12 - GRAFI ČAR V svetu je barvno upravljanje že dalj časa uveljavljeno na podro čjih profesionalne digitalne priprave in digitalnih ter analognih digitalnih tehnik ti ska. Večina prepros ti h oziroma doma čih uporabnikov še vedno slabo pozna njegove lastnos ti in prednos ti . To pogosto vodi do napa čne izrabe posameznih naprav in s tem slabših rezultatov. Nenadzorovan prenos barv med mediji pripelje do nepotrebnega izgubljanja vizualnih informacij v svetlih in temnih tonih, nevtralnih in zelo nasi čenih barvah ter povzro či nepredvidljivost rezultatov. V članku bi preprosto in prak ti čno poskušali barvno upravljanje približa ti čim ve čjemu krogu uporabnikov, tako zahtevnejšim, ki bi sami izdelovali svoje ICC- barvne opise, kot tudi preprostejšim, ki bi uporabljali zgolj napravam priložene opise. Na splošno naprave delimo na: vhodne (digitalni fotoaparat ali op ti čni čitalnik), iz- hodne (projektor, ti skalnik – kaplji čni, laserski, ti skarski stroj – ofsetni, fl ekso-, knjigo-, globoki ti sk) in zaslon. Razli čne naprave imajo razli čne velikos ti barvnih obmo čij (zmo- žnost prikazovanja ali zajemanja razli čnega števila barv; ang. gamut). Vhodne naprave lahko praviloma zajemajo velika barvna obmo čja, medtem ko so izhodne praviloma precej bolj omejene v velikos ti barvnih obmo čij, ki jih lahko upodobijo oziroma prika- žejo. Na sliki 1 so prikazane velikos ti barvnih obsegov posameznih naprav. Dejana JAVORŠEK, Andrej JAVORŠEK Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00 faks: +386 (0)1 200 32 70 h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ Za izvedbo barvne reprodukcije se upo- rabljajo metode, ki jih predvideva ICC (In- terna ti onal Color Consor ti um) za barvno upravljanje. Profi l naprave predstavlja opis lastnos ti posamezne naprave in zaje- ma barvne preslikave med barvnim pro- storom naprave in veznim barvnim pro- storom (PCS-Profi le Connec ti on Space). Format ICC-profi la podpira razli čne od- visne in neodvisne barvne prostore, ki jih delimo na: CIELAB ali CIEXYZ, neodvisna barvna ↗ prostora, s pomo čjo katerih pride do povezave med barvnimi prosto- ri posameznih naprav (pretvorba iz barvnega obsega RGB v CMYK), RGB, odvisni barvni prostor, ↗ CMY (vklju čno s CMYK), odvisni ↗ barvni prostor. Toliko kot je naprav, toliko je barvnih prostorov RGB in CMYK, zato jim re čemo od naprav odvisni barvni prostori. Za zaslone ter nekatere vhodne naprave se pogosto izdelajo profi li z matema ti čnim matri čnim zapisom preslikav med barv- nim prostorom naprave in neodvisnim veznim barvnim prostorom, za preostale vhodne in izhodne naprave pa se izdelajo barvni profi li z ve čdimenzionalnimi barv- nimi preglednicami (LUT- Look Up Table). Slika 1: Barvni obsegi posameznih naprav. GRAFIČAR - 13 Slika 2: Okno ra čunalniškega vmesnika Argyll CMS, ki je bil izdelan v diplomskem delu Gorazda Krumpaka (mentorja: Tadeja Muck in Andrej Javoršek). Zaslon je vizualna povezava med na- šim na činom zaznavanja barv in grafi č- nimi programi. Omogo ča nam takojšen predogled pri spreminjanju in urejanju fotografi j ali dokumentov. Obi čajno na- stavimo njihovo belo to čko (ang. white point) na standardno belo svetlobo D50 (5000 K), t. i. toplejšo belo, ali D65 (6500 K) oziroma D93 (9300 K), ki sta nekoli- ko hladnejši (modrikas ti ) beli. D50 se uporablja pri zaslonih, ki so namenjeni profesionalni barvni korekciji fotografi j za ti sk, predpisuje pa jo standard ISO 12646. D65 se uporablja na podro čju priprave fotografi j, namenjenih za ob- TEHNOLOGIJA 14 - GRAFI ČAR javo na spletu in v drugih elektronskih medijih po standardu ISO 3664. Barvni prostor zaslonov je RGB. Prvi korak za uspešno izdelavo ICC-pro- fi la zaslona je izbira in nastavitev ciljnih vrednos ti , kar lahko naredimo vizualno, bolj priporo čljiva pa je uporaba primer- nega merilnega instrumenta (spektrofo- tometer ali kolorimeter). V tem koraku lahko nastavljamo sve ti lnost, belo to čko in gamo. Za CRT-zaslone izberemo gamo 2.2, belo to čko D65, medtem ko za LCD- zaslone v ve čini primerov zaradi tehni čnih zakonitos ti spreminjanje nastavitev zaslo- na zunaj privze ti h nastavitev (ang. default) ni priporo čljivo, primeren zaslon mora do- sega ti sve ti lnost vsaj 100 cd/m 2 . Nekateri LCD-zasloni so preve č sve ti lni, da bi lahko primerjali barve na zaslonu z od ti snjenimi na poljubnem materialu. V tem primeru je za boljšo primerjavo z od ti som treba zniža ti maksimalno sve ti lnost zaslona. Sledi merjenje odzivov zaslona, ki zaje- ma prikaz znanih referen čnih podatkov in merjenje na zaslonu upodobljenih barv oziroma barvnih polj. Uporabljeno število barvnih polj je odvisno od želene kakovos ti profi la in časa, ki smo ga pri- pravljeni nameni ti izvajanju meritev. Zadnji korak je izdelava ICC-profi la s po- mo čjo podatkov, pridobljenih v prejšnjem koraku. V tem koraku se izvede nekaj ma- tema ti čno in procesorsko zahtevnih ope- racij, ra čunanja ve čdimenzionalnih barv- nih preglednic ali matrik, ki se pri uporabi profi lov uporabijo za barvne preslikave. Barvna polja na zaslonu lahko meri- mo s pomo čjo kolorimetrov (npr. EyeO- ne Display ali DTP92, proizvajalca X-Rite ali Spyder2 proizvajalca Colorvision) ali spektrofotometrov (npr. EyeOne Pro, proizvajalca X-Rite) in v programih, kot so EyeOne Match ali Profi le Maker, ki sta predstavnika komercialnih programov, ali Argyll CMS, ki je na spletu dostopen pod razli čicami licenc odprte kode na naslovu h tt p://www.argyllcms.com/. Argyll CMS je programski paket, ki je v osnovi narejen za delo v ukazni vrs ti ci ter vsebuje razli čne module za merjenje barv, izdelavo, popravljanje, nadzor in uporabo barvnih profi lov. V nadaljevanju bomo razložili postopek izdelave profi la v programu Argyll CMS s pomo čjo grafi čnega uporabniškega vmesnika Argyll CMS GUI, ki je bil izde- lan v diplomskem delu Gorazda Krumpa- ka, UL, Naravoslovnotehniška fakulteta (mentorja: Tadeja Muck in Andrej Javor- šek), in je dostopen na spletu h tt p:// x3.ntf.uni-lj.si/~gojc/ArgyllCMS_GUI/ (slika 2). Argyll CMS GUI je bil izdelan za širšo množico uporabnikov, saj omogo ča enostavnejšo uporabo programa Argyll CMS. Ponuja podporo pri izdelavi barv- nih profi lov za zaslon, ti skalnik, čitalnik/ digitalno kamero. Argyll CMS deluje na veliko pla tf ormah, kar je bilo vodilo tudi pri izdelavi omenjenega uporabniškega vmesnika; vmesnik je namre č v celo ti napisan v jeziku html in java skriptu. Ker v tem primeru neposredna interakcija s programom ni mogo ča, nam uporab- niški vmesnik ustvari celotno ukazno vrs ti co, ki jo mora uporabnik nato sam prenes ti v ukaznovrs ti čni vmesnik oziro- ma konzolo (npr. Terminal na Apple OSX a l i C o m m a n d P r o m p t v M S W i n d o w s ) . Delo v uporabniškem vmesniku za čne- mo z izbiro ukaza dispcal v mapi bin, ki je sestavni del v strukturi programa Argyll PSO-standardi bodo dodelani V letu 2011 bo izšla nova razli čica PSO procesnih standardov ofsetnega tiska, je obvestila institucija Fogra. Obdelana razli čica bo nastala v sodelovanju z nemškim združenjem za tisk in medije (BVDM). Po ve č kot petih letih Fogra zaznava vse ve čje povpraševanje po certifi ciranju procesov priprave in tiska. Certifi kat je trenutno pridobilo ve č kot 400 grafi čnih podjetij oziroma agencij. Certifi kat, ki po- trjuje, da podjetje procese izvaja v okviru toleranc standarda ISO 12647, velja dve leti. Nato ga je treba obnoviti. S pridobitvijo certifi kata so podjetja vpisana v register certifi ciranih podjetij na spletnem portalu institucije Fogra. Certifi kaciranje poteka ob navzo čnosti uslužbenca/ pooblaš čenca Fogre ali omenjenega nacionalnega združenja na terenu. Preskus sestoji s pomo čjo po- sebne testne forme, ki pokaže ustreznost izvajanja priprave, izdelave ploš č, tiska in samega nadzorova- nja kakovosti procesov. Vrednotenje forme poteka v vnaprej dolo čenih laboratorijskih razmerah v prosto- rih laboratorijev institucije Fogra oziroma prostorih pooblaš čenih sooveriteljev. Poleg dveletnega obnavljanja certifi kata je po- membna tudi letna revizija, ki predstavlja krajši test zagotavljanja standardiziranih procesov zadovoljive kakovosti. CMS. Dispcal omogo ča kalibracijo zaslo- na. V naslednjem koraku izberemo sto- pnjo (Verbosity level), s katero dolo čimo, kako podrobno nas bo program obveš čal o posameznih stopnjah, ki jih med svo- jim delom izvaja. Nato dolo čimo število ponovitev, s pomo čjo katerih program iz- dela kalibracijo zaslona (privzeta je medi- um), ti p zaslona (CRT ali LCD), belo to čko, položaj na zaslonu, kjer bo instrument izvajal meritve, ter po potrebi vklju čimo ali onemogo čimo predhodno kalibracijo instrumenta. V zadnjem koraku ukaz v ukazni vrs ti ci kopiramo v konzolo, nato ga zaženemo in sledimo navodilom, ki se v konzoli izpisujejo (primer je prikazan na sliki 3). Po kon čanem postopku dobimo izdelan barvni profi l, katerega privzeto ime je sestavljeno v obliki datum_ura_ DisplayColorProfi le.icc. Na Microso ft Windows so profi li zaslo- nov upoštevani samo v programih, ki so namenjeni polprofesionalnemu ali profe- sionalnemu delu s slikami. Profi li morajo bi ti v naslednjih direktorijih: Windows NT: C:\Winnt\system32\ ↗ spool\drivers\color in Window 2000 in XP: C:\Windows\ ↗ system32\spool\drivers\color. Na Apple OSX se profi li zaslonov upo- števajo v ve čini programov, ki lahko pri- kazujejo slike. Profi li morajo bi ti na eni od naslednjih lokacij: /Network/Library/ColorSync/Profi les ↗ , /System/Library/Colorsync/Profi les ↗ , /Library/ColorSync/Profi le in ↗ ~/Library/ColorSync/Profi les. ↗ Na Linux in drugih Unix sistemih lahko profi le uporabljamo samo v programih, ki sami podpirajo delo s profi li. Lokacija ICC-profi lov ni natan čno dolo čena, pri- poro čene pa so naslednje: /usr/share/color/icc ↗ , ~/.color/icc ↗ in /usr/local/share/Scribus/profi les ↗ . Izdelan profi l zaslona je treba temu do- deli ti . Na Apple OSX se profi li zaslonov dolo čijo v System Preferences → Displays → Color (slika 4). Na MS Windows je pot za dolo čitev pro- fi la zaslona naslednja: Se tti ngs → Control Panel → Display → Se tti ngs → Advanced → Color Management. Profi l zaslona je za izdelavo eden izmed najmanj zahtevnih, uporabniško gledano pa med pomembnejšimi, tudi oprema, ki jo potrebujemo, je cenovno razmeroma dostopna. Kljub našte ti m prednos ti m iz- delava lastnega profi la zaslona v praksi ni pogosta in pomeni precejšen izziv. TEHNOLOGIJA Slika 3: Navodila v konzoli. Slika 4: Prikaz okna za dolo čitev profi la zaslona na Apple OSX.