Razne noviee. Izpraznjena ufiiteljska mesta. ,Na dvorajzrednici v Olimjah je izpraznjeno nadu&iteljsko mesto. ProŠnje do dne 30, Sdecembra na ijamošnji krajni šolski Svet. — Na pietrazrednici pri Sv. Lenartni v Slovenskib.' goricafhi je izpraznjeno mesto definitivne učiteIjioe. Prošnje do dne 31. decembra. — Na šestrazrednicj pri Sv. Tomažu je izpraznjeno uSiteljskJo mesto. Prošnje do dne 30. deoembra. * Slov. Straža v Ljubljani priSne v nekaj dneh z razpošiljanjem novih umetniških božifinih in novoletnib razglednic. Posamezne stanejo 10 vin. Zavedni Slovenci! Podprite Slov. Stražo s tem, da razpošiljate o BožiSu in Novem letu le te razglednice svojim sorodnikom in znancem! Ne pozabite pri tem tudi na koleke, ki jih je založila Slovenska Straža! * Slov. trgovci, ki so res narodno zavedni, si bodo prizadeli, da prodajo čim ve6 božifinih in novoletnih razglednic, ki jih je založila Slovenska Straža, ker vedo, da podpirajo s tem rodne brate, obmejne Slovence. Gg. trgovcem se dovoli precejSen popust pri naročilih, ki jiH je nasloviti na Slovensko Stražo v I-jubljaiii, Dunajsl-a cesta 6tev. 32, * Zaroka v vladarski rodbini. Nadvojvodinja Iza)>ela, hfeerka nadvojvode Friderika, se je zaročila z bavarskim princem lurijem, vnukom na?«ga oesarja, sinom bavarskega princa Leo|>olda in priiiceslnje Gisele. V ponedeljek, dne 11. t. m., sta se pripeljala nadvojvoda Friderik in princ 'Jurij v Senbrun, kjer sta prosiki cesarja, da dovoli zaroko, kar je vladar tudi storil. * 2eleznica Polzela-Kamnik, Že Beckova vlada je predložila državni zbornici nažrt železnice PolzelaKamnik, ki bi spojila Savinjsko in Tulnnjsko dolino. Za njo se je izrekel tudi veliki shod na Gomilskem, kjer je oelo zadevo obSirno pojasnil in utemeljil posl. dr. Benkovič. Nem&ki graSčaki pa sp — ne vemo, iz kakih posebnih razlogov — začeli kmalu potem agitirati za zvezo Polzela-Domžale. Ker pa jih je preraalo, da bi sami kaj opravili, so pregovorili nekatere slovenske \-elmoze po Savinjski dolini, da so jim podpisali njijiovo prošnjo za Domžale. Zdaj je umljivo, da vlada ne ve, za katero progo bi se odločila, Obeh ne bo gradila. Že se fcujejo glasovi, da pusti pasti obe, In kdo je kriv? Slovenski župani, ki so na svojo roko podpečatili nemško spomenico, ne da bi vpra"šali za svet niti svoj občinski odbor, potem taki veljaki, ki jim zleze srce v hlače pred vsako nemško frajlieo. Taka je namrefi pobirala podpise za nemške predloge. Vranftani in Tuhinjci, tem se zahvalite, da železnice, ki je bila že izmerjena in predpriprave za njo v polnem teku, ne bomo videli še tako kmalu. Na nemški proSnji so podpisani tuidi možje, ki so bili na gomilskem shodu za Kamnik. Kam naj zapišemo tako doslednost?! * Vera in cerkev sla dve razliftni stvari, je pravil liberalni govornik v SredišSu, Priznamo, da je to res za pristne liberalce, ki se ni6 ne brigajo za eerkev in njene zapovedi, zato pa nimajo tudi prave vere. Za slovensko Ijudstvo pa sta že od nekdaj katoliška cerkev in prava vera isto, in zato smatra slovensko ljudstvo Iiberalno Narodno stranko za-voljo njenega nasprotstva in sovraštva do katoliške oerkve tudi kot svojo največjo sovražnico, To svojo sodbo je naš narod že izrekel ter jo bo izrekel v Se ot)6utnejši obliki, * LeSničar je rta shodu Narodne stranke v Središču dne 3. decembra iraenoval Slovensko kmečko zvezo stranko ljudskih sleparjev. Mi pošteni slovenski kmetje si bomo to dobro zapomnili terbomo ob priliki tega gospoda in sploh liberalne celjske govornike uljudno in odločno vprašali, kdo je ljudski slepar. * Lešiiičar, vzhajajoča obilna zvezda Narodne stranke, je pustil dne 3. decembra sijati svojo luft v Središču. Toda 6udno, da se je postavila ta zvezda trdovralno nad slovenska Župniš^a ter se ni dala za nič premakniti iznad njih. S svojo veliko lučjo je venomer osvitljala politiSno gospodaželjnost duliovnikov, njiliovo neverjetno sposobnost za volilne sleparije, seveda tadi ,,politični fanatizem znorelih klerikalnih bab" (kako fino Iu6 je ta vodilna liberalnazvezda vrgla na slcvensko ženstvo!). Z zaCudenjem bi se vprašali, odkod ta velika privlačbiost. Pa ni ni6 6udno, če se pomisli, cla je to le izraz hvaležnosti, ker se je namreč ta obilna liberalna zv-3zda nekdaj redila od — duliovnega denarja v dijaSkem semenišfiu. In ta denar, od katerega živijo ubogi sinovi slovenskega Ijudstva, je tudi plod gospodaželjnosti duhovnikov in njihovih sleparij?! Oj, svetla zvezda livaležnosti! * Nemško gospodarstvo. NemŠkutarski ,,Stajerc" je vedno poln hvale o vzornem in naprednem nemškera gospodarstvu, ter se menda zato imenuje ,,napre'dnega", ker pobirastopinje za tem ,,naprednim" nemškim gospodarstvom. Res je to livalisano nemško gospodarstvo napredno, toda samo v — dolgove. Dokaz za to nemšlco raestno gospodarstvo v Ptuju in v Mariborn, ki kar ječi pod napredno težo dolgov. Dokaz za to je najnaprednejže nemSko raesto v Avstriji, iiamreč Gradec. Mestni proražun za Gradec izkazuje namreč za leto 1912 nepokritega primanjkljaja 1 railijon 107,023 K, Pravzaprav znaŠa primanjkljaj 2 milijona 64,772 K, pa so to, kar se je le količkaj dalo črtati, odstavili. Tako je torej napredno nemško gospodarstvo, in tako je tudi nemškutarsko naprednjaŠtvo. * Zmagujien-o. Na Kranjskem se vrše sedaj občinske volitve. Slovenska Ljudska Stranka- zinaguje dan za dnevom. V obCinah, kjer so poprej gospodarili liberalci, so prišli na krmilo slovenski katoliSki možje. Kdo pa bo dandanes pa8 maral za liberalce! V občini Jesenice na Gorenjslcem, to je na križišču držav.ne železnice, so v vseh razredih sijajno zmagali naši pristaši, kljub temu, da so stale proti našistranki tri stranke: liberalna, socialno-demokraška in nemškutarska., K lepi zmagi naSim kranjskim bratom feestitamo! * Uradniki zahtevajo nepreneh«ma aviSanje nlafi. Gotovo nismo nikomur nevoŠfiljivi boljfee plače. Toda kje se naj pri sedanjih razrnerab' dobi nove vire dohodkov? Ce bi se plaže arvišale nižjim pridnim uradiiikom, ki te res aaslužijo, bi Se oe bila taka krivica, a da hofiejo višji uradniki viSje plaSe, to je vendar pretirana zahtera. Ljudstvo je prav pogosto z urad.niStvora nezadovoljno, ker mu je t mi^ljenju navadno nasprotno. Pa tudi v drugem ozirii se čujejo mnogokrat resne pritožbe. Evo takega slufiaja! Mlad posestnik je provzel po starSih posestvo, se je oženil in dal prepisati polovico posestva na svojo ženo. Plačal je vse obile stroške prepisov in pristojbin ter mislil, da jc stvar že v redu. Cez nekaj let je potrebo val posojilo. Pri posojilnici so pa dognali, da je žena vpisana v zemljiško knjigo z drugirn krstnim imenom. Uradnik je najnrefi prezrl ime Karolinp. in jo vpisal Kotarina. Posestjiik je imel radi te uradnikovo pomote neljube sitnosti. Cakati je raoral na posojilo tako dolgo, da se je napa^no ženino ime izbrisalo, da se je nRpravila. uova vloga in se je soposestnica s pravilnim imenom vpisala. Vse to je trajalo meseee in mesece, kajti avstrijski uradui šinielj ne vozi ravno (wsebno hitro. Dotični poseslnik je pa moral še plaCevati razne pristojbine za izbris in prepis, kakor da bi se na novo oženil. Ni ftuda, če je Ijudstvo z ozirom na lake dogodke, ozlovoljeno na mnoge uradnike, Enakili skičajev se clogaja gotovoveS v naših krajih. Kako pride ubogi zadolženi posestnik do tega, da mora radi uradnikove krivde plaCevati dvakrat razne nemale pristojbine? Tako se po našem mneniu ne pripravlja pot za zviSanje uradniških plač. * Hmeljeva cena, ki je ob bratvi zelo narasla, kakor doslej Se nikoli _(1 kg do 9 K), je kmalu nato začela padati. Kupci-špekulanti so znali pritisniti na cene tako, da so ga po Savinjski dolini dobili po 4 krone. Pisali so tamošnjim prekupcem, naj povedo htneljarjem, da bo po Novem letu cena ge nižja. Tako so preslepili mnogo kmetov. Zadnje čase pa se oe na zopet vzdiguje, prišla |e na 6 K. Hmelja je še ^ liko neprodanega, kriva je vedna menjava cen, * Zelezni kartel zopet poviŠa cene železr shodu želcznega knrtela dne 6. decerabra na Dur; so sklenili, da poviSajo drugo četrtletje 1912 cene železu za 50 vin. pri raeterskeni stotu. Pritrdili so tudi lastniki ogrske železne industrije. * Nova igra za kmečke odre^ ki je res porabna, ginljiva in vseskozi poučna ter se lahko vprizori povsod, je ravnokar izšla. To je ,,Mala pevka", ljudska igra s petjem v petih dejanjih, ki jo je predelnl in z notami opremil Fr. O. ter jo ]e založilo Izobraževalno društvo v Slov, Bistrici, kjer se tudi naroSuie. Stane 5 zvezkov z notami vred o K. Denar se najlažje pošilja vnaprej obenem z narocilom. Sezite po tej krasni igri, dokler je je dobiti. * Dober prijatelj[ je zlata vreden. Ct bočeš imeti dobrega, zvestega prijatelja v svoji liiši, naroči si ,.Slovenskega Gospodarja". * Zimski Cas, čas notranjega deja.. SomiŠljenik5, naliirajte naro&nike za riaSe easnike, riabirajte Clanarino za Slov. kmeCko zvezo, prirejajte predavanja, zborovanja in prijateljske večere, na kateriji delujte za naSo stranko. Vsako delo rodi sadove! * Žandarmerija dobi nove uniforme. Cesar ;je sprejel v avdijenci dne 2, decembra ministra za deželno brambo, Georgija, in žandarmerijskega nadzornika, Tišlarja. Generala sta predstavila ob tej pril^ki pet žandarmerijskih podfiastnikOT v novih uniformaii, katere misliio vpeljati žandarmeriji. Nova uniforma bo siva, namesto svetlih knofov temni, V gorah bodo nosili žandarji gamaSe in nahrbtnik, Mariborski okraj ra Maribor. V stolnici se vrše od 10, do 21, decembra vsak vecer od 7. do 8. nre adventne stanovske pridige, ki jih ima jezuit p. Gebhard Frohlich iz Dunaja. m Marlbor. Stavba novega aravskega mostu že bolj napreduje. Letos so zaSeli delati tudi velik/3 oboke na sredi Drave, Prometu bo izročen most leta 1913. m Maribor. Clovek bi mislil, da znajo Nemci bogve kako dobro gospodariti z obžinskim denarjem, ker vedno radi pozabavljajo 6ez slovenske župane in občinske zastope. V 'Maribom imamo same nemško navdalinjene ol>činske o5ete, fce tudi marsikateri r.osi slovensko ime, A glejte, kako gospodarijp ti ljudje z obftinskim denarjem! Za leto 1912 jim raanjka skoraj pol milijona, Zategadelj bodo najeli za niesto 400.000 K novega dolga, pa tudi doklade na najemninski davek bodo zvišali za 2/4 % - Že dosedaj je mesto zelo zadolženo. A kljub temu bodo najeli mestni očetje Še nova posojila. Res vzgledni gospodarji! m Maribor. Predstava igre ,,Razbojniki", ki se je igrala v slovenskem gledaliSču v nedoljo, dne 10. decembra, je dobro iispela. Udeležba je bila posebrio iz okolice lepa. Prihodnja predstava se vrši dne (i. januarja 1912. m Maribor. V ponedeljek so se zafiele pred tukajšnjim okrožnim sodišfem porotne obravnave. Prva obravnava se je vrSila zoper 481etnega Franca Goloba, oženjenega koSarja iz Drva_3je, in Franca Slaceka. Obtožena sta bila nenravnik dejanj, Porotniki so ju spoznali krivim in obsodili Goloba na 18 mesecev, Slafeeka pa na 2 leti težk.e ječe. — Isti dan popokln© je bil obsojen na 6 le. težke jefte 411etni vinifear Jakob RoSker iz Kapelekega vrha, ker je pn« 21. avg. t. 1. ponofti zažgal v pijajiosti viniSarijo, v kateri je stanovala njGgova žena. — V torek se je vr&ila porotna obra\Tiava proti 161etnemu Jožefu Žilavcc iz Kapele, ki je dne 2. septembra t. 1. ponoči z nožGm zabodel Hletnega fajita, Ivana Antonifi. Obsojen }e bil na pet let težke jGŽe. m Kamnica pri Mariboru. TukajSnja dekleta s© pripravljajo na neko igro, ki s« prirGdi okrog Novega leta. Pokazati ho*emo, da se tudi tukai Slovenke gibljGmo tcr hočemo s tom podregati tudi raože in mla' deni6e, da se bodo za&eli bolj brigati za. narodno delo. m Jarenina. Pesniški -Nemoi" ne morejo preboleti izgubo, ki jih je zadela pri oWinsk'ih volitvah'. Se celo Hoinig in Lojzek sta izgubila korajžo. Cudimo se 1g oSGtu Drozgu, da se kljub tomu, da niso veft izvoljGni v odbor, tako trdno držijo županskega stolca. Pa ne b'o dolgo veft. — Jareninska mladina se udeleži prihodnjo nedeljo polnoStevilno predstave r,Na» Marijinem srcu", ki jo priredijo šentiljska deklota v Slovenskem Domu v St. Ilju. m St. 11] v Slov. gor. Naši veliki Nemci so se skrGgali med SGboj. Dr. VcnigGrholz in klepar Reberniseheg, ki sta bila debela prijatelja — kar tikala sta se — sta se do resnega sporekla, Sudmarkovci ofcitajo scdaj drug drugemu Siidmarkin denar, — Ok.rog Siidmarkhoia rastGjo koprive in trava, ob katoro si bri&ejo blatne čevlje oni Slovenci, ki hodijo tje na »kratek Čas", m Selnlca ob Muri. Prvi shod K, Z. y naši obfcini se je vr&il v nedeljo, dne 10, decGmbra popoldne. Prostorna dvorana Schmidove gostilne jg bila nabito polna mož, žen, mladeničev in deklet iz Ceršaka, Selnice, Lilaškega vrha in Št. Ilja. Dasiravno je bila slaba pot,vendar so prihiteli naši obmejni Slovenci in Slovenkc ofl vseh strani, da sliŠi|O svojGga drJ-avnega in deželnega poslanca Roškarja. Shod jg otvoril imenom Kme&ke zvGze poslanec Roškar ter }e iskreno pozdravil vse zborovalce. , Za prGdsednika Bhbda je bil izvoljen vrli eirberiški župan g, Hauc, za podprGdsGdnika pa selniški župari g. Forlinc in obS, ¦svetovalec Golob, Poslanec R o Š k a r je_ v, daljMem, poljudnem in zgIo navdušenem govoru govoril svojim volilccm o delovanju državnega zbora, o draginjski razpravi, o tivažanju tuje živine in m6sa, tGr o vseh važnejših. gospodarskih in političnih zadevah. OmGnjal jG tudi vzrokG, zakaj slovenski poslanci obstruiYajo v Gradcu. Ljudstvo je odobravalo postopanjG našili poslancev in je govor svojcga poslanca spremljalo z živio-klici. Nato je Še govoril domači rojak Fr. Žebot o važnejših zadevah domačih občin. Prcdsednik g. Hauc se je nato zahvalil g, poslancu za trud ter bg jg izreklo njemu in tovarišem popolnozaiipanje. G. poslaneo je podal šg posamGznim volilcem razna pojasnila. Nad vsg lepo sg jg konSal prvi shod v naši obmGjni občini, Tukajšnje Ijudstvo je zavcdno, to kažg ob vsaki priliki, Skoro v vsaki liiši je vdomaSen ,,Slovenski Gospodar". m Sv. Lovrenc nad Mar.borom, Mrtev ali živ? Pred trGmi tedni jc šel nek tukajšnji samski mož, drvar v radolniških gozdovih, nabirat malm, da bi si izamašU lesono bajtico. ImGl jg vrefio s seboj. Sg do danes sg ni vrnil. V soboto, dnG 9, t. m, ga jg iskalo več mož pod vodstvom obSinskih odbornikov recenjari_ki_i, a brcz uspeha. Je-li živ ali mrtev? Imel jg valentinovo bolezen,. Najbržo se ga jg ta lotila, in ker v samoti ni imel pomoči, je moral ilmrGti, nJGgovo triiplo pa jc zakrilo raz bukovje padajoBe listje, IšSejo ga dalje. m SIov. Blstrica. (Miklavžev vefier.) V nedeljo, dne 10. t. m, jg obiskal naŠG Ijube otroke iz slovenskG šoIg sv, Miklavž. Zbrali so sg takoj po vefeernioaJi skoro vsi otroci, vsak s svojimi stariši, v botelu ,,Avstrija", Nedolžna srca so kar koprnela v pričakovanju in radovGdnosti, kak&Gii zavitGk bo kaj prinGSGl sv, Miklavž, in ali bo prišol Ž njim tudi grozni parkelj. Sedaj se dvigne zastor, in v čarobni razsvetljavi nastopi sv. Miklavž z dvema angelSkoma. Grobna tišina vlada po natlaCeno polni dvorani. Kdo bi si pa tudi upal, zglasiti sc vpričo tako velikGga dobrotnika nedolžnih otrok, kakor jg bil sv. Miklavž, in to tem man], ker ]e zuna] za vrati rožljal šg zlob^ni Škrat! Toda notri ni smel, dasi ga jg vloklo. Prva sprGgovorita angelčka ter v. lepih bcsedah predstavita sv. Miklavža, in obenGm razložita njGmu prošnjo in feustva navzoBih otrok« In scdaj se oglasi sv. Miklavž sam. Dal nara je ta in oni koristni in prcpotrGbtii nauk, livalil in svaril, žugal in prosil vse povprek. Mesto obicajnGga lzprašGvanja iz veronauka, so pa povedali otroci nGkaj krcpkih pcsmic v prid protialkoholiiemu gibanju, kar jc bilo res lepo in praktično, zlasti v našem kraju, kjor ravno rGvni ljudjG toliko pijančuJGjo tGr tako sebe in svojg dragG domaŠGspravIjajo v najvGČjo bedo in rGvšSino, Ginljivo je zato zvcneia .p.'0Snja otroka, katcrGga oče jg pijanec: ,,Ljubi Bog, le to tc prosim: Pelji ga na pravo pot; 6g pa šg ta križ na] nosim, : Vzami rajG mG odtod!" Pri razdGlitvi daril je dobil vsak; otrok svoj za"vitek: potrebni in pridni obleko, driigi pccivo, jabolka ilcl. Kon&no izreka odbor za prireditev tega vefiGra prav prisrSno zahvalo vsem blagim dobrotnikorn naših slovenskih otrok, imenoma Se gospcj Pintarjevi, ki je nabrala okrog 120 K pri raznih agentih, domači posojilnici 50 K, minist. svetniku gosp. dr. I. žolgarju 20 K in vsem drugim, ki so prispcvali veftjG in inanjŠG svote, tako, da smo nabrali okrog 600 K ter obdarovali več otrok nego kdaj dosedaj. Sg enkrat torej vsGm skupaj v imenu našili otrok: Bog plati. 'Hvalcžna srca otroška vam vsem kličejo po ustih' ;Svar5.eve Angelico: Sg vnaprej se radi usmilite sirot: Bog, in mi otroci n6 zabimo dobrot. m Maribor. Podružnica -Slov. Straže" pri St. Magdaleni ima •prihodnjo nedcljo, dne 17. dec. po večernicah v društveni sobi obtni _bor. Gnvori urednik g. Kemperle. m Sv. Bolfenk y BiSu. Zopet se je začel čas podrobnega dela v naših društvih, po vscm Slovonskem se prirejajo razno zabsvo in prircditve. Da naša mladine ue zaostaja za drngimi, nam bo zopot pokazala na Silvestrov vcčer. ko uam priredi kar dve gledališki predstavi. Sosednja društva se že scdaj opozarjajo na to. m Sv. Lenart v Slov. gor. Uožičnica. V nedeljo, dno 17. t. m. ob 2. uri popoldne prirodi tukajšnja petrazredna Sola v g. Arnuševi dvoraDi božičnico s el.dečim vsporedom: 1. Petjo 2 -Lažnjiva Milena", 3. Razdelitev daril. 4. 1'rosta zabava. Med posamez_imi točkami svira tukaj.DJa .Narodna godba". Prijatelje šole in mladine vabimo k prav obilni u leležbi. m 8v. Lenart v Slov. gor. Božičaica. Za božičnico, katero pnredi tukajšnja petrazrodua šola, so darovali sledeči p. n. gospudje dobrotniki: Posojilaica v Št. Lenartu 50 K, okr. hranilnica 40 K, g. dr. Gorišck iz sodnijskih poravnav 20 K, g. dr. Gonšok, 10 K, g. dr. TipJič 6 K, gg. dr. Kronvogl, J Janžekovlč, župnik, dr. Ilaunik, notar Stupica, not. kand., A. Krajgher, A. Zemljič, trgovec, dr. Leščnik, po 6 K; g. Fabiani, c. kr. poStsr, 4 K, F. Kramberger, pos. t3jnik 4 K; odv. kandidat Fr. Ltivrec 3 K 30 vin.: gogpodje oz gospodi^ne: Slana Fr., kaplan, A. Xenreiter, J. Polifi, A. Arnuž, Bnoimenoyan" po 3 K; g. J. Krajnc, trg. pri Sv. Barbari, 2 K. Bog plati. Marsikaterpga gosp. pogrešamo v ravnokar na^edenemu izkazu! m H.če. Vabilo na občni zbor. V nedeljo, dne 17. decembra t. 1. po večernicah jo redni letni ob6ni zbor kat. liralaega iu gosprdirskcga društva. Dnevni red: Poročila odbornikov, petje iu govor. Go^oril bo velcč. g. prof. dr. Fr. Kovačič. Vsi ndje in prijstolji bralnega, društva pridito t obilnom številu. Nikomur ne bo žai. Na svideuje! m Š!. llj v SIot. gor. V nedeljo dne 17. dee. po večeruicah bodo naša vrla dekleta v BSlov. Domu" predstavljale igro: -Na Marijinem srcu". Domačini ia sosedje, pridite vai! Ftujski okraj. p Ptuj. Slišimo, da namerava Slov. kršč. soc. Zvcza v Mariboru prirGditi letošnjo zimo socialiiG tGftajG. Želeti bi bilo, da bi sg tudi v Ptuju vršil tak tofeaj. Saj jg gospodom v Mariboru znano, da sg v ptujski okolici n6 bomo poprej znebili nesrcSnega Štar jGrŠijanstva in ž njim zvezane Snopsarije, dokler n6 bo ljudstvo bolj zavcdno in izobraženo. Žclimo, da se naša prošnja upoStova. — Mladenifi. p Sv. Anttcaž v Slov. gor. ^ V nedGljo, dne 10. decembra smo imGli tukaj po raiiem sv. opravilu, katero jg služil 6. g. 'dr. KoroScc, krasno obiskani shod v ToŠGvi gostilni, k]er jg predsednik Leopold SuhaS pozdravil navzo2e_ Nato da besedo državnGmu posl, g. Mihaelu Brenčiču, kateri govori o zasedanju v državnGm zboru, o delovanju naših poslancGV ter o potrebnem dGlu vseh za našo stranko, katero se naj posobno kaže o podpiranju naSih časopisov, Konfeno sg v prisrčnUi besGdah zahvali volilcem za oddane mu glasovc, naglaSa posebno pogiim naših faBtov, ki so brez strahu prGd nekatGrimi liberalci pogumno nastopali na dan ožje volitve. Za njim razpravlja državni in deželni poslanco dr, A, KoroŠGc v JGdGrnatih besedali o obstrukciji, v slovGiiskih zahtevah in o zaprGkah, ki sg stavijo našim poslanccm v državnem in deželnGm zboru, Poslancema se najtoplejG zahvalimo za njun trud in zanimive besede tGr še nadaljc prosimo, da prideta vcčkrat k nara v lcpe Slov. goricc. Sliod se je vršil popolnoma mjrno, le nckateri libcralci, ki niso upali pokazati na sliodu svojg ucenosti in modrosti, so jo obesili na hišnG ogle. Posebno sg je nGki trgovec širokoustil v svoji Snopsarni. Vsem udelGŽGncGm shoda pa klifiemo: Lg korajžno naprGj pod našo zastavol Oni pGŠcici libGralcev pa pravimo, naj bodo le rajši mirni, ali pa si naj poišcGjo boljša tla za svojo ljuliko.. p Cirkovce. Kolavdacija ali uradnc preglcdovanJG novGga župnišSa sg ]g žg vrSilo meseca oklobra t. 1. po c, kr. nadinžonirju v Mariboru, g. Robertu NGumann. LGpo župnišee je dobro postavil g. Karol Stupan, zidarski mojster in podjGtnik v Slovenski Bistrici. G, podjetnik je res podjeten, ni predrag, ima dobro, moSiiG in mladG zidarske mofci in je odlocGn slovensko-katoliški mož, zato se priporofia vsem, kateri mislijo staviti kakšno vcSjo stavbo: ccrkev, župnišče, šole ali kako drugG stavbe. Isti mojstGr je postavil lanskega, leta tudi v, Slov. Bistrici prostorno, novo župnišcG. Pokažimo zaupanje do slovGnsko-kar toliških mož s tGm, da oddamo njemu razne stavbe. Tudi tukaj naj vGlja: Svoji k svojim. p Sv. Marjeta niže Ptuja, Liberalci imajo ta-lo program: 1. Zaničevati duhovnike; 2. obirati jih po raznih liberalnih listih: 3. vzcti žg mladim otrokom spoŠtovanjG in ljubczen do duhovnika. Tak jg ta libcralni program. NaSe Ijudstvo pa jg sGdaj spoznalo liberalcG do dna njihovG dušG tGr sg je obrnilo proč od njih. Velika vGČina — izjemc so žg bolj redke — stoji na strani našega 6. g. kaplana, kor dobro ve, lcako vneto dela ta gospod v svojGm poklicu, Dokaz za to J6 bil praznik BrezmadežnGga spogctja, ko sta sg z veliko slovesnostjo pri nas blagpslovila novi lepi luster In Marijina zastava, Prosimo g. kaplana, naj sg nift ne briga na bevskanjG liberalnih in drugih iiGkršSanskih listov, temvefi naj tako pridno in vstrajno, kakor dosedaj, dela za fiast Boga in njcgovg svgIg cerkvG ter za pravi blagor faranov in posebno naŠG mladinG. C. g. kaplan, mi smo z Vami. p Sv. Trojica v Halozah, ImGli smo obfiinskG volitve. Tu se jg begalo, tiralo, ponarcjalo pooblastila, pod neko streHo glasno klicalo nGpooblaŠčene viničarjG, odbornikG oftitno zapisovalo, od tujcev, ki imajo tu v obSini svoja posGstva. Kaj takega mi do mači poscstniki dosedaj Š6 nismo doživeli. To jg bilo rGS po turškem. Svct pa kaj takega Sg ni slišal, kar zdaj povemo. Volilna komisija, sestavljena iz samih nam nasprotnili mož, jG kar odvrgla od volitve naŠG tri duhovnike, kakor kake brezpravnc oscbG, ki so imcli tokrat pravico voliti v drugem razredu, in izjavila, da zdaj naenkrat nhnajo pravice, voliti pod imcni, pod katerimi so bili od glavarstva v volilnem imGniku vpisani in pod katerimi so sg jim dostavile izkaznicG in glasovnicc, to jc pod samostanskimi imeni. NaS zaslužni g. župnik p, Lcnart Vavpotife pa so kot kateliet na Dunaju sraeli voliti celo pri občinskih volitvah cGsarskcga mesta Dunaja s samostanskim imenom Lonart; naš že 7.. leto pri nas službujoči p. Raiael Poterč so smcli voliti s svojim samostansk.im imenom Rafacl žg vGŽkrat državnc in deželnG poslance, in že Sez 10 let med nami nastavljeni p. Bcrnardin Salamun so lahko volili žg vofikrat ravno pri naŠih obcinskih volitvah' pod sv_3jim sedanjim imenom, 1g tokrat so postali naši vsi trije dušni pastirji kar brezpravni. Kako je 1g to prišlo? Modri gospodje so iztuhtali, da bodo v 2. razredu propadli v poŠtGiiem boju, no bodo prišli veS v odbor, ker so prišli vsi domačini volit, za kar jim 6ast. Torej sklep: Profi z duhovniki in tudi na njih imena izdana pooblastilani* majo veljave — na tak nagin je v 2. ra.roau sedem glasov odpadlo in zmagali so tako tuji m.gotci in njihovi gtajercijanski pristaši! Zmiimivo bi bilo vedeti. zakaj sg vsi ti za našo občino tako zolo brigajo! H koncu cestitamo posilinemškim tujcem, ki so i?ak ined liaSim Ijudstvom do skrajnosti nepriljubljeni, da so napredovali zdaj v svoji nepriljubljGnosti zopot za ea korak daljc in da bodc našG slovensko haloško prebivalslvo ž njimi obrafeunalo, kakor si zaslužijo! p Iz ormoške okolice. V eni zadnjih številk ,,Slov. Gospodarja" ste poročali, dai sg naraerava v, Ormožu ustanoviti katoliško bralno druStvo, To druŠtvo bi bilo velepomGmbno za našoi župnijo že zaradl tega, kcr našc ljudstvo Šg ni nife organizirano in ker sg je vsemu krŠCanskemu gibanju toli sovražno Šnopsarsko Stajercijanstvo žg začelo v zgIo obilnem &tevilu Širiti po mcstu in župniji. Liberalizma in slogaštv« niti iiG omGiijam. Za prvo silo bo slov. katoliško ieobraževalno društvo že zadostovalo, za poznGjŠo dobo pa nameravamo ustanoviti mladeniško ia dGk.liško zvezo. Naprosili bi tudi organizatorja g. dr, Hohnjeca, da bi sg Giikrat potrudil k nam v Ormož, kajti marsikatGri mladGnič, oziroma mladenka, sta se odločila, stopiti v Zvgzo, toda premalo poguma ima za to, Ako sg g. dr. HohnjGC v katerem koli 6asu potrudi do nas, nam jg zmiraj dobro došcl, Najboljo b'o menda sedaj skozi zimo, ko bo vg6 feasa za to prGostajaloVsGni pa, ki kažejo zanimaniG za katero koli društvo, prosimo, da nam pomagajo z bGscdo in dGjanjem, xa uspeh" iig bo izostal, Na nogG, na dclo! p Ormož. TukajŠnja podružnica C, kr, kmetijske družbG ŠtajGrske priredi prihodnjo ncdGljo, dne 17. t. m., pri Sv. Miklavžu svojg zborovanje, Ob tej priložnosti lahko pristopijo novi udjc. KmctjG in posestniki! K temu prGkoris.ncmu društvu, ki je že mnogo hasnovitcga storilo v prospeh naš&ga kraetijstva v ormoŠkem okraju, pristopite v zgIo obilnem številu.. Udnina znaša na leto 3 K. Ako bodo vsi naši spodnještajerski slovenski kmetjG zkružcni, bodcmo s skupnimi moSmi dosti vg6 dosegli, kakor nam jg sedaj mogoge, V združGnju je mofi! Zgoraj imenovana podružnica prlrGdi tudi v Šasu od 27, do 30. docembra t. 1. v Ormožu knjigovodni tGSaj za kmGtijsko knjigovodstvo. Število udeležencGv je dolo&Gno na 30, SprejGmali sg bodo posGstniški sinovi kot bodoSi gospodarji, in tudi kmGčka deklcta kot bodofiG gospodmje.: Priglase sprejema do Božiča tajnik ormoškG kmetiiske podruž^ice, g. nadučitelj A. Porekar na Humu pri Ormožu. PrifiakujG sg vscstransko obilG udeležbe«. p llardek pri Ormožu. Cital scm, da se uredništvo pritožuje, ker marsikatcra pošta list neredno dostavlja. Tudi mi imamo pritožbG v tGm oziru, Ako h(H čem imeti list, moram si ga iskati po stopnicaji in ga najdem vcfikrat pohojenega, Tudi drugi se pritožujejoda dobivajo ,,Slov. Gospodarja" od otrok Sele drugi ali tretji dan. Svetujemo naScmu pismonoši, da naor list redno dostavlja. p Sv. Bolfenk na Kogu. Na Vitani bodo sedaj obcinskG volitve, in kakor sg sliši, hoče priti nekdo v= občinski odbor in cgIo na županski stolGC. Vsi volilci pa, ki ne nosijo takih štunf in takih kolGrov, pravijo, da ga ne marajo voliti v obfiinski odbor, Torej ne bo niS, gospod TomažiS. — Volilec br6z haveloka. Središče. Na politifinen. shodu pojslancev gg,Brenči6a In Ozmeca se je ustanovil piriiodbor Slor, kmečkG zvGze za središko župnijjo: predsednik: Rodoll Lukačifi iz SredišSa^ blagajnik: Jakl izj SrediŠ8a; tajnik: kaplan Krajnc; odborniki: za Središčea Borko Franc, Hernja, Defiko; za Obrež: KoCevar^ Stamberger, Cr6e'!c', Bratuša; zai Grabe: Žnidarie? za Salovce: Podgorelec, Eunst, JurkOvič; za Godenince: Novak. p Loekovec pri Ptuju, Pri nas je bilo 130 Mohorjanov. Pri raadeljitvi knjig se je nabralo za 81ov. Stražo 20 K. Vsem darovalceD* srčna hvala ! — Število Mohorjanov bi lahko bilo še večje. Upamo, da jih y novem letu mno?o na novo pristopi. p Sv, Mikhv. pri Ormoia Dae 17. t. m. priredi kmet. podrufniea ormoška takoj po rani sv. maši v goli poučno zborovanje, pri katerem predava živiaoreiaki nadzorn>k g. Martin Jelovšek iz Gradca. Govnril b»de tudi g. Fr. Škrlec iz Vičanec. PredavaDJe bodo važno in zanimivo. Pridite domači in sosednji živinorejci in gospodinje v obilnem številu. Odbor. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Na Spodnjem Stajerskem menda slovenskG požarne brambe niso nikjer tako lcpo razvitG, kot v našGm okraju. Ker Sg nimamo telovadnih odsekov pri naSili društvih, nam ognjGgasci nadomestujejo OrlG. Našim mladeničem priporoSamo, da se oosvetijo blagemu namenu ognjegasnih društev. 1 Očeslavci. Ogenj je vpepelil v nofii 8. decembra gospodarsko poslopje Torezije Moenik v Očeslavcih.. 1 Križevcl. Jukaj pri nas smo imGli zelo lepo vreme, kakor spomladi. Najdejo se celo vijolice oveteti. Polje je zelo krasno, človeka kar voseli, ko gl»da to lepo zelcno ravnino, prelepo Mursko polje. Bog-. nam ohrani to, kar že zdaj tako veselo raste, potem bo bogata žotev, fic bo zima ugodna. 1 Veržej. Od blizu in dalefi se vidi ponosno dvonadstropno poslopje, ki se dviga na prostera polju tit trga. Marsikdo povprašuje: kaj ncki zidajo tod Veržejci? Novo poslopje je bodoči salezijanski zavod k vzgojevališčem in gospodarsko Šolo. Zaradi raznilt ovir se je pričelo zidarsko delo fee-le 11, septembrit; S strahom smo glodali na rastoče zidovje, feeš kaj bo, 6e nam zapade sneg na nepokrito poslopje. A Bog nam je dal nenavadno lepo jesen, in tako je poslopje do 2. decembra — ravno do dežja srefeno prišks pod strelio. Ker je sedaj prvi del dela končan, je društvo r,MariianiŠcau, ki stavi to poslopje, imelo dne 10, decembra svoj letni občni zbor. Zborovanje se je začelo z lepo Marijino pesmijo, nato je druStveni predsedjiik, profesor g. Fr. KovafiiČ, poročal o dru&tvenem delovanju. Društvo se je ustanovilo dne 10. julija 1910, in v tera fiasu je storilo že zelo veliko; nabralo je toliko denarja, da je moglo dovršiti v suro vem stanju prvi del zgradbe. To je bilo mogoče le, ker so domačini in sosedje brezplačno pomagali z vožnjo. Tudi ogrski Sloveuci so veliko pripomogli, ker so včasih po cele dneve dovažali materijal za stavbo. Spregovoril je tudi salezijanec iz Ljubljane g. Alojz Val. Kovačift vspodbujevalne besede, ki so mnoge poslušalce do solz ganile. Zlasti je razveselilo zborovalce, ko jim je sporoSil pozdrav prevzviSenega knezoškola lavantinskega. Tudi g. dekan Jurkovič iz Ljutomera nas je po&astil in nam spregovoril lepe besede, Mnogoštevilni zborovalci so se razšli z najboljgimi vtiski in s trdnim sklepom, da hofiemo Še naprej krepko in složpo delati, dokler ne dovršimo dela, ki t)o v korist celemu jugovzhodnemu delu slovenskie Stajerske. Ce bo ugodna zima, se bo Še dovažal pesete iu opeka, da se spomladi delo hitro začne. Zflasti prosimo tiste, ki so obljnbili vožnjo, pa do zdaj Se niso imeli prilike voziti. Vse rodoljube pa prosimo, naj nas podpirajo pri velevažnem podjetju. 1 Gor. Radgona. Te dni mine leto, kar se je obesil prvi župan tržke občine Gornja Radgona, in že imamo zopet poroCati o nesreSni smrti iz rodbine druqega župana-Zaradi deklet se je baje sprl 181etnisin tukajšnjega župana Bouvierja z nekim usnjarskim pomoŠnikom, na kar ga je slednjl z nožem tako grdo razmesaril, da je Bouvier vsled dobljenili ran že tretji dan umri, ¦ 1 Gor. Radgona. Huda suŠa je vladala letos, Kakoršne ^e pomnijo niti najstarejgi ljudje, kajli ni le Škodovala samo rastlinam na. polju in travnikih, temveB vzela je tudi skoraj naše Bralno društvo, Celo leto ni priredilo nobene veselice; po leti smo mislili, da spi druištvo vsled neznosne vročine, ko pa je nastopila hladna jesen, smo se nad.ejali, da se bode društvo sedaj zbudilo in vsaj na jesen, zadnjo nedeIjo, priredilo obifiajno veselico, toda nič. Zadnja nedeIja je rainula, veselice ni bilo. Kaj je pač temu vzrok? Ne moremo si drugaSe misliti, kakor da je naše Bralpo društvo zaspalo vsled prevelike vrofiine in lzgubilo življensko mo6. Mogoge pa ga bodo te vrstioe vendar vzdramile, da se t>ode zafielo zopet gibati in bo vsaj zdaj ob koncu leta priredilo kako veselico. Torej kvišku! 1 Zveza pro8tovoljn!h gasilnlh društev za ljutomerski politični okraj priredi v nedeljo, dne 17. grudrja tombolo, v gostilaiških prostorih g. Jureša v Borecih. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi uljndno vabi odbor. 1 Kapela prl Radencih. Bralno društvo priredi na Štefanovo, dne 26. t. m. veliki srečolov v korist ubogim, pridnim učencem kapelske Jolo v prostorih g. Divjaka pri Kapeli Vsi rojaki kapelske žnpnije se prijazn'! prosijo, naj s kakim majim darom pomagajo, da bo tcm več dobitkov. Darove sprejemajo g. Pertl, nadučitelj, g. Zobel, gostilničar pri Kapeli in Lovro Divjak, posest v Ročkem Trhu. Torej na StefanoTO na svidcnje! Slovenjgraški okraj, s Slov. Gradec. Pazno smo prebrali zadnji dopis v ,,Slov. Gospodarju", glede nemške šole, Moj sosed, ko je čital tisti dopis, je takoj rekel: ,,Pa res, sedaj pa ne dam vee svojega otroka vito Solo." Dobro bi bilo, da bi ,.,Slov, Gospodar" povsod, kjer so take šole, opozoril ljudstvo na to, da samonBmška šola slovenski deci zelo Skoduje, Navadno ostane anallabet.. Slovenski otrok v slovensko Solo,. — ,,SlovenskiGospodar" bo dobil iz naŠega kraja ob BoŽifiu in Novem letu lepo darilo: vefije fetevilo novih naro6nikov, Mi tukaj zunaj bomo že skrbeli, da bod& Št&vilo Citateljev in naroftnikov rastlo, vi tam v Mariboru pa glejte, da bo list vedno tako zanimiv, koTdosedaj. — Kinet. — (Opomba uredniStva: UredniMvo bo skušalo vedno zadovoljiti cenjene ftitatelje, dopisnikj naj pa pridno poroSaJo razne novioe.) s Slov. Gradec. Kje bodete narogali svefte? Trgovcem in Sastitim župnijskira uradom prav toplo prl poročamo, da si nabavijo ob Novem letu svege pri g. Guntherju v Slov. Gradcu, k\ požrtvovalno deluje v prid kmeftkega Ijudstva kot naželnik okrajnega zastopa. On zasluži vsestranske podpore, tem bolj, ker Je njegova obrt znano jako dobro vpeljana. s Sv. Duh na Ost. vrbiu Pri prizivni obravnavi v Gradcu je bil dne 5, t. m, zaradi razžaljenja ftasli Julijane Gril-Hekerlce obsojen na 5 dni zapora A. Krajnc, Hrovatov žagar, ne pa na 24 ur, kakor se je reklo nekaterim osebam, PuSica, k.atero je sprožil pa Hekerlco, fe padla na Kranjca nazaj. V obsodbi njegovega dejanja se strinjamo vsi, tudi njegovi politifini pristaši, ki še mislijo trezno. In 8o se upo&tevanjegova siarost, ker je star že 60 let, je njegovo dejanje še bolj vredno graje. Iz tega se vidi^ fcako nevarno je, delati pesmi; zakaj za_nje se lahko dobi prosto stanovanje v zaporu in prosta hrana, četudi samo riftet, in kar je najbolj žalostno za nekatere ljudi, nii5 Šnopsa, Obsodbe vredni so Še posobno tisti ljudje, ki so stali za Kranjcem ter mu dajali potuho in pisarili zanj ter se trudili, da bi vse stroSke spravili na Hekerlco. Ti ljudje hotejo nekaj veljati pred Ijudstvom, pa ravnajo tako nelepo. Toda vsi njihovi posknsi so se izjalovili in njihov varovaneo mora. iti vendar-le kaSo pihat. 8 Mata. V nedeljo, dne 17. decembra po dragem opraTiln ima g. drž. in dež. poslanee dr. K. Verstovitek zbonivanje v sIoTpnaki Soli. Kmeije iz celega marnberskega okraja ndeležite ge tega shoda, da aliSite enkrat poročilo o delovanju svojoga poslanca. Celjski okraj. c Celio. Sedaj po volitvah v celjsko okoliško obči.no, se moramo katoliško-narodni Slovenci poprijeti z vso živabnostjo podrobnega narodnega dela. Liberalci že naznanjajo, da bodo ustanovili svoja društva v okolici. Smelo trdiin, da ta liberalna društva ne bodo imela toliko namena, nastopati proti nemškutariem, ampak vabiti naše ljudi v svoje liberalne mreže. Naže celjsk.o izobraževalno društvo naj osnuje v okolici posebne krožke in krajevne skupine, da se tiidi tisti naišinci, ki sedaj še niso v društvu, pritegnejo k izobraževalnemu delu. Vzgoiujmo na§e ljudstvo, delavca kakor kmeta, za narodno delo, pa se nam pri prihodnjih občinskih' volitvab. ne bo treba tako hudo boriti z nemškutarju c Celie. ObSni zborgremija trgovcev za mesto se je vršil v sredo dne 6. t. m. v posvetovalnici nemšfce hrajiilnice v Celju. Tegja občnega zbora so se prvič udeležili tudi slovenski trgovci. Ob priliodu slovenskib trgovcev ni bilo niti enega nemškega trgovca navzočega ter jib je nemška klika v zadnjem trenutku zbobn.ala skupaj. Predlog slovenskih trgovoev, da se jim da zastopstvo v gremiju, se je odklonil, na itar so Slovenci korporativno zapustili občni zbor. Iz tega se vidi, kako pravični so napram Slof\"encem nemŠjki trgovci, Kakor Zangger, Koss, Stiger in drugi, kateri živijo nafiviefi od ^lovenskih strarik. Take reii si je treba dobro zapomniti, zakaj vse enkrat pride prav! c Sv. JurlJ ob južni železni&i. Bliža se Božifi in Novo leto; v tera 6asu je najbolj primerno, agitirati za nove naroCnike naših krš^anskb-narodnih lislov. Nas kraj se sme prištevati med najbolj zavedne na Spodnjem Stajerskem, Kmečka zveza ima tukaj veliko število najodliftnejSih pristaŠ^v, Da bo tako osta]o tudi v bodofte, širimo sedaj ob praznikih na vso moc naše priljubljeno glasilo, ,,Slov. Gospodar". Poglejmo k sosedu in znancem, 6e ga ima naro&enega, ako ne, naj si ga takoj naroSi, vsaj za poskušnjo. k'ajti če si ga bo enkrat naročil, ga potem ne bo vefe opustil. Možje, mladeniSi, dekleta in gospodinje, delajino vsi na to, da ne bo nobena &entiurskaliišabrez nSIov. Gospodarja". Tudi trgovci, obrtniki in gostilničarji, ki hoftejo naš denar, naj si naročijo ,,SlovensKega Gospodarja", c Dramljle. V šentiljsld podružnici je dal klju6ar Janez ZidanŠek narediti nov tlajc iz cementa na svoje stroSke. Bog mu povrni. Z valarjem na drobne čveterokote razdeljeni tlak se podaja dobro. — Drugo adventno nedeljo je sklical predsednik krajevne skupine S. K. Z., Blaž Jesenek, gospodurje na kratek shod, Prebral in razložil jim je nekaj pravil. Glavna so tri: Veže naj nas med seboj ljubezen do domače grude, Ijubezen do slovenske na-rodnosti in ljubezen do Boga po krščanski veri. Martin VoduŠ&k izjavi svoje veselje nad tem, da se vendar e.nkrat pridružujemo drameljski posestniki veliki kmefiki organizaciji, ki se Širi po celem Spodnjem Sta.jerskem. Gospod župnik dostavi, da smo prišli s tem na pravi tir do gospodarske sreCe, ako smo po krščanski organizaciji Kmefeke zveze med seboj in z Bogom edini. S krepkim, veselim ,,Živio" smo se spodbudili k stanovitnosti.. — Skoda Kopinšekja, da ga ob vsaki mogogi priliki potegne liberalizem k sebi. Brez potrebe je prignal seboj nekega moža iz St Jurja, Liberaloem prihajamo mi nasproti z Ijubeznijo do gospodarstva in narodnostu Pridite vi k nam z ljubeznijo do vere, pa bo naša arraada iz vseh stanov nepremagljiva in blažen mir med narai. c Dramlje. Dvojno veselje in dvojna žalost sta se vrstila zadnjih 14 dni. Dne 26, novembra je imel tukaj primicijo oeljski rojalc g. Fr. Polak, letni prefekt v bogoslovju, stričnik g. Župnika. Župnil^ njegove rojstne župnije, mili g. opat celjsld, so v svoji lepi pridigi govorili zelo primerne besede o 4. zapovedi, da je treba najbolj zavoljo lastnih koristi spoštovati duhovnilcle, ]lh Ijubiti in ubogati, ne pa zasramovati in kljubovati jim. Med primicijo smo napili tudi gostoma Gregorju in Jožefi Zabukovgek, organistovim stariSem, ki sta poprej v soboto, na svete Katarine dan, konfeala 50 let zakona. Bog ju Živi! Po veselih urah je Ivinalu dvakrat zapel žalostno mrtvaški zvon. Na Andrejevo je limrl priljubljeni tesar stari Linek, na Miklavževo pa GregoraCKa v Jarmovou, V 8. urah' je bila zdrava in od poroda mrtva, Potolaži naj Bog ^oboje zaostale. c Sladka gora. Kakor Je Že znano, ima na§a obSlna skoro Štiri leta opraviti z volitvami, ne da bi se kaj doseglo. Obftinski odbor bi imel biti po vefcini naS; a glej ga spaka! NaSi liberalftki, ,in Kaj so Že vse, si lcmalu iztubtajo v svojih1 brihtnih glajvicah: češ, Hq zinaga naš kandidat, bo morala občiaa gosp. župniku kupo-vati drva. Tako so najprej nekaj sicer naših', pa Se ne dovolj trdno organiziranih moŽ preslepili. NaSa stranka je spoznala položaj ter ni šla volit, in tako se je volitev župana, napovedana na 7. decembra, preložila na 16. decembra, V "divji jezi, da so liberaloom nakana ni posrefiila, hotel se je nek liboralec maščevati nad naž.im kandidatom s tem, da je v Smarju na nekem raostu pritisnil list z nesramnim pisanjem o našem uglednem kandidatu,. Ce mislijo liberalci s takimi pobalinskimi deli zmagati, se silno motijo. Možje, odborniki! ;Ali ne bi bila potem sramota, Še bi zmagala stranka, koje agitatorji so zmožni, izvršiti taka nožuvona dejanja? Ali boste pustili pasti občino-zopet v toke ljudem, o Katerih veste vsi, da niste imeli od njih oikdar nobene koristi, paS pa vpS- krat škodo.. Premislite, kdo nam lahko pomaga in kdo nas laliko stori zopet nesrečne. 16. december naj bo prifia, da so na Sladki gori možje, ki ne puistijo, da bi jih tlafiili razni privandranoi. c St. Jur ob Taboru. Pretekla je doba udom prejšnjega kr. Šcl. sveta in izvolili so se ti-le n^ii udje: RanČigaj, Lesjak, Hanžič ter Vasle. Imena teh pravih krščanskih mož nam svedo&ijo, da bodo delali neutrudoma za dobrobit iii procvit tukajšnje šole. In to je prav! — Tako porofia ,,Nar. List". Zdaj so torej vendar-le tudi lit>eralci enkrat zadovoljni z izvolitvijo. Pozabili so samo na enega, ki je tudi izvoljen, namreft Radiška* Ali morda njega ne Štejejo med ,,prave krščanske" može ? To bo zamera. . . c Kokarje. Ni Še dolgo časa, ko je ,,Slovenski Gospodar" v 50. Številki dne 23, novembra poroSal o tožbi naših velmož proti Mihelčneku, ki je obsodbo že prestal, kljub temu, da ni nobenega ubil ali ogoljufal. Slava naših vitezov na visokih konjiSkih se bliža koncu. Božji mlini meljejo sicer počasi, pa dobro in temeljito.. In tako je obrafiun že tu, Straliovi tistih, ki so preko velike luže ali pa Že celo na onem svetu, se maščujejo in hoSejo osveto; oko za oko, zob za zob... Ljudstvo splošno meni, da je najnovejgi dogodljaj pa6 hud tobak' in poper ter prav slabo Miklavževo darilo za našega velmoža na Gorici, Tisti, ki so p. Anzelmii pred porotniki v Mariboru kopali jamo, so zdaj sami padli va-njo, Tako je nekdo s čudnimi in bridlcimi čustvi romal dne 7, deceinbra t. 1. k obravnavi v Gornji Grad. Tožil ga je g. Matija 7eraj, župan obifiine Rečica, zaradi lmdega žaljenja casti z ozirom na zidanje novega Solskega poslopja na Gorici. Toženec si je bil nekclaj v svesti neomejenega vladarstva vojskinih trum, a sedaj vojsfce vendar ni mogel zabraniti, ko ni nobena prošnja pomagala. Kljub raznim prizorom tožitelj ni smel od tožbe odstopiti, ker kdor usmiljenja ni delil, ga \tudi žeti ne sme. Obsodba se je glasila na 4 dni, to je 96 ur in v povrnitev vseh, na vefi sto kron naraslih odvetr.iškib. in drugih stroškov. MogoSe pride &e kakgen privesek zraven. In ko bo še pristojna stanovska oblast pridejala svoj pe5at, bo kupa bridke izkušnje polna dovolj. Ponesrečenemu kot feloveku pomilovanje in sočutje — od kokarskih občanov. c Gornji Grad. NaSa posojilnica je kar v ,,N, Listu", štev, 53, z dne 7. dec, ofcrajnemu zastopu visoko, nad 100,000 K obstojefie posojilo, kratkim potom odpovedala, in hoče že dne 1. decembra obresti po 5%% imeti izplačane, kar seveda več neso kot sedanjih 5%. Neumevno se nani zdi, iz katere naklonjenosti se je leta 1909 takratna 6% obrestna mera znižala na 5%. Ko se bo pokazalo, da je zavrnitev že obljubljenega posojila, ki je bilo zelo ugodno, zakrivila edino-le Žudna polževa nagljica pri posojilnici, spregovorimo še vefi o koncu te dolge gornjegraiske klobase, c Iz Crete. Naš župan Govek je bil dne 7. decembra t. 1, na zatožni klopi c. kr. okrajne sodnije v Gornjem Gradu zaradi žaljenja Sasti. Na,perjena tožba se je preložila, ker je župan bivše liberalne občine Kokarje nerao dal svoj podpis na uradni spis, kateri je bil za g. Matija Jeraj Iz Rečice žaljiv. Govek, ki svoji usodi tudi ne uide, ho8e dokazatij da je brez brige In brez vedenja podpisal, da ne ve, kaj je podpisal. Cudna refi je to. Polzela v Savinjski dolini. Blagim srcem! Ker prireja nemški Scliiilvlerein svojim otrokom bogate božičnice, da zvaM na tak način čim ve6 naših otrofc; v svojo ponemčevalnico, smo sklenili tudi polzelski SlQv-enci, obdariti našq mlaidino letos za božič. Ker nimamo tako bogatih virovi fcakor Nemci in sami tudi ne zmoremo tolikih žrtev, zato se obračamo do btetgih, narodno eutefeih src s prošnjo, da nam po majgjajo z malimi daTOvi v težkem obraintoem delu. Kfdor lahko da in rad da, naj pošlje kako svotico za ogrož©no Polzelo in nje mlaSino, ki je K vednl nevarnosti, da je ne ujame nemški Sclmlverein v svoje zanjke. Otroci \fim bofdo iz sroa hvialežni! Vsak najmanjši dar 2 veseljem sprejmemo ter se bodemo vsem daaio^aloem po slay0n(skihi 5asnMh zahvalili. —- Darovi najj se blagpvolijo nasloviti na šolsk"oyoirV stvo slovenske gole v Polzeli. c Iz laškega okra|a. V dobi obfeinskih' volitev smo. Nedavno so se izvršile v JurkloŠtru in Sv, Lenartu, kjer je naša stranka povsod zmagala, Dne 21. in 23. grudna se vršijo občinske volitve v Loki pri Zidanem mostu. Tukaj bodc|o združeno nastopile vse tri nasprotne stranke. Najfrujši boj bo v tretjem razredu, Zato pa krščanski voliloi, vši na voli§6e, da bo na§a zmaga sijajna, da ostane občina v rokah katoliških mož. Posebno zauipniki K. Z,, storite svojo dolžnost! Kakor zmagujejo naSi bratje drugod, zmagajrao tudi mil c Trbovlje. Trboveljski tehnižni pazniki si niso vedeli bolj pripravnega časa izbrati za svoj plesni venček, kakor pretečeno nedeljo, ki je ravno v adventnem fiasu, ko sv. oerkev prepoveduje take veselice. Pred nekaj leti je bil od veseliftarjev Še marsikar teri čisto priprost rudar in je imel še nekaj verskega 6uta, zahvaliti bi so imel za svoj talent Bogu, ]e pa ravno nasprotno, da kakor nalaSft prirejajo veselice v af.lveritnem Sasu, najbrž ti gospodje ne vedo veft oerkvenih zapovedi. c Mozlrje. Leto bo bliža h koncu in koneem leta se mora napraviti račun, da so revidira, ali m je t pretečenem letu napredotalo ali ne. Tadi odb r mozirskega inobraževalnega druStva hoče dati raian od STOjega delovanja. Zato skliruje občni zbor na nedeljo, dne 31. der. t. 1. v društvene prostore ob 3. uri popoldne. Na občnem zboru bodo razren drngih govoril preč. g. dr. Jo3. Hohnjec iz Maribora. Ker je letošnji občni zbor velikega pomena za obstoj društva, so rabljeni rsi ndje ja prijatelji drnštra, posebno mladeniči in dekleta, da se y obil- ¦nem Sterilu adeležijo. Komnr je za napredek društra in blagor mla¦dine, »e b. do gotovo udeležil. c Trbcvlje. V ncdeljo, 17. t. m. popoldan ob 3. uri vsi t Drnšt¦veni Dom, ker bo imel zanimivo predavanje g. zdravnik dr. Sehwab iz Celja. Vstop je vgakemu prost. Torej kmetje in delavci, pridite v j>r»T yelik*m stevilu. ¦c Rečica. V nedeljo, 17. dec. predara g. Goričan v šolskih proatorih. Kmetje pridite. c St. Jufij ob Taboru. Kmečka zveza ima na Janževo, 27. t. m. .zjutraj po <erkveiiem opravilu v cerkv. biSi shod, na katerem bo poročal poslanec dr. Korošec. Da bo Bhod privabil muogo občinstva se a-azume. c St. jurij ob Taboru. Bralno diuštvo v Št. Juriu ob Taboru ima kakor vsako leto, na Janževo v svojih prostorih redni občni zbor. Podalo se bo poročilo o letcšnjem delu drustva, ter se vršile volitve za bodoče leto. Občni zbor se vrši po shodu K. Z Poizeh » SiV. dolni. Sloveugki šolarji vabijo 8la?no občinstvo :ua svnjo božičuo prireditev, ki se vrši na Štefanovo ob 3. uri popoldne pri g. 'Cimpermami. Igraj-j čarobno božično igro aP8lčkiu v korist sroji •slovenski bužičniVi. c Obfni jbir kmet. podršžnice v Št. Jurju ob juž. žel. se vrši v nedeljo, dne 2-i. decembra t ]. ob 3. uri popoldne t restavraciji M. Kinzl t Št. Jurju po sledečem vsporedu: 1. Porofilo načelstva o poslovanju podružnico v letu 1911. 2. Poročilo delegatov o glavni skup•Sčini v Gradcu. 3. Predaranje g. ravnatelja Belle-ta o kletar.tvu. 4. Vplačevanje udnine. 5. Zelje, nasveti in predlogi. 6. Izžrebanje kmet. i rodja. K obilni iideležbi vabi odbor. c PredavaKja o živinskib boleznih in kužni postavi priredi šentrurska podružniea. Prvo predavanje se vrši dne 17. decembra t. 1. po lani službi božji v Dramljah v novi šoli, dnigo pa dne 31. deccmbra ¦ob tretji uri popoldne pri g. Sodinu v Bukovžlaku. Pri teh prilikah jahko udje vplačajo udnino za leto 1912. Brežiški okraj. b Brežice. Pri naSem gostilničarju Vol&anSeku pri kolodvoru se je neda.vno skril nek tat pod posteljo v sobo. Ko so ga zasledili, se je že polastil gospodarjeve zlate ure z verižico in nekaj denarja; uro je vrgel, ko so ga prijeli, skozi okno, UzmoviŠ je baje iz Zagreba. IzroSili so ga sodni]i. b Rajhenburg. ,,Miklavžev večer" je bil letos v gosiilni g. LeskoŠeka,. Glavni prireditelji tega ve&era so bile soveda učiteljske mofii naSe domače šole z g. nadučiteljem Jamšekom na fielu. G.. katehetu, ki se je hotel udeležiti tega vefiera, je bil vstop zabranjen. Brez pripombe. b Rajhenburg. Dne 12* decembra popoldne imel je opraviti na našem kolodvoru živinozdravnik iz Sevnice, g. I. Smrekar. Da bi mu ne bilo treba fiakati do polnoči na vlak, si je naro&il z doma svoj voz. Ko pa se odpelje iz Rajhenburga, se mu pripeti strašna nesreSa. Konj se splaši, voz se obrne in zdrobi, hlapec pa je bil pri priči mrtev> Vdaril ga je zdivjani konj in mu razdrobil lobanjo. Le g. živinozdravnik je odšel z lažjo poškodbo na roki, b Rajhenburg ob Savi. Zeto, da ima naša župnija vsako leto tako lepo Število udov za Mohorjevo družbo, nam izpričuje o zavednosti in ukaželjnosti naših laranov. Naj bode še tako slabo leto in naj bode še tako malo denarja, in &e bi si moral tudi izposoditi naš gospodar udnino, brez Mohorjevih knjig ii8 more biti. Tako so se mu priljubile, tako potrebo čuti po njih., In prav je tako. Kjer se Mohorjeve knjige pridno prebirajo, tam ne bode manjkalo lepih vzgledov kremenite zpafiajnosti in narodne ljubezni. Letos pa so začutili naši mohorjani še tudi dolžnost do svojili obmejnih sobratov, katerim preti nevarnost, da se odtujijo svojemu narodii. Ko so izvedeli, da pobjra Slovenska Straža darove v svrlio ohranitve obmejne slovenske zemlje in njenega življa, so z veseljem darovali toliko, da pride na vsakega mohorjana po 10 vin. 326 udov je namreft darovalo v omenjeni r)amen 32 K 60 vin., katera svota se je poslala Slov. Straži v Ljubljani. Bog plati naŠim raohorjanom to blagodušno darezljivost, in njihova narodna zavest naj najde v tem oziru odmeva tudi po drugih župnijah! Naši vrli mohorjani si bodo ob Novem letu večinoma vsi naročili ,,Slovenskega Gospodarja", ki že dosedaj izhaja v 10.000 izvodih, b Rejhenburg. Ka Štefanovo priredi naie Izobraievalno društvo v dvorani uove kaplanije populdne ob 3. nri gledališko predetavo z dvnm» igrama: nOj ta ^olona" in BFabijola in Nežan. Ker sta igri izianredno mikaTiii io ker nastopijo igralko v drugi igri t novih, izbonio prikrojenih rimskih oblekah, vabimo ljubitelja prijetne zabave tudi iz sosednjih trgov m krajeT. Vestnik mlad. organizacije. Celje. Mladeni&ki telovadni teftaj. Kakor smo poro^atL, se vrSi v dneh od 27.. do 31, decembra t. 1. v Celju mladeniSki telovadni tefiaj za Stajersko poftzvezo 0rlov. Vidi se, da bo ^eftaj prav dobro; obisMan. PrigJaSenib je poleg sttarejšab, odsekov že tudi lepo &tevilo izobraitevalnih društev, ki si v kratk«m nstanovijo odaeik, Opozacrjamo aa to, da je ta teden zadnji tza priglasitev. Kdor se še misli u^deležiti, naj se oglasi fcmalu, ker bo šftevilo udeležencev tmaJ.u polno, ier da se more redno in dobro po&trbeti za predipriprave. Na zdar! — TlajniŠtvo podzvezo. Sv. Mar]eta niže Ptujai. Dne 8. t. m. smo pri nas imeli prelepo mlaldinsko cerkveno sveCanost. Vrla dtekleta naSe župnije eb namreč laipila veli^ luster sredi cerkve ter si tudi nabmila za dekliSko Marijino družbo lepo zastaao. Včerajgnji pruzniic sta bila lu&ier in zastava blagoslm^ljena. V to svrho Je imel profesor dr. Hohnjec pri poznem cerkvenem op^avilu pridigo, v kateri je mladmo najyxiušev^l za posnemainja Brezma^dež^ie. Tudi mladjina našo župnije se giblja in napreduje. Naj bd mladeniča ne zaostali za dekleti! Središče. Dne 6., 7. in 8. decembra se je pri nas praznovala lOletnica obstanka Ma,ri|ine družbe, ki je povs8m krasno uspela. V16. g. a. Cirifi iz Lipai- oe so v tridnevnih pridigah razlagali pomen in nanien \tarijinih družb. Na praznik Brezmadežne je bilo pri poznem sv. opravilu sktfpno obhajilo dekifet-družbenic in nato mladenigev, ki Bog dajj da bi prihodnje leto stopili \rsi pod zastavo Marijine družbe. Ta dan po večernicah se je vrSilo zborovanje pri Žnidarifievih na Grabah, za kar jim bodi izrečena tukaj prisrfina zahvala. Najprvo pozdravi Mar. Plohl iz SrediŠča zbo rovalke s primernim nagovorom, Slavnostni govornik vlč, g. Franc Stubec od Sv. Miklavža, kaže v svojem pomenljivem govoru dekletom, kako naj gojijo v svojem srcu lepe Cednosti, kakor znaBajnost, odločnost in doraoljubje. Č. g. duh. voditelj pozdravi v imenu Marijine družbe došlega preC, g. prof. in zlatomašnika M, Sinka, ki nato priporoSa dekletom neutrudljivost in neustrašenost do molitve in češdenja Matere božje. Zdaj nastopijo dekleta z govori in deklamacijami: Štamberger Jožela deklamuje ,,Liubezen do Marije"; Serso Alojzija priporoSa vzdržnost v Marijini družbi; Podgorelec Ter. govori o vzgoji dobre mladine, ki je ponos cele župnije; Kolarife Mar. od Sv. BoHenka povdarja odločnost v Mar. družbi; Krajnc Elizabeta od Sv. Petra pri Mariboru stavi dekliško srce kot oltar v Marijinih cerkvah, iz katerega se naj dviga kadilo molitve pred NajsvetejŠim. Gor§i6 Alojzija spominja zborovalke na prejšnje družbine voditelje; Mar6i6 Otiliia (Lenica) in Serec Iv. (Ivanka) vprizorita v občno veselost dvogovor ,,Samostanska lilijai:. C. g. Marko Krajnc zakljuBi zborovanje z molitvijo, na kar se zapoje pesem: ,,Veš, o Marija . . ." Saviojske mladenke. »Savinjsko okrožje" priredi svoj prvi občni zbor, — kateri je bil svoječasno prel žeu — dne 17. decembra in sicer ne t Petrovčah, kakor se je določilo, temveč, izjemno iz nekaterih vzrokov, v Št. Petru v Sav. dolini, v prcstorih novega društvenega doma. Zborovanje se prične takoj po večernieah, ki bodo ob 2. uri popoldne. Kot zastopnik K. S. Z. pride veleč. g. dr. Hohnjec. Dnevni red: poročilo o delovanjn ; razdelitev S. O. v 2. okrožji; kako organizirati praktično delo v naših dekliških zvezah. VpraSaaje o po?lovniku dekliških zvez in okrožij Po končanem zborovanju že sledi zanimivo skioptično predavanje. Ker je ta občni zbor velike važnosti za našo organizacije, se želi, da bi bila udeležba članic dekliške organizacije Sar. doline polnoštevilna. Italijansko—turška vojska. Po zavzetju Ajnzare dne 6. t, m., so itaUjaTiski jezdeci in zrakoplovci dognali, da v krajini v oddaljenosti 30 do 40 kiloraetrov proti jugu od Tripolisa ni sovražnikov.. Turki in Arabci so se umaknili iz tega ozemlja, kjer ni vode, ki je pešSeno in ne nudi n'kakib pogojev za obrambo. Umaknili so se pa v gorovje, ki je oddaljeno od Tripolisa 70 do 80 kilometrov. Tam bodo turški Bastnild orgajiizirali nove arabske voje za boj proti Italijanom, Ti novi arabski voji bodo Šteli 15 do 20 tisoS mož In bodo delali Italijanom &e mnogo skrbi in težkoč, — TurŠka obramba v go-. rali bo precej uspeSna, k'er so tam dani vsi predpogoji za tako brambo. LetoŠnjiH poljskiH pridelkov niso izvozili iz Tiripolitanije, temveft so ostali v deželi za vojaštvo. Gre se pa za vpraSanje, ali bodo imeli Turkj dovolj denarja, da pla^ajo arabske prostovoljce, S tem, da so se umaknili Turki v gorovje, bodo bližje Tunisa in bodo mnogo lažje dobivali streljivo. Najbrže je neresniftna vest, da so pustili Turki v Ajnzari vse svoje topove. Italijani ne vedo, kam so se turško-arabski voji pravzaprav umaknili, ItalijaBsko vojaštvo nima velblodov in ne more zavoljo tega zasledovati arabsko-turških vojev v puščavo. Vojna v pušfiavi bo za Italijane zelo težavna in vprašanje je, ne bodo li te težkoče onemogoftile vse nadaljno prodiranje v Tripolitaniji. Mahmud Muktar paSa, bivši turški minister vojne mornarice, je rekel nekemu fiasnikarju, da upajo Turki na konfino zmago. Vojna utegne trajati Še nekaj let, ali Turčija se bo bojevala do skrajnosti in Italija zabrede v dolgove, da se ne bo videla iz njih. Velika bitka se je bila dne 11. t. m. pri Derni, v kateri je padlo 500 Lahov. PonoČi od 10. na 11. t. m. so napadli Turki in Arabci laSke prednje straže tudi pri Benghasiju. Po kratkem, Živahnem boju so Lalu odbili napad, LaSki 79. pešpolk je napadel sovražnika z bajoneti. Turki in Arabci so pustili na bojišgu 39 mrtvih. Najnovejše. Kranjskl deželni zbor je baje sklican za 28, decembra na kratko zasedanje. Državnl zbor. Italijanski poslanci so začeli v včorajšnji seji državnega zbora obetruirati, ker se jim ne dovoli italijanskega vseufiilišča. Italijanski poslanec Bugatto Je govoril ve5 ur. Vsled posredovanja vlade je pri&lo.do premirja ter se je za daiies sklical prorafiunski odsek, ki b"o razpravljaloitalijanskera vseufeiliSču, feeprav so se nemSki radikalci Širokoustili, da ta odsek pred Božičem ne bo vefi zboroval. Glede na 20 milijonov, ki naj bi jih dala država deželam za zvišanje ufiiteljakih plafe, je, kakor znano, proraCunski odsek odklonil ta predlog. Nemški nacionalci so ta odklonjeni predlog stavili v seji državne zbornioe, Cernur pa je vlada odloftno nasprotovala ter pretila s par. 14. Liberalnim nemškim junaškim voditeljem je vsled te grožnjc zlezlo srce v germanske hlafte ter so sklenili, staviti v tej stvari nedolžen predlog, ki se bo razpravljal v finanfinem odseku. — Poslanec dr. Benkovif. je v seji državnega zbora dne 13. decembra stavil iuterpelacijo radi jezikovnih zadev pri uradniStvu južno žoleznice. --: au Halo, socialni demokratie, jčjrr' vas kaj j e! N a n o g e! G o v e j i ž i v i n i j e c e n a, g r o z- no padla, meso pa mesarji ravno tako drago prodajajo k a^k o r p o p f e j. Ali vas naenkrat dr ag injanič veiS ne boli, ker se ne ganete in molčite? Zdaj sederite, z'daj razsajajte, zdajdemopstrlrajte, panavso moS! Silnoboste koristili, čevženete mesarjev kozjirog, nelesebi, ampaktudivsem drugim, še tmetu, St. Jurij ob južni železnici, Prihodnjo nedeljo, dne 17. decembra, po rani sv. maSi, se vrši v dvorani Kaiolišk,ega Doma gospodarski in politifini sbod. Nastopijo govorniki: posl. Pišek, dr. Leskovar in Žebot. Umrl je v Gradcu v torek, dne 12. t. m. g. dr. M. Bergman star., zdravnik v Zalcu. Pogreb se je vršil danes, dne 14. dec. popoldne v Žalcu. — Na Dunaju pa je v ponedeljek umrla mati bivŠega ministrskega predsednika barona Becka, gospa M. V. Beck. — Na Vranskem je umrl u&telj in pisatelj Rudolf VrabL Cenjenim naročnikom. Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naroiSnino na ,,Slov. GosiX)darja" z a 1 e t o 1912. Zadnjič smo priložili vsem naroŠnikom položnice, da ž njimi plačajo narofenino, Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančnoizpolni. Ime in stanmoratabiti razloSno pisana, ravno tako tudi poŠ t a, Stari narofiniki naj zapišejo na položnico nad besedo ,,PoložnicaM, besedi: Star narofinik; novi narocniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnlk. Ravno tako se naj zapiše na nakaznieo: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Vse dosedanje naroSnike prosimo, da nam osta^ nejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Se enega novega narofinika! Na delo torej in žilavo agitacijo, da bo naš list v kj*atkem v vsaki pošteni slovenski biSi! UredniŠtvo in upravniStvo. lz celega sveta, Deklo umorile svlnje. Na nekem posestvu poleg Saalfelda uslužbena dekla "Marija Zimmerer se je na dvorišču zgrudila vsled srčnih krčev nezavestna na tla. Osem svinj, ki so se podile po dvorišču, je takoj padlo preko nje ter so jo pričele grizti in trgati kose mesa z njenega telesa. Ko so kongno prihiiteli zraven ljudje, da bi jo re&ili, je bila že mrtva, Marija Zimmerer je bila stara 23 let. Redek slučaj na morju, FrajicosTco ladjo ,,Notre Dame des Flots" je 5 angleških milj -od Bresta iznenadil viliar. Velik val je zakril ladjo ter potegnil s seboj pet mornarjev. Na laclji sta ostala samo še lcapitan in petletno dete. Nato se je pa zgodil pravi Čudež. Nasledn.ii val je namreč vseh pet moruarjev vrgel zopet na krov ladje. Rlbje sveče. V Aljaski love neko vrsto rib, s katerinii svetijo. Ribi odrežejo glavo, ji sleSe|o kožo ter jo nato posuSe. Potem jo pa obesijo z repom proti stropu ter zažgo. Riba gori in sveti dobro uro. Ogenj je težko pogasiti, riba gori tudi na vetru, Teža let. Kakor so zdravniki ugotovili, se teža notranjih organov Cloveka v višji starosti očivldno manjša. Jetra, ki tehtajo pri mladem Sloveku kakih 1500 gramov, ne tehtajo pozneje več nego 800 do 900 gramov. Tudi od obisti je dokazano, da izgubijo na teži 100 do 200 gramov. Možgani izgubijo povprečno 150 gramov, dofiim tehtajo v cvetoSi dobi človeka povprečno 1165 gramov, imajo v starosti samo okoli 900 gramov. Nasprotno pa ne izgubi srce nic od svoje teže, marvefi se narašča do visoke starosti. Srce starca je kakih 100 gramov težje nego srce mladega moža. Knine boleznl v prejSnjih stoletjih. Letos, ko se je slinovka pri goveji živini v našib. krajih tako moSno pojavila, se je bilo bali, da se ta kuga Še liuje razSiri med našo živino. V starih zapisnikih' najdemo, da je živinska kuga tudi pekdaj zelo hudo razsajala. V letih 1712, 1724, 1739, 1780 in 1793 je bila. goveja zivina in perutnina v naših krajih tako oku^ žena po raznih nalezljivib boleznib., da je pocrkala živina po vefiini spodnje- in srednjoŠtajerskih vaseh. Ker je jedlo ljudstvo marsikje meso od crknjene žhine, so nastale tudi velike nalezljive bblezni med ljudmi, takozvane ,,pomori". V letih med 1727 do 1731 je bilo najhujŠ«, Na Srednjem Štajerskem je primauikovalo celo grobokopov. Mrtva trupla so gnila na prostem in okuženi zrak je Se pospeSeval razširjenje kužnih bolezni. V letih 1785 do 1792., ter 1804 in 1842 pa so poginile skoraj vse svinje na Stajerskem. Ko je kuga prenehala, pa je bila Živina silno draga, Iz ljubeznl do svoje matere. V Bremnu je voina sodnija 17, divizije obsodila musketirja Poppeja v enoletni zapor in ga uvrstila v II. razred vojaškega stanu. Hoppe si je odrezal uSesa, da bi bil oproščen vojaščine iz ljubezni do svoje matere in 751etne stare matere, k.i bi brez njego\e pomoSi ne mogli izhajati. Sičlnskl sreSno pobegnil, Maloruski dijaki so dobili preko Londona obvestilo, da je morilec bivšega gališkega namestnika, grofa Potockega, Siftinski, o katerem senzaoionalnem begu iz stanislavske kaznilnice se je toliko pisalo v Časopisju, srefeno dospcl v  NewYork, pd.koder je odSel v Kanado. Beg se jo tcn rej posrefiil SiSinskemu popolnoma.