(sSlJfCŠ)

Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—■&&—
Posamne številke
po 5 kr.
®«n«9
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 33.	V Ljubljani, 20. decembra 1898.	Letnik IV.
Za Božič.
„Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje1*, tako so prepevali nad betlehemskimi planjavami ob rojstvu Kristusovem nebeški krilatci, osnanujoči zapuščenemu človeštvu odrešenje — srečne boljše čase. Tedanji rodovi zdihovali so v obupnosti po onem, kojega jim je Bog obljubil odrešenika. Mogotci tedanjih časov tlačili so vbogo ljudstvo in je izžemali do kosti. Delavci bili so sužnji, s kojimi se je smelo ravnati po volji njihovih gospodarjev. Delo je bilo po večini pri vseh narodih sramotno, brez vsakega ugleda. Edino izvoljeno izraelsko ljudstvo se je po večini izneverilo pravemu Bogu in je pomagalo zažigati kadilo malikom. Vsled tega nastale so tudi v tem ljudstvu zmešnjave, ki so rodile gor j 6 celemu rodu. V teh zmešnjavah zasvetila je celega sveta rodovom in (stanovom v betlehemskem hlevcu nebeška luč — Jezus Kristus.
PriSel je med revne zemljane ne kot kralj neba in zemlje, temveč kot revno dete — sin revne matere, ki nima, da bi svojemu novorojenčku postlala na mehkih blazinah, marveč ga položi v revne jasli. Za svojega skrbnika in rednika izvoli si vbožnega delavca tesarja, ki s težkim delom svojih rok služi bori kruhek.
S tem, da je Bog izročil svojega Edino-rojenega revni delavski družini, proslavil in blagoslovil je posebno delavski stan, ki do tistega časa ni imel med ljudmi nobene veljave. Odrešenik sam je delal, pomagal je svojemu redniku opravljati težko delo in si je s tem nekako služil svoj kruh. Ko je
pričel izvrševati svoje božje poslanstvo, izvolil si je dvanajst delavoev-ribičev za svoje posebne zaupnike in apostole. Revno ljudstvo je bilo, ki je vsprejelo nauk krščanstva, v katerem je videlo svojo rešitev za ta in oni svet. Revno sužno delavno ljudstvo je bilo kvas mogočni stavbi krščanstva na svetu. In kako tudi ne? Saj jim je velelo krščanstvo, da smo vsi ljudje na svetu sinovi jed-nega Očeta, ki je v nebesih. Bogatini naj spoštujejo delo in pomagajo vbogemu trpinu. Bogataš in berač sta brata. Vsakemu se mora dati njegovo zasluženo plačilo. Vsi ljudje na svetu se morajo med seboj ljubiti in spoštovati. Pohlepnost, zavist, ošabnost, nesramnost itd. proglasč se po krščanstvu kot nečednosti, ki sramotč vsakega človeka. In ko je zadostil Odrešenik na Golgoti grehu, človeštvu, razšli so se delavci, — apostoli po vsem svetu in prižigali narodom luč krščanstva in njega socijalizma na zemlji. To krščanstvo in njega socijalni nazori v teme* ijeni v veri na Boga prekvasili so v primemo kratkem času vkljub najgorjemu nasprotstvu bogatinov in mogotcev tedanje dobe ves poznati svet. Trpinom prisijalo je zlato solnce slobode in omike. Delo se je spoštovalo in delavec prišteval človeštvu. 0 zlata doba, ko je krščanstvo pretvorilo svet duševne in ma-terijelno.
Toda tudi to je skoro do cela zginilo na zemlji. Delavci postali smo zopet le orodje bogatašev, ki nas samo toliko cenijo, kolikor imamo v sebi stvarilne moči. Ponižani smo nizko do živali. Krščanstvo se pri naših modemih bogataših in njih privržencih ne vpo-števa več. Zato tudi človek-delavec pri njih
nima večje veljave kot je njegova delavna moč — fizična sila. Toda ne obupajmo! Iz nova se v omikanih narodih med delavci pojavlja krščanska misel. Iz nova upamo trpini rešitve od krščanstva. Veselo znamenje za nas je: da se po celem svetu družijo delavci v krščansko-socijalno organizacijo in da dobivajo tudi od drugih stanov nekaj mora-lične opore. Pred devetnajstimi stoletji rodil se je Kristus, ki je prinesel na svet nebeški nauk človekoljubja, mirti in pravičnosti. Sedaj pa se rodi nova doba, ki povdarja, da je rešitev ljudstva is socijalne bede le v krščanstvu. In zaradi tega kliče ljudstvom, da morajo Kristusovi nauki dobiti zopet veljavo v celi človeški družbi. Rodi se nam novi čas zopetnega odrešenja iz moderne kapitalistične sužnosti! Ob krščansko - socijalnem prepričanju in delovanju razbilo se bode vkljub posmehu in zabavljanju zaslepljenih nasprotnikov — poslopje zlatega teleta in na njega mestu vzrastla stavba, v kateri bode vsem ljudem mogoče oživiti mir in peti slavo Bogu na višavi.
Don Boskovo socijalno delo.
Krščanska ljubezen ni le zadovoljna, da uteši telesno lakoto. Osirotelemu, zapuščenemu, lačnemu otroku dati kos kruha, je gotovo dobro delo, katero tudi poplača Bog. A otrok nima le telesa, on ima še nekaj dražjega. On ima tudi neumrljivo dušo, katera še ložje pogine duševno, nego telo pred lakoto. Zato so pa tudi vstanavljali kristjanje vseh časov sirotišnice, katere so z večine vodile redovne osebe. Kaj so vsa taka zave-
LISTEK..
Mir na zemlji!
S hvaležnim srcem bodo obhajali krščanski narodi, krščanske družine, živeče ali v šumnem mestu ali tihotnem selu v nekaj dneh krasne božične praznike. Pač malokateri dan se nahaja v celem letu, katerega bi se radovalo vse, staro in mlado, bogato in revno, kakor se veseli svetega dneva, in ravno tako je tudi res, da se celo v našem viharnem času ne morejo vstavljati naj večji brez-božneži čudovitemu vplivu božičnih praznikov, nad katerimi je zapisano to, kar so prepevali v prvi sveti noči v nebeških višavah angelji: »Mir na zemlji ljudem, ki bo dobre volje!«
Da! miru potrebuje ves svet, in zlasti mi Avstrijci. Komu niso neki znane avstrijski državi globoko vsekane rane vsled nesrečnih narodnopolitičnih bojev?! Stranke družabnega in političnega prevrata, na eni plati so-cijalna demokracija, na drugi strani pretirano
narodnjaštvo, ki skupno sovražijo Boga, vero, krščanstvo in vse zagovornike najvišjih dobrin v državi in družbi, spodkopljejo vse, kar je svetega: vero in krščansko krepost, s p o što v a n j e b o ž j e in d r-ž a v ne oblasti.
V tej splošni zmešnjavi, v kateri ima na mesto ljubezni do Boga in do bližnjega v korist strankarsko-političnih puhlic glavno ulogo sovraštvo do vere in do bližnjega, prihaja zopet ljubki sveti dan, ki nas opominja z nebeškim slavospevom; »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje I«
Bilo je skoro pred 1900 leti, ko se je rodil več tisočletij obljubljeni knez miru v Betlehemu kot slabotno človeško dete. Burni so bili oni časi: družabno življenje je bilo vse gnjilo, vsaka krepost je izginila iz zemeljskega površja. Vsak je hotel vladati drugega. Sebičnost je slavila svoje slavlje. Največja nenravnost se je širila po vsem svetu. Drug je uničeval drugega, kakor da bi se moralo porušiti vse zopet v nič. Brezsrčno je zatiral bogatin reveža. V širnem rimskem
cesarstvu je propadlo družinsko življenje strašno. Oblastniki so bili najgorji nasilniki, ki so se vedli v svoji brezvestnosti nasproti ljudstvu kakor maliki. Predstojniki in podložniki, s kratka, vsi so pozabili na čast, ki so jo bili dolžni Bogu, in na pravice, katere ima Bog nad človekom, jedin namen človekov se je zdel vsem le še vživanje.
Odpad od božjih zakonov in kreposti je bil vzrok, da je zginjal vsak red v državi in ljudstvu. Omikanci in priprosti so obupavali nad resnico, kakor dvomljivec Pilat, ki je zasramujoč božjega Odrešenika, vprašal: »K aj je resnica?« Največji tedanji paganski mo-drosloveo je izjavil: da človeštvo nikakor ne more najti resnice in zadobiti sreče v taki zmedi in nravni propalosti drugače, kakor če pride sam Bog iz nebes in pokaže v temi tavajočemu človeštvu pravo, zgubljeno pot. In res, kar je željno pričakovalo judovsko ljudstvo, kar so slutili največji paganski umovi, to se je zgodilo. Včlovečil se je Bog in Zveličar je prišel na svet. Angelji so oznanjevali v noči Njegovega rojstva kot temeljni zakon
tišča za reveže storila, ni potreba natančneje razlagati; saj se nahajajo ona pač v vsakem večjem katoliškem mestu. O eni ustanovi pa hočemo malo več razpravljati, katera se je, — kakor "se razvije neznatna pečka v velikansko drevo — razširila po celem svetu.
Dne 4. februarja 1888 se je pomikal velikanski pogrebni sprevod po ulicah mesta Turina na LaSkem. Več kakor 200.000 oseb je Slo za pogrebom. Mej pogrebci je bilo več Škofov, mnogo duhovnov, plemenitašev, uradnikov, dijakov, delavcev in nebroj katoliških društev s svojimi zastavami. Kdo je bil neki ta mož, kateremu so skazovali na tak način zadnjo čast? Don Janez Boško, navaden duhovnik, sin revnih, pobožnih kmečkih starisev. V največjem pomanjkanju je dovršil Sole in postal 1840. duhovnik. S pre-srčno ljubeznijo je skrbel za mlade hudodelce, zaprte v kaznilnici in kmalu je izpre-videl, da je večina izmej njih le radi tega tako globoko padla, ker so bili slabo vzgojeni, česar pa seveda niso bili sami krivi. Don Bosku se je spočela kmalu misel, da bi vstanovil zavetišča za osirotele dečke. A od same misli do njenega vresničenja je Se velika pot.
O prvotnem delovanju Don Boskovem pri podučevanju zločincev v verskih resnicah ne bomo dosti govorili. Eno samo dejstvo naj pokaže, kako čudodelno moč je on imel Dad mladimi duhovi. Ne daleč od Turina se nahaja državni zavod, v katerem je bilo 800 popolnoma zapuščenih mladeničev. Red in nadzorovanje je bilo jako strogo; a vkljub temu ni bilo najti pri mladeničih nobenega poboljSanja. Don Boško jih začne redno po-dučevati v krščanskem nauku in je imel koncem maja leta 1855. duhovne vaje, ali misijon. Oo koncu misijona je opravil vsak dolgo spoved in prejel sveto obhajilo. Don Boško je hotel poplačati njih voljnost in jim preskrbeti prost dan, da bi napravili prav dolg sprehod. Obrnil se je v tej zadevi naj-preje na ravnatelja zavoda, kateri je rekel, da je to nemogoče. Nato je Sel Don Boško k ministru Rataciju, ki je bil jeden najbolj zagrizenih državnikov, ki so vladali kraljestvo Sicilijo in pozneje kraljestvo Italijo. Rataci se je prepričal sicer enkrat sam osebno o družabnem delovanju Don Boskovem in ga je vsled vspeSnega napredovanja tudi jako pohvalil, vendar pa je imenoval njegovo namero neizpeljivo. Don Boško mu odgovori: »Vaša Vzvišenost se moti; mladi ljudje me
prerojeni^ >Q ozdravljenja človeške družbe poročilo: »Čast Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje 1«
Oboje, »čast božja« in »dobra volja« ljudij je tako tesno združeno kakor vzrok in učinek ; le izvrševanje naših dolžnostij do Boga, od katerega smo odvisni v času in v večnosti, zagotavlja nns zopet nebeikega blagoslova« srečnega miru in zemske sreče. Predpogoj za to pa je »dobra volja« človekova.
Če taji v prvi vrsti s o c i j a 1 n a demokracija Boga in razširja stanovski boj, to je, sovraštvo do bližnjega, potem je njen glas naravnost nasproten onemu, s katerim so pozdravljali angelji ob rojstvu Odre-Senikovem svet, potem odpravlja ona s tem na prav podel način ono božjo naredbo, ki je prenovila človeštvo v krščanstvu.
Če krSijo prav samovoljno bogatine! in mogočneži zakon krščanske ljubezni do bližnjega s tem, da izkoriščajo delavske stanove, tako tudi oni nimajo ljubezni do Boga in »dobre volje«, ki jo zahteva angelj-ski pozdrav.
ubogajo do pičiče; niti jeden ne bode zlorabil mojega zaupanja.« Rataci ^pomišlja nekoliko in izjavi potem : »Dobro, naredite izlet; a jaz vam bom dal aa razpolago 60 vojakov na konjih, kateri bodo Bkrbeli za red.« »Dovolite, VaSa Vzvišenost, da poskrbim sam za red ; to bode boljše.« Tako se je zgodilo ; izlet se je vršil in na večer so se povrnili vsi v ječo; niti eden ni zaostal. Rataci je vzkliknil: »Vi, duhovniki Božji, imate moč, ki je močnejša od vsake sile, s katero mi ne moremo razpolagati. Vi zamorete vladati srca; tega mi ne moremo.«
če je zadobil Don Boško s čisto duhovnimi sredstvi tako oblast nad mladimi ljudmi, kateri so bili skorej vsi pravi zločinci, koliko večji je moral biti njegov vpliv na dečke, ki so bili le zanemarjeni in katerim je on podajal poleg duSne hrane tudi telesno. Nekega večera 1. 1846 je potrkal neki popolnoma zapuščeni deček na vrata Don Bo-skova; nekega drugega je pa dobil na ulici. Oba je spravil, ker je bilo Don Boskovo stanovanje jako ozko, v kuhinjo. To je bila prva spalnica za zavod, kateri je imel 1.1885, čez 1000 dečkov v 40 spalnicah. Dnevni red je bil v začetku naslednji: Po jutrapji molitvi in sv. masi je dobil vsak 10 krajcarjev, s katerimi si je kupil kruha ali pečenega kostanja za predjužnino ali malico. Potem so Sli k svoji rokodelskim mojstrom, katere jim je preskrbel Don Boško. Opoludne so se vrnili vzavod;v8ak je dobil leseno žlico in lončeno skledico. Vse seje vrtilo in trlo v kuhinji okoli gospe Margarete, Don Boskove matere, katera je bila jako obložena z opravili ves dan; zlasti je imela dosti dela s tem, da je pq-sila raztrgano obleko gojencem. V kuhinji je delila iz velikanskega lonca juho; sem ter tja so dobili Se nekoliko krompirja ali riža, pri slovesnih prilikah italijansko narodno jed polento. Obednica je bil mali dvor v hiši; nekateri so Be vseli na stopnice, drugi na kakšno bruno, večina pa na tla in vsi so povžili vse s hvaležnim srcem, kar jim je mogel preskrbeti dobrotnik, ki tudi sam ni imel boljše hrane. Ob poludveh so se razšli zopet k svojim mojstrom in zvečer se je ponovil zopet isti prizor kakor opoludne. Pri večerni molitvi je imel Don Boško kratek nagovor, da je zbrisal slabe vtise iz njih src, katere so morebiti dobili v delavnici.
Ko sj je zavod, imenovan oratorij sv. Frančiška Šaleškega, vsled velikih darov nekoliko opomogel, je napravil Don Boško
Če se sprevrže narodno samoljubje v vladoželjnost, v pretiranost, kakor se dogaja v Avstriji od večjih narodov nasproti manjšim, potem je izginil krščanski duh, katerega so razglasili angelji v sveti noči po božjem povelju.
To je naš čas! Kdo bode ozdravil njegove rane? Le spolnovanje božične pesni, ki je zadonela iz nebes: »Čast Bogu na vj-Savi 1« Le izvrševanje največje zapovedi novorojenega Odrešenika: „Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe!“
Ako že svet noče spolnovati tega angelj-skega pozdrava — on ga ne ume, ker je preveč navezan na brezbožno in nenravno življenje, prizadevajmo si vsaj mi, ki vemo, kaj je krščanstvo za človeštvo in nas delavske etanove! Potem bomo vsi obhajali zadovoljno božične praznike, ki naj bi bili vsem „Glasnikovim*- bralcem prav veseli in srečni.
leta 1856. v lastni hiši delavnice za različne obrti, za mizarje, strugarje, krojače, čevljarje, tiskarje itd. Na deželi je vstanavljal poljedelske Sole. Povsod pa je osebno opazoval značaj in nadarjenost dečkov. NajzmožnejSe je vsprejel v semenišča, kjer so se poduče-vali v predmetih, kakor se pri nas v gimnazijah. Če je kateri izmej njih kazal poklic za duhovski stan, ga je poslal v bogoslovnico in do leta 1889 se je vzgojilo nad 6000 duhovnov iz Don Boskovih zavodov. Od teh jih pripada 1200 bratovščinam, osnovanih od Don Boška. In čudno, da je isti minister Rataci, ki je odpravil I. 1854. s Kavurjem na LaSkem 365 samostanov, izrazil željo, opazo-vaje plodonosno delovanje Don Boskovo, naj bi bil tem ustanovam Se po smrti Don Boška zagotovljen obstoj. In za to ni mogel najti boljšega sredstva, kakor da se napravi red. Rataci se je precej bal cerkvenega zraka,’Se večji pa je bil strah pred družabno revolucijo, katera se je razvijala grozeče pred njim. Da bi se pa tej ognil, so se zdele Rataci-ju kot najboljše sredstvo Don Boskove naprave. Duhovniki, kateri so pomagali Don Bosku, so sklenili 1. 1868 bratovščino, katero je bil potrdil papež Pij II. 1. 1870. Ob smrti Don Boška je Stel oratorij na LaSkem, Francoskem, v Južni Ameriki 152 his s 130,000 gojenci, iz katerih je izstopilo vsako leto 25,000 mladih ljudij v vsakem oziru dobro pripravljenih, v javno življenje.
Naša organizacija.
Slovensko katol. delavsko pevsko društvo »Zvon« priredi na sv. Stetana dan, dne 26. t. m. zvečer veliko božično veselico v veliki dvorani »Katol. doma« na Turjaškem trgu. Sodeloval bo pri tej zanimivi veselici, katere mnogovrsten vspored se objavi pozneje, iz posebne prijaznosti slavni tamburaSki zbor »slov. krSč. socijalne zveze«. K obilni udeležbi vabi delavce in vse njih prijatelje društveni odbor.
Stroj in njega socijalni pomen Pretečeno nedeljo je v Katol. Domu predaval Č. g. A. Kalan o stroju in njega vplivu na gospodarske razmere, pojasnujoč, kako visoko se je pospel človeški duh v rasnih iznajdbah in vedi. Vklenil je v svojo oblast vse naravne sile, celo blisk, ki ga človek opaža z nekakim strahom, vkoval si je v svojo službo. Iz tega sledi, da je človek močneji kot vse moči zemlje in to moč mu daje njegov duh, kojega pa človek nima iz ozračja, ampak mu ga je moral podariti Se mogočneji in ta je Stvarnik. Stroj, iznajdba človeškega duha, prevstvaril je v kratkem
Silvestrov večer.
ČeSki Ipisal V. Kosmak.
(Dalje.)
Duri se odprč in dve ženski, star mož in bled, premrt deček, vstopijo. Zenski sta bili odeti z obledelimi pentljami in trakovi, obleka je bila obnošena. Ce si pogledal nanji, razžalostil si se, kakor te razžalosti pogled na zvenelo rožo.
Lase sta imeli nakodrane in obraze na-liSpane. Jedna je nosila harfo, drago kitaro, starec zabuhlega obraza je imel gosli, deček pa flavto. Sedli so za mizo in jeli igrati ter peti. Gostje so se razvnemali čimdalje |bolj) in bolj, in čim bolj razvneti so bili, tem ne-sramnejSe so bijp pesni godcev, dokler naposled ni nastopila mlajša s starcem. Pela sta 'pesem dvoglasno — pesem, katere besede so bile nesramne, mimika, kretanje, s katerim sta spremljala petje, pa tako zo-perno, kakor se to vidi le pri dunajskih »volkssangerjih« v središču moderne kulture. Poslušalci so se režali in ploskali in krulili refren s pevci vred. Ko so izpeli pesem,
način proizvajanja ali izdelovanja raznega blaga. Poprejšnje jednostavne male delavnice so se morale umakniti velikim tovarnam, koje goni stroj. Dalje narise govornik posledice stroja v službi liberalnega gospodarstva glede propada obrtnega in žalostnih razmer delavskega stanu. Mesta in večji industrijalni kraji se polnijo s kmetskim ljudstvom, stanovanja po tacih krajih so se podražila in poslabšala, cene delu so padle, ženske in otroci so se vklenili v službo stroia. Družinsko življenje se je vničilo, ker mora mož, žena in tudi otroci iskati dela v tovarnah, ako hočejo životariti. Javna morala je padla, ker je razdrto redno družinsko življenje. Tako vidimo, da stroj ni prinesel na zemljo prorokovanih zlatih časov. Človeštvo je pri svojem napredku pozabilo jednega in to je: krščanskih načel. Dokler ne bodo ta načela prevevala duha bogatinov in delavcev, toliko časa pričakujemo zboljšanja zaman. Le kadar se bo zopet BpoStovalo krščansko načelo, in bodo ljudje prepričani, da je nad njimi gospodar Bog, potem bode tudi stroj postal blagoslov za človeštvo. Krščanski soeijalizem se trudi uveljaviti to načelo in zato zakličem: živi, rasti, cveti in rodi obilen sad človeštvu. Gromno ploskanje je bilo dokaz, kako dobro so govornika umeli poslušalci, tcojih je bila polna dvorana. Hvala mu za to tudi na tem mestu z željo, da bi Se večkrat kaj povedal. »Zveza« si pač sme častitati na letošnjih predavanjih.
»Slovenska kršč. soc. zveza« prireja redna predavanja v »Katol. domu« ob nedeljah zvečer ob 6. uri. Dne 4. t. m. predaval je veleč. gosp. vodja in profesor Tomo Zupan o družbi sv. Cirila in Metoda z ozirom na njeno versko staliSče. Dvoranaje bila polna poslušalcev, med katerjmi smo pa zaman iskali naSih za družbo vnetih omikancev. Toda tudi brez njih so delavci z zanimanjem poslušali res krasno predavanje. Burna pohvale je bila dokaz, da slovenski krščanski socijalni delavci umevajo pomen družbe za slovenski rod. Gostinčar je konečno omenjal koristi Ciril in Metodove družbe za delavce, ker se njih otroci v družbimh Šolah poučujejo in ohranjujejo slovenstvu. Za družbo se je po predavanju nabrala ivota blizo 8 gld. kot jubilejni dar. — Minulo nedeljo je predaval preč. g. kanonik Kalan o »stroju in njega soc. pomenu«.
Socljalne zadeve.
Premog. Sedaj, koje nastopila zima, jeli so v Ljubljani trgovci s premogom misliti, kako bi mogli prisiliti prebivalce mesta, da bi jim plačevali premog dražje. Zasnovali so med seboj kartel, kjer so se dogovorili, da nastavijo vsi ceno premogu za 50 kilg. 54 kr. Toda to se jim iz početka ni posrečilo, ker
vzela je mlajša notni papir in Sla pobirat. Svanda ji je dal desetico, in ko se je zato posebno prijazno ozrla nanj, prijel jo je okoli pasu in ji pritisnil poljubec na barvani obraz
in----------doma je sedela njegova žena z
dvema otrokoma pri miši. Otroka sta jedla redko juho, mati pa je plakala.
»Mamica, jejte!« dejal je deček.
»Le jej, dete moje, nisem lačna!«
»Kdaj pride tatek?« vprašala je deklica.
»Saj pride, le tiho bodil Tu imata vsak jedno jabolko, da bosta vedela, da je danes poslednji dan v letu. Snejta ji, pa odmolita in pojdita spat. Tu je mraz, a drva so draga. Prihranimo si kuriva.«
Uboga otročiča sta prosila, da bi jima mamka nekaj pripovedovala, naj bi bila tudi pravljica o pedenj - množicih. —
»No, povem vama jo, povem — le molita in vlezita sel V postelji vama bo topleje !»
Otroka sta ubogala. Mati je pokleknila z njima in ko so dokončali večerno molitev, je rekla r »In sedaj molimo ,Oce naS‘ za od-
je nekdo nastavil takoj ceno na 45 kr. S tem je bil za prvo trenutje kartel trgovčeva premogom vničen. Toda nekateri izmed teh ljudi so si pomagali drugače. Sklenili so namreč s premogarsko družbo v Trbovljah pogodbo, po kateri noben drugi trgovec is Trbovelj in Zagorja ne dobi premoga, kot ravno dotični. S tem činom so onemogočili premogu v Ljubljani nižjo ceno, kakor jo bodo hoteli kartelirani trgovci. Ako pomislimo, v kakih žalostnih razmerah živi ogromna večina ljubljanskih delavcev, kako težko je živeti ob zaslužku, ki je v Ljubljani navaden, potem moramo pač misliti, kako hudo smo s tem prizadeti ravno delavci. Naše družine, ki trpč itak pomanjkanje živeža in obleke, naj zato, da bode trgovec s premogom mogel popiti več šampanjca in obrati več piščancev ter znositi več denarja v hranilnice, trpč še mraz. O, sveta skrb naših javnih zastopov in vlade za revno ljudstvo! Ako bi hoteli delavci zahtevati kako zboljšanje in bi uprizorili štrajk, naredili med seboj kartel, brž bi delovali vsi mogoči in nemogoči paragrsfi — samo, da bi s« ne skrivil las kakemu bogatašu. Tu pa, ko se gre za izkoriščanje vsega revnejšega ljudstva, se nihče ne gane. Puške in bajoneti so delovali pri štrajkih čeških rudarjev, toda mazinec javne oblasti se ne gane, ko se gre braniti lačne, raztrgane in bledolične delavske družine še pred večjo revščino — mrazom. Sami se v tem oziru braniti ne moremo — ker nas nihče ne posluša, zato imamo pa državo, ki je dolžna braniti slabejega. Zakaj ne poseže tu vmes, ter trgovcem premoga kakor tudi premogarski družbi v Trbovljah jasno pove, da ne pusti izkoriščati javne potrebščine v bogatenje posam-nikov na račun drugih. Temo, da se ne more prepovedati zvišanje cene kakemu blagu, toda vemo pa tudi, da se lahko prepove kartel, ki ima očividen namen, razširjati revščino mase ljudstva, in je s tega stališča tudi javno nevaren in škodljiv. Premogova družba v Trbovljah pa je s tem činom pokazala svetu svoj pravi namen: — mastne dividende, katere naj zasluži in plača delavec premogo-kop in revež premogožgalec.
Organizacija slovenskih delavk. Gospodujoči gospodarski sistem liberalnih dob potisnil je tudi žensko v kolo velike produkcije. Zenska mora dandanes poleg možaka opravljati različna dela po tovarnah, rudnikih, železnicah, tiskarnah, pisarnah, kakor tudi pri različnih strokah male obrti. Vstanovile so
vzetev težkega križa.« Mala tega nista razumela — ali molila ata v svoji nedolžnosti iskreno. Pa sta legla, mamica je sedla k njima, gladila ju po obrazih in jima pripovedovala bajko o pedenj — možicih.
K« sta zaspala, sedla je za mizo in šivala ob medlem svitu svetilke s premrlima rokama, srajčice za otroka.
Odbila je deseta, jednajsta, dvanajsta. Švan* dova se je zganila in, kakor bi se hotela okrepčati, vzela križ s stene in ga poljubila.
Bilo je blizu jedne. Nekaj je udarilo na duri. Svandova je odprla, in njen mož je prilomastil v sobo in lepetal s hripavim glasom : »Ne čakaj, bestija ! Sicer'te — —«, a v tem se je zgrudil na stol. Glava mu je omahnila na mizo, in omamljen je spal. — Zena je ugasnila svetilko in tudi legla. Otroka sta se prebudila, ali od strahu sta zadrževala sapo, pritiskajoč se tesno drug k drugemu.
Tako so slavili pri Svandovih sv. Silvestra.
(Konec prih.)
se nekatere vrste del, pri katerih je ženska skoro nenadomestljiva. Tobačne tovarne bi skoro brez ženskega dela ne mogle izhajati. Delavnice za perilo in ženske obleke potrebujejo tudi ženske roke. Nekoliko žensk je potreba tudi pri tekstilni industriji, dasi jih te vrste industrija vporablja dandanes veliko preveč, na škodo možkemu delu. Zenska dobiva čimdalje več prostora po tovarnah in marsikako delo, katero se je še pred nedavnim časom izvrševalo po možkih, izvršujejo danes ženske. Da se žensko delo po tovarnah in tudi drugodi vedno razširja, možko pa krči, je vzrok to, da ženska dela za manjšo plačo kot možak. Kapitalisti, ki iščejo le sami sebe, izrabljajo žensko nasproti možkemu v sebične namene. Zenska, bi je po svoji naravi vstvarjena za vse kaj drugega, kot za težka dela po fabrikah in rudnikih, potisnena je na ta način v konkurenčni boj nasproti možkemu. Ta konkurenčni boj med ženskim delom mora pa imeti in ima za vse delavstvo najžalostneje posledice: Cena delu pada, možki brezposelni proletarjat po mestih, in induBtrijalnih krajih se vedno množi. Zenska, mesto da bi doma gospodinjila in odgajala otroke, se bori v tovarni za bori vsakdanji kruhek, s katerim preživlja v velikih slučajih moža in otroke. — Kapitalisti pa spravljajo radi tega večje dobičke. To ni pravično in je nečuveno, da bi morala ženska mesto možkega opravljati isto delo za več kot polovico manj plače. Nujna potreba j e tora j poleg možke tudi ženska krščansko-socijalna organizacija. Kaj pomaga možu boriti se za zboljšanje, ako mu žena z istim delom vničuje zaslužek s tem, da sama skoro zastonj trdo dela. Oba dela sta s tem na škodi. Pa tudi pri onih delih, pri katerih ženska ne konkurira možu, nima tistega zaslužka, kakoršni ji po pravici gre. Naše tobačne tovarne nesejo podjetniku — državi nad 50 milijonov letnega dobička in vendar v primeri s to ogromno svoto, koliko dobivajo delavke, posebno dninarice? A drugje je še desetkrat slabše. To je jasen opomin in klic delavkam, da se v obrambo lastnegfe položaja socijalno organizujejo v resna, za zboljšanje delujoča ženska krščansko-socijalna društva. V Ljubljani obstoji vže »Katol. društvo za delavke«, ki v resnici lepo deluje in se razvija. Toda tudi tu se marsikaj pogreša, bar bi lahko mnogo koristilo socijalnemu vprašanju delavk. Premalo socijalizma in preveč ozkosrčnosti za delavska društva ni dobro. Delavci se v resnici nahajamo v takem položaju, da nam je za našo eksistenco najresneje misliti. Zenske bi se morale pri nas vde-leževati vsega javnega soeijalnega delovanja z možkimi. A kako je sedaj ? Ako se napravi kje kak shod r- ženske iščeš zaman. Nasprotno odgovarjajo nekatere celo možkim vdeležbo. V Ljubljani n. pr. je na tisoče delavk, ki skoro vse tožijo o slabih razmerah, bodisi od jedne ali druge strani in kakšna je brezbrižnost za javno socijalno sodelovanje z možkimi. Sedaj, ko gloda nenasitni kapitalizem takorekoč vže ljudske kosti, vsaj sedaj naj bi se vsi delavci brez razlike ganili in si zasnovali krepko verigo v obrambo svojega življenja. Naši bratje, vrli češki krščanski so-cijalci, imajo vže močno žensko organizacijo katera izdaja poseben časopis za ženske z imenom »Zenske listi«. Kaj tacega tudi pri nas ni nemogoče, samo ganiti se je treba. Naš »Glasnik« pri ženskah do sedaj še ni našel velike milosti in seveda tudi ne opore. Upajmo, da se to predrugači. Seveda ženskam vgaja veliko bolj kaka lepa povest in pa različne pretresljive novice, kakor pa resni
socijalni članki, katere prinaša «Glasnik«. Toda t kratkočasnicah in zabavi bo malo naSe boljše prihodnosti, ta tiči le v resnem delu. Zato kličemo našim poštenim slovenskim delavkam : Naprej tudi ve, na resno delo za socijalno zboljšanje delavskih slojev!
Drobtine.
•Deutsche Stimmen« fur Krain, ki jih vodi prof. na realki Binder, so dale naSim slovenskim liberalcem krepko zaušnico s tem, da jim nekako svetujejo odkloniti v deželnem sboru »svotico« 6000 gld. za nemško gledališče v Ljubljani. Mi sicer ne vemo, kako bodo poslanci »napredne« stranke glasovali o tej točki, toda to pa vemo, da bi bilo veliko večje gospodarske važnosti, ko bi se mesto za nemSko gledališče darovala rajše znatna podpora slov. delavskemu stavbin-skemu društvu in pa tudi drugim dobrodelnim društvom. Nasi delavci, obrtniki in kmetje, ki so stebri dežele, trpč; a zanje ni nikomur meri. NaSih nemčurjev se bode gotovo očetovsko spomnila od slovenskih groSev bogateča »Kranjska hranilnica«, ki ima zanje vedno odprte roke.
»Lavoratore« umira! Kakor se čuje, se tla glasilu tržaških rudečkarjev »internacijo-nalne« barve že maj6 in utegne ta pridigar na rudefiem stolu kmalo pobrati svoja kopita. Stvar je pa menda taka-le : tega lista glavni urednik Camber, je, kakor vsi generalissimi njegove vrste, hotel živeti s lahka, t. j. od novcev drugih. Videl je »Piccolo«, kako bogati s svojimi 15 000 odjemalci in sline so se mu jele cediti. Prepričan, da rudečkarski idealisti ne vzmorejo »kočije in konj« za svojega apostola, jel se je odvračati od njihove zastave in mahati s repom okoli onih, ki nosijo novce v pušico »Piccolovo«. Jel je na vse kriplje zabavljati čez krščanstvo in Slovence, zagrešil mnogo kriminalnih napak proti pravici in ravnopravnosti — vender »Piccolo vi« so ostali »Piccolovi« in k drugim so se pridružili Se internacijonalci in pustili Cam-berja na cedilu, ki morda že danes skesan premišlja, kaj bo, kaj bo li to I Budečkarji pa najbrže postanejo skoro četa brez zastave.
»Delavski prijatelj« z novim letom preneha izhajati. Namestoval ga l>o »Primorski list« s tem, da bo odločil poseben predal za socijalno vprašanje.
Italijanski delavci. Lah ni za nobeno reč, kakor za lenobo pasti in za prepevanje. Le malo je del, katera bi Italijan znal popolno. 2e o zidarjih gre bajka, ko je Bog rekel raznim narodom, da si izberč svoja rokodelstva, izbral si je Lah zidarstvo in Bog mu je dejal: prav storiS, da si izbereS zidarstvo, ker imel bos vedno dosti posla, kar bos danes zida), se bo jutri podrlo. Za druga rokodelstva pa Italijan Se celo ni. S Krasa se poroča, da hodijo Lahi izvrševat razna dela, kakor kleparstvo, kovaštvo, rezarstvo itd. A po-vsodi se glasi ena tožba o teh ljudeh, da na-redč svoje delo silno površno in nespretno, nasprotno pa da znajo goljufati in odirati ljudi neprimerno. Toraj je potemtakem Italijan res za samo sleparstvo! Dobro bi bilo, da se jih otrebimo, kjerkoli nas nadlegujejo.
Požrtvovalnost omikanih socijalističnih generalov. Kako voditelji stranke »rodečega nageljna« pri vsaki priložnosti, na ljudskih shodih, v državni zbornici in drugje kažejo svojo plemenito izobrazbo, ter res občudovanja vredne nesebične namene, je precej znano. Vendar si predrznemo na tem skromnem prostoru nekaterim zaslužnim glavam postaviti se bolj skromen spominek, ki naj oslepljenim na duhu razjasni resnico naslovnih besedij 1 — Poslanec Berner — čiste judovske krvi — je bivSi suplent ali nadome-stovalni učitelj na realki; to službo je moral leta 1887. popustiti, kar ni imel potrebnih skuSenj. Pretolkel je na to par let kot demači učitelj, na kar se 1. 1890. vrže v tok socijalno - demokratične agitacije in postane pisatelj. In tako se Berner, — dasi ni bil nikdar delavec in že sedem let živi kot zasebnik — proglaSuje za »zastopnika« delavstva. Zdaj ima 10 gld. na dan, ter se v peBt smeje svojim

nekdanjim tovarišem, ki so bili tako bedasti, da so delali skuSnje in se zdaj potč za malenkost letnih stotakov, dočirn se on iz judo-kratične agitacije prav zložno masti. — Poslanec Cingr lahko spriča svoje »Študije« z dvojico spričeval ljudske Sole, ki mu tudi zadostujeta za njegovo »vodstvo«. Od sedemdesetih let sem nič več ne dela, a ima se vendar — dobro. — Poslanec D a S i n j s k i (Daszynsky), je že na srednjih Šolah dobil »potno knjižico«; šel je v svet. Izobražen je. Ne dela pa ničesar in dasi zastopa v zbornici na Dunaju »moža dela«, vendar pozna delo komaj iz pripovedovanja. — Posl. H a n n i c h je skusil vse stroke znanja. Do 12. leta je hodil v Solo, ter se učil tkalstva; a vže krog šestdesetih 1st se je poprijel službe »ptic pod nsbom, ki ne sejejo, žanjejo pa vendarle.« — Poslanec H y b eš je zajel vso svojo omiko v dobi, ko je samo pol leta obiskoval ljudsko Solo. On je »mož dela« brez dela, ki se od 60. leta sem dela niti dotaknil ni; od one dobe je soc.-demokratični agitator, kar seveda nekoliko več nese nego pošteno delo. — Poslanec K i e s ewetter je ogledal ljudsko Solo, a od 1. 1875 ga delo ne živi. Njegov zaslužek so mu krvavi spisi in agitacija. — Poslanec K o z a k i e w i c z je bil tudi na učiteljski pripravnici toliko časa, da — ni doštudiral. V času, ko ni bil zaprt, je bil igralec, črevljar, kamenar in stavbarski risar, ne da bi se bil jednega teh častnih poslov stalno poprijel. Zdaj vže 10 let agituje za soc. demokracijo, kar več nese. — Poslanec Resel je hodil v dvorazredno ljudsko Solo, pri vojakih se naučil krojaStva, a kmalu polomi vse igle ter se udinja »rudečemu mojstru«, kateremu »šiva« že 25 let. — Poslanec Rieger se je, prisedsi iz meščanskih Sol, izučil usnjarstva, in služil tri do Štiri goldinarje na teden. A pustivSi vnemar to ubijanje vže pred 10 leti, je postal spisovatelj z 10 gld. na dan. — Poslanec Steiner je delal »kedaj* v bru-silnioi stekla, in sedaj se nazivlje »delavca«, a dela ni videl svojih 10 let. — Zid dr. Ver-kauf živi od zaklada soc. dem. bolniških blagajnic, kojih pravni zastopnik je. Torej tudi — delavec. — Poslanec V r a t n y Sel se je po ljudski Soli učit mizarstva, pa mu ni diSalo. — 6. Vratny, socialistični kandidat za Ptzenjsko, je neprenehoma v sporu s svojimi delavci, koje skuša izrabiti do zadnje kapljice. Delavci se pritožujejo, da se morajo pri njem bolj ubijati, kakor pri komu si bodi drugemu; tudi jih sili rušiti nedeljski počitek. To dokazujejo objave pri policijskem uradu ter poročila, v časnikih objavljena, da je bil g. Kratny zopet in zopet tožen radi motenja nedeljskega počitka. Tak se vam pokaže v pravi luči soc. demokrat »delavec«, Ki je proti vsakemu izsesavanju. —- Drog »delavec«, gospod Krejči (krojač), je imenovan voditeljem pisarne bolniške blagajne s priboljškom borih 1000 gld. na leto. Vidite požrtvovalnost prvakov soc. demokracije in njih odkritosrčnost do delavcev?! Kjer le morejo, iztisnejo groS iz delavcev in zraven se dad6 za svojo agitacijo če bujnokrasno odškodovati. Drugače v teoriji ali na jeziku, drugače v praksi ali v dejanji 1 — Heller ja bil svoje dni pletar koškov. 1. 1881 gre po svetu, a od 1. 1895 opravlja kaj plodno službo predsednika okr. bolniške blagajne v Teplicih. Mesto koškov »plete« danes politiko. Iz vsega se torej razvidi, dt vsi ti vodniki »proletarcev« so — »delavci«.
F. P.
Državni proračun. Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun za leto 1899. ki kaže za 36 milijonov večjo potrebščino. Za državljane res lep Miklavž 1
Delavske hišice In ogerska vada. V Pesti se je vstanovilo društvo »Delavski Dom« ki ima namen zidati delavske hišice. Finančn minister (ne nas, ampak o ge r s kil!) j< obljubil društvu 500.000 goldinarje^ podpore. Torej pol milijona goldinarjev daj< ogrska vlada temu prevažnemu namenu Pri nas pa v tem oziru vsč spi, dasi so si poslanci že zasebno in javno potegovali zi to zadevo.	*
Poštenjak. »Čujte vendar, Dobnik«, ji zavpil Iglič, ko je srečal na ulici svojegi znanca, »preteklo je že Sest mesecev, odka sem Vam posodil 5 goldinarjevl« — »Seden
mesecev«, je popravil Dobnik resnega obraza. — »Torej sedem«, se je jezil Iglič, „in obljubili ste mi, da mi jih vrnete v jednem tednu. Obljubili ste mi pri vsem, kar Vam je sveto, da mi jih vrnete v sedmih dneh, a ne v sedmih mesecih!“ — „Vem“, odvrne Dobnik žalostno in izvleče iz žepa svoj zapisnik. „Tisti petak je bil iz leta 1887 in ima Številko 672.929. Natanko sem si to zapisal, in Se le potem sem petak zmenjai. Od takrat sem se pa trudil zaman, da dobim ta petak nazaj!« — »Toda«, je hrumel Iglič, „drugi petak bi bil ravno tako dober!" ,,Ne ‘, odgovori Dobnik otožno in zmaje z glavo, ,,jaz sem poštenjak. Ko ste mi dali petak, sem Vam rekel: dal ga Vam bodem nazaj, in to je bil tudi moj pošteni namen. Iglič, ljubi prijatelj, precej, ko zapazim kje petak s Številko 672.929 iz 1. 1887, ga bodem skuSal dobiti v svojo oblast in takoj ga Vam vrnem, ker dano obljubo jaz držim, naj bode kar hoče.“
V novo zgrajenej hiši na Karlovški cesti St. 24. je eno prilično
stanovanje,
obstoječe iz dveh sob s vsemi pritiklinami, s prvim svečanom oddati pod prav ugodnimi pogoji. Več se poizvč ravno tam: I. nadstr. desno.
Da svoje čltatelje in prijatelje obvarujemo škode, moramo jih opozoriti, da se zopet poskusa ponarediti priljubljena Kathreiner-Kneippova sladna kava. Ponujajo jo zlasti manj skuSenim ljudem na deželi. Resno opominjamo, da nihče ne vsprejme sladne kave, kot pravo, v modro-belih izvirnih zavojčkih s podobo župnika Kneippa in imenom »Kathreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le ta sladna kava ima duh in okus prave kave. 3—2
Prečastiti duhovščini In slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivas Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«