6 
Račka nevestica Aix sponsa na Bledu • 
The Wood Duck Aix sponsa in Bled 
V rornantičnan blejskan miljeju je na 
jezeru pred Kazim kar vrelo perjadi. 
M=d aristokratskimi labodi in plebej-
skimi mlakaricami so se za koščki kru-
ha, ki so jih v vodo rretali od i::omla-
danskega sonca zdramljeni turisti, 
vihravo p:)dile lumpenprolet(;rrske liske, 
ko uzrem nekaj bolj pisanega od samega 
p:)jrra pisanega.Sprva sem i::omislil, da 
je pred mano rrandarinka Aix gaZericu-
Lata , zatem, da imam opravi ti s križan-
cen med to raco in fonroško raco Anas 
formo sa ,dokler nisem,resda šele doma, 
ugotovil,da gre za račko nevestico 
Aix sponsci .Kar brž se noram zato 
opravičiti, te race . n.arrcreč ni v mbe-
nan evropskem priročniku,vsaj v tistih 
najbolj ui::orabljen:i.h ne, in to so 
Peterson itd.,Heizel itd. i n Bruun. 
Končm sem jo, misleč da je to nenara 
nekakšna "vrtnarska" oblika race našel 
v gojiteljskem Knauersu.Iz Bufomvega 
prevoda Guillrrardovih Ptičev sem izve-
del za njeno irre in iz Audobonmvega 
priročnika arreriških ptic za njen izvor. 
Ptica živi v Severni Ameriki od Kanade 
do Mehike.Njem prebivališče so ribni-
ki , jezera in mlake, obdane z gozdovi. 
Gnezdi v drevesnih duplih.Seli se do-
kaj neizrazito.Sarrec je v svatovskan 
perju po glavi bleščeče zelen in črn 
z dvema prefinjen:imn. ·belima linijama, 
od katerih se ena boči od kljuna sem 
preko očesa do konca perjanice, druga 
pa mče za prvo kaj dosti zaostajati, 
le na i::ot krene kasneje, šele tam 
nekje z očesom .Da je rrera polna,se z 
belega talarja pne k očesu še ena 
bela črta . Kljun je p:) korenu rdeč, 
na koncu pa bel ,rdeč je tudi orbital-
ni očesni obroč.Na prsih j e samec 
rjav, p:) trebuhu krem in po hrbtu 
zeleno črn.Vsi navedeni deli telesa 
so rred seboj ločeni z dobro vidnimi 
belimi linijami. Tudi vrhovi l etal-
nih per es so belo obrobljeni.Samica j e 
povsem nei zr azita in se težko loči 
od sorodne mandarinke .Naj zaneslivej še 
razi::oznavm znamenj e sta oblika i n 
velikost bel e očesne l i se (Holt 1984) . 
2.Mandarinka (V. Pfeifer) 
2. Mandarin Duck (V.Pfeifer) 
J . , 4 . Račka nevestica na BZedu, dne 
22. 3 . 1978(I. Geister) d 
3., 4. Wood Duck in BZed on 22n Marah 19?8 
(I. Geist er) 
Vse v Evropi opazovane ali ustreljene 
račke nevestice so doslej vzbujale 
neverjetno ITIIX>gO :r;:ozormsti,kljub 
tenu da nikdar ni nihče dvomil o nji-
hovan izvoru.Vse namreč izhajajo bodi-
si iz živalskih vrtov,bodisi iz zase::>-
nih obor. Janko Ponebšek je o prvem 
pri nas opaženem prilrerku te race, 
irrenuje jo gozdna raca, 6.12.1910 v 
Kosezah pri Ljubljani ustrelj.enan ;. 
sarrcu takole razmišljal: 
"Na vprašanje, od kod bi bile vse te 
race, ki so se k nam zatekle,je težko 
natanko odgovoriti; gotovo je le toli-
ko, da so iz Nemčije,kjer jih imajo 
tudi na prostem. Pri:r;x:>niti rroram, da 
znaša zračna črta Berolin-Ljubljana 
720 km, ki jo je preletela racav večjih 
ali manjših presledkih. Sicer je tudi 
rrogoče, da je naša raca od kod drugod, 
južneje od Berolina, kjer so je prezr-
li in ji :r;:ozabili peroti pristriči. 
To vprašanje, ki je za nas končoo 
p:>drejenega p::xnena, je važnejše za 
omitologično vednost in razvozlati 
bi se dalo z neovrženo gotovostjo le 
tedaj, če bi bila imela raca na oogi 
pritrjen kak obroček, ki jih v znanst-
vene narrene pripenjajo darrlanes na 
raznih ptičjih opazovalnicah ujetim 
pticam, ki jih ·:r;:otem izpuste, kjer jo 
ustrele ali .ulove, ugotovijo, od kod 
je in kako daleč je letela''. 
V tan :r;:ogledu se pač časi niso dosti 
sprerrenili,saj tudi naš raaran ni ro-
sil nikakršnega s:r;:oročilc-..a o svojem 
izvoru, niti ni imel pristriženih 
peroti, :r;x:> čarer bi se dalo sklepati, 
~ ga imajo Blejci za okras. Kajpak 
zal tudi tega ne verro ,kje je dočakal 
:r;:omlad: v dorračem ribniku nekje pri 
Berlinu ali v kakšni juhi kje na 
Bledu,kjer san ga bil opazoval in 
fotografiral 22.3.1978. 
LITERATURA 
Holt,C. (1984) :Separating Mandarins and 
Wood Ducks in late sl..lITm2r,British Birds 
77/6, str.277-232. 
Reilly ,E .M. (1968) :'Ihe Audubon Illustra-
ted Handbook of American Birds, 
str.73-74,Mct;raw-Hill,Na,,, York 
Ponebšek,J.(1911) :Garona raca, 
Carniola, str.235-238. 
7 
SUVMA.RY 
On March 22, 1978 the o.utho'!' ohse'!'ved. 
a male wood duck Ai:t: sponso. in rrv,1.tin;; 
feathers in company 1,Jith rrrute ~,;o.na 
Cygnus olor, mallards Anas platyy,h~J~-
chos and coots Fulica atra. In the 
liter ature every specimen of thia 
specimen of this species ei.theY' oisey,-
ved or shot has been considered t o be 
of artificial origin (zoo, pY'iVate 
breeders, etc . ) . The only time a 1.,;oc,d 
duck has ever been observed before in 
Slovenia was at Koseze , Ljubljana, on 
December 6, 1910, when a male biY'd uas 
shot. 
Iztok Geister 
Pokopališka 13, 64202 Naklo 
Pojavljanje odraslih in mladih -
plašic Remiz pendulinus v 
gnezditvenem obdobju leta 1984 
Occurence of adult and young 
Penduline Tits Remiz pendulinus in 
the 1984 breeding p~riod 
Novejši F,Odatki o gnezdenju plašice 
Remiz pendulinus v Sloveniji izvirajo 
iz l eta 1973,ko sva s kolegan J.Grač­
nerjern 5.5.1973 v Zalogu pri Ljubljani 
našla gnezd:> plašice,ki je bilo še v 
zadnji fazi izgradnje (Geister/šere 
1974), (šere 1982) .Na širšem p::x:lročju 
od Stožic do Zaloga ob Savi je bila 
p~ašica p::> tej najdbi gnezda ugotov-
lJena v gnezditvenern obdobju sarro 
trikrat. 'Ib je bilo v letih 1974, 
1976 in 1979 (Šere 1982) .V vseh treh 
orrenjenih primerih je bil opazovan 
ali ujet p::> en mladostni prirrerek 
plašice. 
Rezultati ornitološkega atlasa Slove-
nije so v glavnem že dali odgovor o 
razširjenosti plašice v Sloveniji. 
Prvi rezultati kažejo na dokaj stabil-
no in številoo p::>pulacijo,ki v severo-
vzhodni Sloveniji tudi gnezdi. 
Ob ·tem IE ne rrorerro' rnirro fenoloških 
pxlatkov o :r;:ojavljanju plašice v času 
s:r;:ornladanskega in jesenskega preleta.