecih, od 6. oktobra, ko se je ustanovila banke, pa do 81. deeembra, snsšs dobiček neksj les štiristo tisoč frsnkov. kl je pokril četrtino izdatkov druibe, plašal delničarjem njihovih pet oetotkoV ln dsset odototkov je šlo v preoetenek; dslje so vseli rsvnstslji svojih deset odstotkov, ksr jim jc dovoljenegs po sakonu. Ostelo Js torej čistega okrog oeemlnšestdeoet ti-aoč frsnkov In U svoU bo prenešena v prihod nji bid le. Dlvidende ni bilo. Ravnotcljl oo bili sadovoljnl. Kej more biti bolj pravilno in čeotnoT In nepredek, ki ga poke-zttje Universslne banks na borsil Osna delnicam je polagoma zrasls lz petsto na Isststo lipnkov. Nobena trdna bsnks se ne moro pohvelltl s bolj-llm vopehom v tem čssu. Borsns cena oleer sto jI na meetu le dvs meseca, ker ni raslogs, da bl skekela dalje epričo omejenega poelovenjs bsnks od dne do dne. (Dalje sledi). * = Valovi so sc zibali, tleti majhni valovi, ki sc ziblje jo Uko lahko, trenotek ne levo, trenotek na desno. Vse plahe oo bilo barve v njih, bsrve polne mehkote in hladu, polne plahih misli. In kakor misli, polne srebrnik nad, so krožili galebi gori nsd morjem. In priplule so ospioe in iepetsle s morjem, in priplule so bsrve v modri lepoti. Tedaj je bilo, da oo se zbrala hrepenena človeika nad morjem Bilo je tn hrepenenje po zlatu, bogato v blesku; in bilo je hrepenenje človdks nsd morjem, belih tenčiceh, pretkanih s srebr nimi nitmi; in bilo je hrepenenje po sreči, v rdečih rošsh in slstib oblačilih. Šepetale so sapice o njih jn oe čudile njihovemu oblaku, in morje ee je zibalo nalshno, prsv nslshno. Hrepenenje pa so iepetala. De jalo je hrepenenje po slstu: "Ni ugovorov proti meni. Jss-no je, ds hoče človeitvo le.mene, ni mn do vsju. Človeška srsa hrepenijo po zlatu na vekov veke; jdato jim je vse: eelo misli se odkupijo s zlatom, in duše padajo v brezdna sa zlatom." Dejalo je hrepenenje po Ijnbez-StU "Nl lepo hrepenenje po slstn. Človeške zrce te peč želijo, sli ne prinašsš jim mehkih upov in misli. Tvoje misli so trde in mrsle. Vse drugo je v menit Padajo misli ljubesni kskor bslssm v srca in vsa bejns je njih olsdkoet. In upe rodijo Uke misli, nedoeeglji-Vc in prelepe. Ljubezen je, ki dsje moč človeštvu." "Motil se", dejslo je hrepenenje po srsčl. "Človeške duše so polne mene, in nl bilo nsjti ns svetu človeka, ki bi me ne maral. Prihajam o večerih ns Ishnih krilih in prfhsjsm o jutrih, vseh lepih v mladooti. Zahoče se po meni lju-rem v mlsdih dneh, in s veliko, teliko močjo me objemsjo misli teh ljudi. Bres mene bi padsls rosa in elana v duše." I Sapa ao ae čudile Um pogovoru in priplule prsv do hrepenenj ln dojele so jim: . > "Glejte, prerekste se bres pe tlrebel Ne eno, ne drago hrepeneli ni edino zs človeštvo; vss tri hrepenenje so zanj, kar smo me 4a morje. In kskor morje je šlo-Veltvo; trebe mu je vseh treh hre-penen, in duše mu plsvs v hrepe-penenj, in dušs mu plsvs v hrepe Uubezni ln v hrepenenju po are ci in nirnanikdar..» In šepetale ao ie dslje ssplee in hrepenenje so plsvsls s njimi med človeitvo. Morje se je vzva-lovilo, ln misli iloveike oe oklepe-jo vssh treh hrepenenj ..% osveženje »v* plode mošetke skaai cij potom delenja, oslabi s po mnenjn monakovsko iolo njik organizemj če aaetopi nato konjn-gaeija oe »sošolke .sopet oevešijo in si opomorejo, ako pa no, degenerirajo s lasom in igumro. V življenju mošelk bi ei torej perijo-dično sledila doba normalnega zdravega razmnpševonja in doba depresije, starosti; ls konjugaeija more premagati to depresijo in dati iivileam zopet novo svoio moč. Ta nauk o depresiji, ki naj nastopi, ako se stanicc dolgo taa mnoše potom onosUvnegs deljenja, je inonakovska šola razširila na vsa iivs bitjs in pomen spolno-sti ji je ts, da se s »druženjem len skega in moškega jedra-jedrna snov prenovi in oeveii ter prepreči degenerseije rase. Tsj hipotezi monakovsko iole, ki je zsdobtls precejšnjo veljsvo, je po ispodko-psl temelj Amorišan Woodruff, ki ■gojil pspuČioo (paramaecium au ralia), mošelko, ki nsvsdno služi vsem takim poizkusom, bres ko-njngaeije skozi 5 in pol let, ne da >i bila nsstopila ksks depresije. Vss kale, da je bil vzrok depre-sijsm, ki so jih monskovski zoo logi opssovsii U, ds niso mošelk gojili z sadoatno akrbnoatjo. Woodruff jo postopsl Uko, da je edelfei gojil eno Uvslco toliko is-sa, da oe jo razdelila; enega potomce je odstranil s drugega je sopet ns novo gojil v novi sveži kulturni tekočini; ko se je U razdelil, je sopet enege odstranil, a drugo pspučico del v novo svežo redilno Ukočino itd. Ker so bili in dividul vodno oosmljoni, je bilo izključeno, da bi bila' mogla nastopiti konjngseijs. 4 vrste po-tomeev je Uko gojil Woodruff skosi 8840 generacij; živalce se o-sUle vss šss popolnoms normslnc, nikdsr ni bilo nobene depreeije, po 6 in pol letih oo bile pspučico ravno Uko aveic kakor is počet-ka. Da bi Woodruff ne bil odotra-nil vedno enega potomca, nego da bi bila dttU-puipoet, da ae od prve generaolje vai individui pod e-nakimi pogoji nadalje rasmnoiu jejo, tedaj bi bila množina vseh psppšie po 3840 gonerseijah, kakor js isračnnal Woodruff, toll invoča;korsačnop rše, ki ne dobe zadosti krJr mpadati, nastanejo Id ae počno gnojiti, kar*^ gamsom v kratkem uko Je, ds mora podleči Dt w ri omenjeni škodljivi vp^ L? oi peraoiti, bodisi 9Uupm\, le povod in deleži pravi vtf^ ks v stenicah samih, kaže fe* ds posamezne stenice grče J2 Razprave iz biateflie. jia, da bi vsebina vseh iivale zsv-semsip proetor 10 krat vešji ka kor je vsebina zemeljskega oblal Tal^o ogromne smolnosti so v msli kapljiei iivs enovit 8 tem Je dokazano, da konjngseijs in s njo zpolnpet ni noben neobhodno potreben činitelj, nego da je proto-plasma aposoboa pod ugodni jim 1 pogoji e* potom deljenja neomejeno rasmnoievsti. Calkuie je oicer ugovarjal, da jo imel Woodruff neko posebno raso pspučico, ki sploh nikdsr ne konjugira, tods Woodruff js nato vsgojil od potomcev epe svojih petletnih generacij večjo, kulturo, v ksteri sc jc v kratkem pojavila konjugaeija. Bovarijovi nssori o vzrokih raka. ; (karožnotna) Razisksvsnjs o vzrokih raka in drngih smrtonosnih tumorjev so se v zadnjem deeetlotju lotili z posebno energijo. Skoro v vseh kulturnih driavsh so ustsnovili pose bns institute, ki se bsvijo izključ no s.istrsiivanjsm roko, vender so rezulteti doocdaj ie precej nezadovoljni. Da rak ni bolezen, ki jo pevsrošsjo kski psrasitski orgs-nizml, bakterije ali prelivali, je danee le preeej ugotovljeno. Si cer so ravno v zadnjem čssu nS-ili, da morejo pač parssiti dati povod ss rasvoj raka. Tsko je Fibi-ger opazoval pri podgsnsh, ds povzroči neki šrv, spiroptera, ki li- vi v želodcu, da se rasvijejo v ie- Ma sodišču i. Ne setolal klopi sedi morilce. Njegov advokat konča govor in prične govoriti drlevni pravdnik. Kden porotnikov plane kvliko ln kiti k durim. Sodnik t "Primite ga in privedite ga aem!" Sodniki "lokaj ate abežall ls dvorane t" Porotnik t "Ko je nekal govoriti edvoket aem bil preprlien. de je vse resnler Državni pravdnik nae jo e prvimi hesedemi uko tmešel, de ne vem, če ee »o še drli glava, pa sem hotel abranltl dvo- Bork Saralk. _______O ploditvi mottsBr Pri infusorijsh sli mošelksh js opasovsti dvoje vrsti plojenjs taavadno rasmoievsnjs potom de Ijonjs in konjugseijo. V prvem slttčsju se msls enostanična živalca razopolovi v dvo, najprvo se rasdsll jedro in neto plssmstično telo. Pri konjugseiji se ps dvs in dividns pritisnete drug na dru asga in njihovi teleei ee deloma opojlta; na jedru sc med tem vrle Jako komplicirane izpremembe, k privedo naposled do tegs, ds dob vaak teh konjugiranih individuov po dve mali jedrci. Po ono teh jedro menjate živalci med aeboj in aioer se spoji izmenjano jedrce z.jedrcem, ki je ostalo na mestu Noto se individua sopet ločita dong od drugega. Iz jedra, ki je naetalo ia zdruicnja atabilnega in issaonjsnega jedrca, se po deljilh pripravah sopet rekonstruira nor-mnlni jsdmi spsrst, nsksr se po-ins livslica zopet potom navadnega deljenja razmnoieveti. Ta kenjugeeija, kl Jo Jo v 80ih letih odkril francoski soolog Maupes, Jako opominja na oploditev jej-oe višjih živalih; tudi tu oo zdru-lita dve jedri, jedro jajca in jedro eemenakega telesa, v eoo enoto in neto aledi razvoj plodu po torn deljenja Jajčne atsnlee. Konjugaeija je torej najprimitlvnej-ta vrste spolnosti. Ds hi umoll po- men in usrok konjugaeije močelk. . B . hi nam bil tudi Jeaen pomen spol-1 nje rasti; stenice se dele in dele nostl viljih iivsll. Zsto so v sad hrea vsakih mej, pri tem isgnbe njih letih posvetili pojavom konjn' svoje prvotne lestnoeti in ssdobe gseije posebno pozornost. Pred specifično obliko; nejprvo je tek vsem m je bevile monakovsko »o- pojav komaj a prostim očesom 0-ololka šola R Hertwiga a tern pri-1 paziti, tods v kratkem se razvije kasnimi. Priili sodo iisaoitj IŽnJpsgabna grša^ kf ss-vedno veča] potom srkslie dospeU Vdru^ lc telesa ter ae tam vgne^u,*. čno kakor ksk zajedalee, i* * dalje razmnoževati, tako da stsnejo pri smrtonosnih grM okolišu kmalu nove grče alio, staže. Vsi ti pojavi pričajo, d, pri grčsh za abnormalne' po^ v stenicah, da je premenjen JZ nizem deljenja pri atanicah^ da sc razmnožujejo brez prta*ti nja. Te anomalije v stanicah rajo imeti svoj aedež v oni um ki neizpremenjena prehaja od nice do stenice, to je v jedru, kajti lc na ta način je mogoče umiti, 4 ae defekt, ki ga kažejo raka* atanice, nikakor ne more več praviti naslednjih staničnih racijah, nego vedno dalje ^ ji. Slične anomalije kakor pn morjih kažejo atanice plodov a» skega ježka pri gotovih poizkmi^ ako amo namreč umetnin potee dosegli, da so se pri prvi delitvi kromosomi abnormalno poranUi. li na blastomere. Staniča, ki abnormalno itevilo kromoaoaai, i si ne more nikakor več pomagati ni nobenega sredstva, ki bi ouo||.i čilo tu kako regulacijo, ne|o d-normalno število ae radi mehaho ma deljenja podeduje na vai pa. tomoke atanice ter jih tira nape sled v pogin. Ta dejatva ao napotite Boverija, da je počel rizmotii. vati problem raka a stališča eito-logije. Kakor amo to v zadnji! le tih večkrat opazili, ao baš odkritji soologov zdrsvoslovje silno poipt šila, n. pr. raziskave o paraaitu Si larije, o paraaitu aifilide, in zdi n^ ds pomenijo Boverijevi nauki m vo fszo v znanosti o tumorjih. '' Bovcri izhaja pri avojih raxm trivanjih od poizkusov a plodoe morskega ježka. Ako oplodili jajce mesto enega dva spermij^ ae pojavijo pri prvi delitvi ititji centrosomi, kajti vsak spemi) privede v jojce po en centroam ki se pri pripravah-k prvi ataaH-ni delitvi razcepi v dva. VM štirih centrosomov ae razdeli jajš-na stenica takoj v štiri HtiniOj Ker se med itirimi centroMrij razvijejo itiri jedrna vretena li pa celo pet ali šest, se kromoanš pri teki četverni mitozi (delMj stenice) jsko neredno poraideiji ns itiri potomske atanice, noben ne dobi normalnega števila km mosomov, nogo eni atsniei manj ksjo te, drugi zopet druge krt*; tete kromooomov. Kakor je Bnej ri opazoval, se nobens stani«,« nima vseh kvalitet kromoaoom ne razvija normslno, nego pnji sli sloje degenerirajo njene pe tomske staniee. Kromoaomi, U O nositelji dednih lsatnoati, ao um reč kvalitativno različni in lieot normalnih stenicah vaaaka kni-teta dvojno zaitopana; ako maiT ks ksks kvslitets, sli je neiaM no zsstopsns, aeveds fotove mn nosti no morejo priti do ranojt Pri smrtonoonih tumorjikyp jsko čeoto opsžsti abnoruaW mitoze, delitve ztanic a 3 trooomi. Jasno je, ds morajo tli; pri teh delitvoh dobiti potos« stenice sbnormslne kombnuijl kromosomov. Tudi v nonm* staničevineh je tu ps um opaše mitose s tremi sli štirimi P« pred vsem ns mestih, kjer p ^ ničevina rssdražena n. pr -p"* len ju ran oli ps ns mest*. lodčni sluznici različni tvori ta je ltani6evin« izpoatavljen. or večkrat tudi rak, toda Jrv je Ig iov„tnim jkodljivim vpbna prvipovod. Strupeni aokovi, ki J*Tftko abnormaine mitoze-J izločuje, rasdraiijo sluznico takO| Boverijevem nsairsaju po^«* ds se pošne pstološki razvijati. B- »>v«r,Je neko kakor ti ookovi delujejo tudi rasne druge enovi, n. pr. parafln; delsvei v tvornimi h paradne obo-le večkrat ns koinom raku. TOdi pri dimnikarjih oo radi drailjsjs, ki gn povzročajo ssje, po j s vi šesto kolni rak. Tods vsi ti vplivi so le prvi povod. Ako se sešne rek razvijati, raste nemoteno dalje, ne da bl nadalje |e deloveli ti vplivi. Rak kakor tudi vai drugi amr-tonoani tumorji obsUjs v tem, do počne sUničevins, ». pr. koža ali ielodčna slusniee, na kakem mestu naenkrot roati, bres prenehe nepooredni vzrok tumorje^ W na izkustvo kožejo, da mortem ti v sUnlcah dedne k^fj regulirajo raat in deljenje i^g Ako sUnici ravno tak kr^nnj manjka, ali ako je ne*