Politiški oddelek.
Konec krizi.
Na spomlad izjavila je vlada v Češkem dež. zboru, da hoče poskusiti spravo mej Čehi in Nemci doseči in zvesta tej svoji obljubi je storila celo vrsto korakov, da zagotovi narodnostni mir na Češkem in omogoči mirno in  redno obravnavanje v državnem zboru.
V smislu tiste obljube izdelka je vlada več zakonskih načrtov, s katerih glavnimi določbami so bili zadovoljni tako cehi kakor Nemci. S temi zakoni je hotela vlada, povse v smislu nemških zahtev razdeliti češko kraljestvo v tri skupine, v samočeško, v samonemško in v jezikovno mešano skupino ter v tem smislu urediti tudi jezikovno vprašanje, tako pri avtonomnih kakor pri državnih oblastvih. V čeških vkrajih naj bi se uradovalo češki, v nemških nemški, v mešanih pa v obeh jezikih. Dalje je hotela vlada z razdelitvijo veleposestva po okrožjih omogočiti, da bi dobili nemški veleposestniki primerno število zastopnikov v dež. zboru, na drugi strani pa nekaj mest izločiti iz kurije kmetskih občin ter jih uvrstiti v mestno kurije, katere nove mandate bi dobili večinoma Čehi. Pripravila je tudi zakonski načrt, po katerem bi dežela morala skrbeti za jšole za narodnostne manjšine, dalje načrt, po katerem bi se volitev dež. odbora in de-želnozborskih odsekov vršila po kurijah, tako da bi Nemci ne bili več odvisni od milosti čeških poslancev, in naposled načrt o ustanovitvi okrožnih oblastev, ki bi bila nekake mejinstance mej okrajnimi glavarstvi in na-mestništvom.
Niti Čehi niti Nemci niso načelom teh vladnih predlog resno ugovarjali, a vzlic temu se vladna akcija ni posrečila.
Vlada je hotela te svoje načrte predložiti češkemu dež. zboru, kateri je mislila sklicati prve dni meseca septembra. Da pa si zagotovi sprejem svojih predlog, je povabila vse interesovane  stranke,   naj pošljejo svoje za-
stopnike na konferenco, katera naj se o teh predlogah posvetuje in zjedini. Te konference bi se bile morale začeti v četrtek.
Češki veleposestniki in Mladočehi so se brez obotavljanja odzvali vladnemu povabilu in določili svoje pooblaščence. Drugače pa Nemci. Jeden del nemških poslancev, stari nemški liberalci, so pač želeli, udeležiti se teh konferenc, toda niso se upali. Nemški nacijonalci so bili že prej proglasili, da ne odjenjajo od obstrukcije in da se z nobeno vlado ne spuščajo v pogajanja, dokler se brezpogojno ne prekličejo jezikovne naredbe. In s tem svojim načelnim stališčem so zmagali tudi na posvetovanji nemških poslancev v Pragi, v ponedeljek dne 23. avgusta, kajti poslanci so po dolgi in burni debati sklenili, da se spravnih konferenc ne udeleže.
Nemci so s tem sklepom odbili zanje kar mogoče ugodno spravo, pokazali so, da so nespravljivi, da jim ni ne za pravico, ne za pravičnost, ne za mir v državi, pokazali so, da jim je samo in jedino za nadvlado, da so sovražniki narodne ravnopravnosti in da žrtvujejo naj-vitalnejše državne interese koristim svoje stranke, da so nepatrijotična, državi kvarna stranka.
Vsled te odklonitve povabila na spravne konference, se napovedane konference niso vršile in se tudi ne skliče deželni zbor češki, ker bi se itak nič ne moglo doseči.
Vlada je vsled nemške nestrpnosti naposled morda vender le spoznala, da ni v interesu države, ako se z vso unemo zavzema za pomnjenje te stranko in da bi dosti bolje bilo, ako se oklene parlamentarne večine, katera ima voljo in moč, ukrotiti nemške obstrukcijoniste ter omogočiti redno poslovanje drž. zbora. Pa tudi parlamentarna večina je spoznala, da se mora konec narediti sedanji krizi. Zvrševalni odbor parlamentarne se snide v ponedeljek na Dunaji, da se posvetuje o položaju in se porazume z Badenijem.
Splošno se sodi, da se Badeni ne bo več ustavljal večini. Brez te večine ne more vladati, s to večino pa lahko, naj se mu ustavljajo Nemci kolikor hočejo. Doslej je stal Badeni  nad  strankami,   opetovano je izjavil, da
njegova vlada ni parlamentarna vlada, v tem smislu, da zastopa načela parlamentarne večine, a tako ne more dalje iti. Tudi nad parlamentarnimi strankami stoječa vlada ne more izhajati, ako nima parlamentove večine na svoji stran*, a najtežje bi bilo to Badeniju, katerega čakajo naloge, ki se zoper voljo večine ali tudi samo zoper voljo Čehov ne dajo rešiti. Zvrševalni odbor desnice bo Badeniju pojasnil, da mora ali svojo vlado uravnati po načelih večine, ali pa ga večina ne bo več podpirala.
To je potrebno, kajti politična kriza, katera je nastala v državi, se mora prej ko prej končati. Sprava z Nemci je nemogoča, je sploh izključena, to svedoči odklonitev povabila na spravno konferenco.
S tako stranko, katera se niti pogajati neče za mir, katera odklanja vsak kompromis in hoče boj za vsako ceno, boj na življenje in smrt, boj za svojo nadvlado in za zatiranje nenemških narodov, s tako stranko sploh ni paktiranja in zato je grof Badeni prisiljen, opustiti dosedanjo taktiko pomirjevanja in postati energičen državnik, kateri pomore načelom pravice in pravičnosti do veljave tudi proti volji intransigentnih Nemcev. Grol Badeni je bil Beschwichtigungshofrath zdaj, če hoče ostati na svojem mestu, mora dokazati, da ima res železno roko.
336