Leto XV.
V Celju, dne 21. novembra 1905. 1.
Štev. 92.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. —_ Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina so pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.

Ljudstvo je govorilo.
Ljudski shod. ki ga je sklicalo za soboto, dne 18. t. rr.., zvečer politično društvo ,,Naprej-', da zavzame slovensko ljudstvo iz Celja in okolice stališče napram zahtevi po splošni in enaki volilni pravici, se je obnesel prav dobro. Navzočih je bilo nad 300 ljudi v veliki dvorani ,.Narodnega doma''; po večini je bil zastopan delavski ter srednji stan. prišlo je tudi mnogo zavednih kmetov iz okolice in Savinjske doline. Pogrešali smo velik del naše inteligence, o kateri smo sicer prepričani, da ima svoje naziranje o splošni volilni pravici, a bi bila s svojo navzočnostjo pokazala svoje simpatije nasproti gibanju za svobodo in pravico. Deželne poslance je zastopal g. dr. Hrašovec,
Shod je otvoril g. dr. Karlovšek kot predsednik političnega drušva „Naprej'1. Predsednikom zborovanja je bil enoglasno izvoljen g. Rebek, podpredsednikom pa zastopnik v velikem številu došle socijalne demokracije, sodrug Majcen. Zapisnikar je bil g. Bovha.
Prvi je govoril v navdušenih besedah g. Rebek. povdarjajoč, da je sedanji volilni sistem velika krivica in sleparstvo. ko ima 26 industrijsko v isto pravie<> Lakor §9.000•■deitivctsv.-Davek plača vsak, v ogromni večini delavski stan. Slovenci moramo biti že zato za splošno volilno pravico, ker se bodemo potem tem lažje ubranili germanizaciji. Mi stojimo odločno na strani onih. ki se bore za človeška prava, in naj teče kri, mi ne odnehamo, dokler v polnem obsegu ne dobimo svojih pravic. Pozdravljamo sklep organiziranega delavstva glede splošne stavke; mi jo bodemo podpirali, ker samo pridobimo, nič ne zgubimo. Taki vladi, pod katero še s svojim denarjem ne smemo zidati šole, se več ne vklanjamo. Boj dualizmu. ki nas izsesava, proč s poslanci, ki ga ščitijo, proč z vlado, ki ima denar za kanone, ne pa za starega vojaka, ki hodi z berglo okrog, in ne za slovenske šole. Vsemu temu najbrezobzir-nejši boj, in zato v boj za splošno volilno pravico.
G. dr. Kukovec pravi, da gre mogočno gibanje skozi celo javno življenje, v vsaki družbi se govori o splošni volilni pravici. In upati je, da pridemo do uspešnega cilja. Slovenci so že od nekdaj na stališču splošne volilne pravice, in danes, ko smo že b izu cilja, je naša dolžnost, da se pridružimo bojevnikom, da se pridružimo tudi štrajku. Celo državni uradniki na Češkem so sklenili rezolucijo, da se v slučaju štrajka temu pridružijo. Govornik oriše nastanek današnjega parlamentarizma, ki pa ne zadostuje več današnjim razmeram. Zato zahtevamo splošno in enako volilno pravico. Zahtevamo jo s stališča pravičnosti sploh, ker kdor ima „pravico" plačevati davek, bodisi že direktni ali indirektni, kateri slednji je večji od prvega, naj ima tudi pravico si izvoliti človeka, ki bo vršil kontrolo nad izplačanimi davki. Zahtevamo jo s stališča naše države kot take, ker le na tej poti si more ohraniti obstoj. In zahtevamo jo slednjič z našega narodnega stališča. Povdarja še posebej, da je krivično, če se izključi analfabete od volilne pravice, ker si v večini niso sami krivi, ampak država, in bi vršila država s tem dvojno krivico. Krivično bi bilo tudi, kar zahtevajo Luegerjanci, namreč dveletno bivanje v enem kraju. Krivičen bi bil slednjič tudi takozvani pluralitetni način, po katerem bi bogataš in inteligent imela po 4 — 5 ali še več glasov, siromak in neuk pa le enega. To je stara
krivica, ki na drug načini obstoja' sedaj. * Mi pa se pridružujemo s celim'srcem boju za splošno in enako volilno pravico.;
Dr. Hrašovec pravi, da nobeno gibanje od 1. 1848 sem ni pretreslo Avstrije tako. kakor boj za volilno pravico. Avstrija je bolnik, ki umira, in edino zdravilo je še - 1 splošna in enaka volilna pravica, Nam bi takšna ie koristila, ker slabši, kot je sedanji državni zbor, ne more biti nobeden več. Sleparija je takozvana splošna kurija, katero so baje ustvarili za tiste, ki so bili prej brez volilne pravice, a v katero so stlačili tudi one, ki imajo že y dveh k uri j ah volilno pravico. Seveda morajo biti tudi pri splošni volilni pravici nekateri pogoji, kakor: gotova starost in neoma-deževanost. Ce zmagamo, pridejo trezni ljudje v parlament, poneha narodni boj in škiljenje preko meje. V imenu slovenskih deželnih poslancev pozdravlja shod in izreka simpatije za gibanje.
Sodrug Majcen izvaja, da ga veseli, da smo si v tem prašanju socijalnv demokratje in Slovenci edini. Skupno idimo v rmj. in še bolj bo strah pred nami celjske Nemec, nego jih je sedaj. Volilno prayic.a hočemo U moramo izbojevati, in sedaj je čas, da trdo in krepko držimo. Kadar se do slo za "spiŠšno* stavko. liaSr&riSoflitniTTdruiem. in nepremagljivi.
G. dr. Gvidon Sernec pravi, da so dobili celo na Ruskem ustavo in parlament, in celo bolj svoboden parlament nego je pri nas. A mi se moramo še za to boriti. Nasprotnike imamo v prvi vrsti v Nemcih. Celjski Nemci n. pr. dobro vedo, da je odklenkalo njihoyemu gospodstvn. če dobimo splošno volilno pravico. Vsaka država napreduje, le Avstrija zaostaja, ker imajo plemiči in industrijalci privilegije in ker ima privilegije nemški narod. Mi Slovenci moramo s svojega narodnega stališča biti za splošno volilno pravico in smo to tudi s polno dušo.
G. dr. Karlovšek izvaja, da se mu je čudno zdelo, kako da se v Celju Slovenci in socijalni demokrati doslej niso razumeli, ko je vendar naše stremljenje isto. Nemci so protežirali socijalne demokrate, dokler ti niso prišli s svojimi zahtevami. Mi nočemo, da bi le eden socijalni demokrat odstopil od svojega prepričanja, želimo pa, da gredo v vseh pravičnih stvareh z nami. Volilna pravica je zadeva, ki nas je združila začasno.
G. Rebek prečita pismo, v katerem pozdravljata zborovalce in izražata svoje simpatije državna poslanca Robič in vitez Berks. Končno v toplih besedah pozdravi v velikem številu došle zavedne kmete, ki so s tem pokazali svojo po-tično zrelost.
G. dr. Karlovšek prečita naslednjo rezolucijo: „Na ljudskem shodu v „Narodnem domu" v Celju dne 18. novembra 1905, na poziv političnega društva „Naprej" zbrani zborovalci odločno zahtevamo uvedenje splošne enake in tajne volilne pravice ter poživljamo slovenske poslance, naj v državnem zboru delujejo z vsemi močmi za uvedenje splošne in enake volilne pravice. Odobravamo nadalje sklep avstrijskega organiziranega delavstva po potrebi, izvojevati splošno in enako volilno pravico s splošnim štrajkom, ter poživljamo vse svoje rojake, da štrajkujoče v njih boju za skupne pravice vsestransko podpirajo."
Resolucija je bila sprejeta od vseh navzočih z oduševljenjem. Tako je slovensko ljudstvo iz Celja in okolice dokazalo, da razume važnost velikega in mogočnega gibanja in se je odločno
I
postavilo v vrsto bojevnikov za človeške in na rodne pravice.
4 * * *
Dne 19. t, m..' 't, j. v nedeljo ob 2. uri popoldne se je vršil drugi ljudski shod za splošno in enako volilno pravico v dvorani „Pri zelenem travniku"; shod je sklicala tukajšnja socijalno-demokratična organizacija. Prišlo je organiziranega delavstva in Slovencev nad 300. Dvorana je bila polna. Predsedoval je sodrug Majcen, podpredsednikom je bil voljen enoglasno g. dr. Gvidon Sernec, zapisnikarjem sodrng Kos. Navzoč je bil tudi vladni zastopnik.
Sodrug Jodlbauer iz Gradca je v nemškem krasnem govoru obrazložil vse razloge, ki govore proti sedanjemu parlamentarizmu in za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Govor je bil stvaren in poln zanimivosti. Povdarjal je, da se bode baš s splošno volilno pravico ublažil tudi narodnoštni spor. Poživlja navzoče, da naj se dobro pripravijo za vsak slučaj na splošni štrajk, in kadar bo zanj izdana parola, brez pomislekov in vztrajno v boj.
V-imenu Slovencev izjavlja g. dr. Gvidon Sernec, da slovenska stranka iz cele duše simpa-tizira z organiziranim delavstvom v tem boju. da stoji na strani bojevnikov za človeške pravice, ker s svojega narodnega stališča to mora storiti. Izjavlja, da bodo tudi Slovenci vztrajali v tem boju do konca.
Govorita nadalje delavec Zavšek iz Štor in g. Kušec. — Oglasi se tudi dr. Petritschek, c. kr. sodnijski praktikant; moril je poslušalce z nekim klobasanjem, ki je pokazalo v prav jasni luči, kako zmešane in slaboumne pojme ima mladič o političnih prašanjih. Isto je pokazal s svojim žveplom urednik „vahtarce". ki je izjavil, da Nemci še sedaj niso za splošno volilno pravico, ker si hočejo ohraniti svoje posestno stanje, da pa bodo, ko pride za nje čas (kako svetopisemsko! Op. ured.), stali v prvih vrstah med bojevniki. (Čas je sedaj; pozneje bo prepozno! To znajo gospodje sami. zato je ta izjava samo hinavstvo! (Op. ured.)
Sodrug Jodlbauer odgovarja s primernimi besedami na izvajanja velikih nemških ,.politikov" Petritscheka in Baloha.	j
Sodrng Majcen zaključi zborovanje s pozivom, da se vsak posameznik pripravi na splošni štrajk, posebej pa na demostrativno praznovanje dne 28. t. m.
Z živijo-klici na splošno in enako volilno pravico in med glasovi „Pesmi dela" se zborovalci razidejo.
*
* *
Tako je v Celju govorilo ljudstvo, ki čuti krivice, s katerimi nas bije vlada v obraz, ki čuti živo potrebo po izpremembi sedanjega vladnega sistema. Govorilo je in pokazalo, da je zavedno in zrelo za tako važna politična prašanja. Naj ne bo to konec vsem gibanju na Spodnjem Štajarskem, ampak naj govori slovensko ljudstvo še po drugod!
Če se godi to na zeleni veji .. .
Kjer se javno greši nad slovenskim narodom, in posebej, če to stori bodisi oseba, bodisi korporacija, ki se da imenovati narodno, tam mora biti tudi vsakdo pripravljen, da se o zadevi javno govori. Da ne napredujemo v vsakem oziru, kakor bi morali, smo v mnogih ozirih krivi baš mi, ki se hočemo imenovati voditelje slovenskega
ljudstva. Krinko z obraza in jasen pogled v svet. a brez strahu zrimo v obraz presoji naših dejanj, če smo brez strahu grešili. Grenke misli nas navdajajo. in trpke besede hoče pisati pero. A za danes naj zadostuje, da konštatiramo pred slovensko javnostjo sledeča dejstva:
1.	Okrajni šolski svet celjski je letos imenoval krajne šolske oglede natančno po predlogu nadzornika in okr. glavarja in sicer brez ugovora od strani udov okrajnega šolskega sveta. Poprej pa je okr. šol. nadzornik naročil svojim podložnim šolskim voditeljem, da mu morajo naznaniti imena takih oseb, katere se naj imenujejo za krajne šolske oglede, in istina je, da morajo nadučitelji — kr. šol. ogledi v krajnih šolskih svetih delovati v smislu volje in naročil nadzornika. Domoljubov pa. kateri žrtvujejo čas, zdravje itd. za delo v korist domovine, nihče ne vpraša, kdo iz naše srede bi bil sposoben za kr, šol. oglede.
2.	Okrajni šolski svet celjski se poslužuje pri občevanju in dopisovanju s krajnimi šolskimi sveti najraje nemškega jezika in samo v slučajih, če se naši krajni šolski sveti z vso odločnostjo temu uprejo, se doseže — pa tudi le deloma — slovensko dopisovanje; na vseh uradnih zavitkih se pa nahajajo sami nemški naslovi. (Imamo zato dokaze v rokah! Op. uredn.)
3.	Šolskim vodstvom naše slovenske domovine dopisuje okrajni šolski svet celjski izključ-ljivo v nemškem jeziku, in gorje učitelju, kateri bi zahteval slovenski dopis. Okrajni šolski nadzornik občuje z učitelji samo nemški, pri učiteljskih konferencah predava nadzornik nemški, in vsi dopisniki v učiteljskih in šolskih zadevah, glede nadzorovanja šol, dekreti o nameščenju učiteljskih oseb itd. se glasijo v nemškem jeziku.
4.	Okrajni šolski svet celjski se sploh ne briga za še tako opravičene želje, predloge, prošnje in pritožbe krajnih šolskih svetov in našega ljudstva v različnih napredka šolstva tičočih se zadevah.
Omenjamo sledeči slučaj: Na neki šoli v celjskem okraju živi neka učiteljica že več mesecev z nekim delavcem v jako intimnem razmerju; oba stanujeta skupaj kakor mož in žena v neki mali sobici in se obnašata, kakor bi bila .oženjena. Šolska mladina dotične šole, katera je bila vsled izvrstnega delovanja tamošnjega nadučitelja ena najboljših šolskih mladin v celjskem okraju, se je vsled navedenega škandala že tako pokvarila, da imenujejo mali šolski otroci dotično učiteljico ,.Koruznica". A Vse pritožbe dotičnega krajnega šolskega sveta in občinskega zastopa v tej zadevi so bile dosedaj brez uspeha.
5.	Okrajni šolski svet celjski pošilja našim slovenskim ljudskim šolam začetkom šolskega leta za revne šolarje itak malo knjig, in še to z večine nemške vadnice, katere sta izdala Schreiner in Bezjak. Prepotrebne računice, berila, začetnice, slov. slovnice itd. pa morajo starši kupovati ali pa krajni šolski svesti preskrbeti.
6.	Okrajni šolski svet celjski z narodno veČino upošilja našim slov. ljudskim šolam cesarsko pesem z nemškim tekstom. Zakaj? Nam je dobro znano, zakaj! Sicer Vam pa upošljem v prigibu en izvod cesarske pesmi, da tudi vi razvidite. kako lepo ,.narodni" okrajni šolski svet celjski skrbi za ponemčevanje naše- slovenske mladine.
7.	Okrajni šolski svet celjski ima samo nemški pečat, kateri nam demonstrativno znani, da bije v telesu navedene šolske oblasti slovenskemu narodu nasprotno nemško-birokratiško srce.
8.	Pri sejah okr. šolskega sveta govori c.kr. okr. glavar vedno nemški. Ko je lani nek vrli kmet v seji zahteval, da govori glavar slovenski, da ga bo tudi on razumel, so ga pustili ostali udje okr. šol. sveta — in to slovenski narodnjaki — na cedilu.
Če se godi to na zeleni veji, če se gode takšne stvari v slovenskem okrajnem šolskem svetu, kaj naj pričakujemo še od onih krajnih šolskih svetov, ki so mešani ali pa popolnoma nemškutarski. Okrajni šolski svet celjski pa po-zivljemo, da dokaže neresnico naših trditev, da se opraviči pred slovensko javnostjo, ker bode sicer zahteval narod sam od njega strog račun.
Domače in druge vesti.
—	Šoštanj. Posrečilo se je šoštanjskemu godbenemu odboru, da sme „Šoštanjska narodna godba" prirediti v veliki dvorani v „Narodnem domu" v Celju dne 25. t. m. veliki koncert z mnogovrstnim sporedom. Ta godba porablja samo zato priliko v Celju, ker ravno potuje v Maribor, kjer bode drugi, dan v ..Narodnem domu" z drugim sporedom koncertovala. Ker je godbi samo na tem ležeče, da pokrije stroške za potovanje in za dvorano in lepake, bode g. restavrater v dvorani postavil mize, okrog katerih se lahko zbira mnogobrojno občinstvo. Spored naznanimo v prihodnji številki. Omenjamo še, da je godba za 8„ 9, in 10. decembra t. 1. naročena za koncerte v Ljubljani in v Trstu.	Godbeni odbor.
—	Dijaški kuhinji v Celju noče deželni finančni odbor nobene podpore dovoliti.
—	„Celjsko pevsko društvo" naznanja, da se z ozirom na koncert „Šoštanjske narodne godbe", dne 25. t. m. preloži predstava na 3. decembra.
—	Glasovi iz občinstva. Želeti bi bilo nujno, da hodijo sodnijski kaznjenci po sredi ceste in ne po trotoirju. — Prašamo, za koga je nastavljena ženska pri mitnici poleg- ,.Narodnega doma"? Ali morda ne za slovensko prebivalstvo? In vendar noče znati slovenski!
—	Slovenske volilce v cenilno komisijo za Celje-mesto in Celje-deželo opozarjamo opetno. da so naši slovenski kandidati sledeči: Za Celje-mesto je kandidat za uda v I. razredu g. A n t o 11 K o 1 e n c, trgovec v Celju, (se voli dne 23. novembra od 9. do 12. ure dopoldne), kandidat za namestnika v II. razredu Lovro Baš, notar v Celju, (se voli dne 23. novembra od 9. do 12. ure dopoldne). Za Celje-deželo so kandidatje za ude: v II. razredu g. Vinko V a b i č, trgovec v Žalcu, (se voli dne 27. novembra od 9. do 12. ure dop. in od 3. do 6. ure popoldne), v III. razredu g. Dominik Bezenšek, krčmar in posestnik v Stražici (Frankolovo) in g. Josip Šušteršič, krčmar in posestnik na Teharjih, (se volita dne 28. novembra od 9. do 12. ure dop. in od 3. do 6, ure popoldne); kadidatje za namestnike: v I. razredu g. N o r b e r t Zanier, trgovec in veleposestnik v Št. Pavlu pri Preboldu in g. Anton T u r n š e k starši, trgovec in veleposestnik v Žlaboru, okraj Gornji grad, (se volita dne 25. novembra od 9. do 12, ure dop. in od 3. do 6. ure popoldne), v II. razredu g. Avgust Sušnik, veleposestnik v Lanovžu pri Celju, (se voli dne 27. novembra od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. popoldne). — Slovenski volilci! Zmagamo lahko v tem zastopstvu, če imate dobro voljo in pokažete svojo zavednost! Boj nemški nadvladi na celi črti! Kdor ne more v dan volitve priti, naj ne zamudi uposlati legitimacije in volilnih glasovnic v pisarno g. dr. Serneca!
—	Velikanska manifestacija za splošno in enako volilno pravico v Trbovljah se je
vršila 18. t. m., katere se je udeležilo nad 2000 oseb in katero je priredilo „Slovensko paz-niško in delavsko podporno društvo". Socijalnih demokratov je prikorakalo korporativno 1600 iz Vod v Trbovlje z godbo na čelu na shod, ki se je vršil na obširnem Žagarjevem dvorišču in vrtu. Predsedoval je sodrug Rinaldo. Prvi se je oglasil k besedi g. Rebek iz Celja. Povdarjal je. da je volilna reforma potrebna tudi z narodnega stališča. Kot Slovenci in Slovani smo dolžni, da se borimo za volilno pravico, ker le na ta »način^bauwv*»trli moč i^emškega šovinizma. Mi slovenski delavci si bomo splošno in enako volilno pravico priborili potom štrajka. a upamo tudi. da nas bode slovansko čuteče občinstvo tudi iz narodnih ozirov podpiralo v tem boju. — Drugi je govoril socialni demokrat K. Linhart. Izjavil je. da stoji na stališču republikancev, kateremu je zabranjena marsikatera beseda, ne pa misel. Pravi, da nam je vsakdo ljub, ki stoji v tem boju. Kdor je za ljudstvo, mora z nami simpazirati. Boj bomo bili odločno naprej, ne glede na bajonete in sablje. Pozi vi je delavstvo na generalni štrajk dne 2 8. t. 111., ker ta dan bo padla odločitev. Ljudska pravica mora zmagati. Kot zadnji govornik nastopi g. I. N. Gostinca r iz Ljubljane v imenu kršanskih socialistov, pa nima z govorom posebne sreče. — .Sprejeta je bila z navdušenjem resolucija: Slov. del., zbrani na ljudskem šhouu dne 19. novembra v gostilni pri Žagarju v Trbovljah, zahtevajo od slov. poslancev, da v državnem zdoru z vso močjo izvojujejo enako, tajno in splošno volilno pravico. Tudi se pridružujemo sklepom avstrijske socialno demokratične stranke, izbojevati te pravice, če treba z generalnim štrajkom, in se v tem boju vstrajno podpirati.
—	Rajhenburg. Vse okolščine govore za to. da je okrajni glavar v Brežicah pl. Vistarini pozabil uslugo Slovencev izza časa, ko je padel okrajni zastop brežiški v nemške kremplje. Sedaj nas muči vedno z nerazumljivimi nemškimi dopisi, akoravno smo mu že lanskega leta naznanili, da je naš uradni jezik slovenski. Če že moramo uradnike drago plačevati, ali naj si potem še vzdržujemo tolmače? Tega športa ne dovoljujejo naše finance. Od sedaj bomo vsa pisma okrajnega glavarstva pošiljali namestniji v Gradec, da nam jih prevede v slovenski, nam edino razumljivi jezik. Dajte nam slovensko uradništvo! Kje je dvojezični pečat okrajnega glavarstva?
—	Slovenske občine brežiškega okraja!
Ali nimate toliko poguma, da bi strle konečno sistem vladajoče birokracije, ki očividno zanemarja in zaničuje slovenski jezik. Zakaj se nemo in topo uklanjate nemškemu birokratizmu. zakaj sprejemate nemške dopise, ko je vendar vaša sveta in nedotakljiva pravica, da se vam dopoši-ljajo vsi dopisi v slovenskem jeziku ? Če same ne čuvate in ne branite te svoje pravice, ali moremo potem še upati, da bode v tem oziru sploh kedaj boljše? Slovenske občine! Glavo po koncu in odkrit ter neustrašen boj za pravice
slovenskega jezika. Skličite shod županov celega okraja, sklenite vse brez izjeme slovensko uradovanje! Nasledujte občino središko in mnoge druge, ki so zapisale na svoj prapor boj za pravice slovenskega jezika v uradovanju!
—	Pri občinskih volitvah v Gotovljali je zmagala na celi črti slovenska stranka. Vrli Žal-čani so k tej zmagi krepko pripomogli.
—	V prepiru z lastno materjo si je v Rečici ob Savinji neka Renečka Jožefa prerezala vse žile na obeh rokah, potem pa je obupno letala vsa krvava okrog, dokler ni onemogla obležala nezavestna. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo, ohraniti jo pri življenju.
Cesta iz Solčave v Logarjevo dolino. Na predlog slov. poslancev je deželni zbor 16. t. m. storil sklep, da se deželnemu odboru naroči, takoj potrebne poizvedbe izvršiti, z vlado stopiti v dogovor, da dovoli čim mogoče največji prispevek. ter o tem v prihodnji seziji deželnemu zboru staviti konkretno predlogo, da se začne s stavbo ceste iz Solčave v Logarsko dolino v letu 1907!
—	Deželni živinozdravnik v Gornjem gradu. Okrajni odbor gornjegrajski je prosil, naj se nastavi v Gornjem gradu dež. živinozdravnik. Deželni zbor je sklenil, da se prošnja odstopi deželnemu odboru, kateri naj zadevo preiskuje in naj, ako spozna potrebo, nastavi živinozdravnika v Gornjem gradu.
—	Cesta iz Luč čez Podvolovlek. Prošnjo občine Luče za subvencijo za popravo ceste skoz Podvolovlek je odstopil deželni zbor deželnemu odboru z naročilom za poizvedbo in dovoljenje subvencije.
—	Sv. Jurij ob juž. žel. Zborovanje ..ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda" je bilo jako zanimivo. Ljudstva je prišlo vse polno, da se je kar trlo. in z vidno pazljivostjo in zanimanjem je sledilo vsaki točki programa. Tako je prav! Učimo se drug od drugega, delajmo za narodno stvar brez strankarstva. tako bomo napredovali. Počastili so nas tudi cenj. gostje iz Celja, za kar jim lepa hvala. — Za dijaško kuhinjo v Celju se je nabrala lepa svota 26 K 42 vin. — Novi odbor podružnice je sledeči: Prvomestnica gospa Neža Pisanec. nje namestnica gospa Marija Mastnak. Nadalje so v odboru gospodične Anica Kavčičeva, Anica Cmokova ter gospe Marija Podgoršek in Terezija Cmok. Vrlemu odboru želimo mnogo uspeha!
—	Iz krogov občinskih tajnikov se nam piše: Nihče ne more tajiti, da smo občinski tajniki kolikortoliko važen faktor v. javnem, sosebej v narodno - političnem življenju. Zato se čudimo, da v predlogu g. posl. dr. Jurtela. naj se predru-gači zastareli občinski red iz leta 1864, niso niti z besedico omenjeni baš tudi občinski tajniki. Pomislite njih žalostno stanje — in delajte na to, da se jim izboljša!
—	Tovariši občinski tajniki! Vsi sloji se organizujejo in zahtevajo boljšo plačo in pokojnino. Edino avtonomni tajniki se še do sedaj nismo ganili, akoravno že desetletja tlačanimo občinam in državi. Vlada za nas niti ne ve in noče vedeti, akoravno smo mi nje neobhodno potrebni faktor. Nam samim se je torej oglasiti za zbolj- . šanje našega bednega stanja. Da je posel naše^ službe težaven, uvidi pač vsak razsoden človek, a malokdo nas pozna, še manj pa jih je. ki bi nas znali ceniti! Celo leto je tajnik vprežen v službo, ki je vedno težavnejša. mučna v fizičnem, kakor v duševnem oziru. Akoravno se za naše gmotno stanje nihče ne pobrine. mi to službo vestno opravljamo in se za njo žrtvujemo. Tem vestnejše bi pa službo opravljali, če bi bili primerno plačani. Če se pa moramo kot ,,nihče" boriti za vsakdanje življenje — kdo ne razume, če
.postane kdo izmed nas ilab. brezvesten tajnik. Da bi se povspeli do boljšega stanja, nam je edino le mogoče, ako se obrnemo s prošnjo na naše poslance, naj nam pri vladi dosežejo, naj nam ona, za katero mi tri četrtinke posla opravljamo, podeli toliko subvencije, da bodemo mogli stanu primerno živeti, in naj nam v slučaju onemoglosti priskrbijo vpokojnino. Da bi shode sklicevali. nam je radi preslabe plače nemogoče. To se je videlo na shodu v Žalcu pred tremi leti. ko nas je iz vseh slovenskih dežel komaj toliko prišle, da smo si odbor izvolili. K odborovim sejam pride tudi samo iz bližine komaj toliko odbornikov, da so sklepčni. Deželni in državni poslanci! Tem potem prosimo Vas, da nam pomagate v našem bednem stanju. Tudi Vi nas bo-dete pri bodočih dež. in državnozborskih volitvah skoraj potrebovali. Roka roko umije. Vi pa tova-riši-tajniki. glave po koncu in naprej na poti za izboljšanje našega položaja!
Eden izmed množice obč. tajnikov.
—	Učiteljska vest. Gdč. Albina Zavašnik, izprašana učit. kand. iz Ljubljane, je nastavljena kot zač. učiteljica v St. Petru na Medved, selu.
—	Brežice. „Škoda grošev za fanta", rečejo lahko starši sodnijskega pristava dr. Oswatitscha, ker se isti v šoli še toliko slovenščine ni priučil, da bi bil zmožen s strankami občevati; njegov tast Matheis zna več. V petek je bila obravnava radi tatvine divjačine. Obtoženec je baje pojedel zajca, kojega so psi domov prinesli. Sodnik dr

Osvvatitsch ga praša ,,Jajca ste edli!-'--- ,.No
jajca ste edli"'.--- — Navzoče je silil smeh.
; Sodnika polije rdečica. ,,No, jajca ste edli". ,.Ne", reče obtoženec, ,.jaz sem jedel zajca'1. — Pri neki priliki g. dr. Oswatitsch ni razumel kaj je ,.brca"' To mu lahko raztolmačimo: Brca je, če nam pošiljajo uradnike, ki ne razumejo slovenski, ki pa vkljub svoji omejenosti delajo propagando za nemčurske ideje.
—	Brežice. Politično društvo „Sava" je v ! svoji odborovi seji izvolilo Jos. Potovšeka, župnika v Artičah, predsednikom, g. dr. Ivana Ben-koviča, ocivetnika v Brežicah I. in posestnika g. Jožefa Zalokarja v Blanci II. podpredsednikom.
—	Vojnik. V nedeljo, dne 19. t. m. ynrl je tu v 53. letu svoje starosti gosp. M. Plevnik, posestnik, pek in krčmar. Bil je rajni zelo blage narave, tako. da menda ni imel nikjer sovražnika. Kakor blag in prijazen je bil drugače, tako trd in neizprosen je bil kot narodnjak. Nikdar ga ni bilo treba spominjati na njegove narodne dolžnosti. nikdar se ni izgovarjal, da se kot obrtnik ne sme izpostavljati, ampak pri vsaki volitvi, pri vsaki narodni slavnosti je stal v prvi vrsti. Že bolan je šel v Ljubljano k odkritju Prešernovega spomenika. Pa ker je vsakemn postregel z dobrim blagom in prijazno besedo, so ga častili tudi nasprotniki ter radi k njemu zahajali tudi najhujši nemški kričači. O njegovi veliki priljubljenosti je kazal tudi velikanski pogreb. Vojnik že dolgo ni takega videl. Bodi blagemu možu žemljica lahka! Slovenci ga bomo težko pogrešali!
—	Nadgeometer Martinj- iz Maribora je prestavljen v Brežice, kot se čuje, disciplinarnim potom. „Marburgerca" javka, zakaj se- tako zaslužne može pošilja iz Maribora. Njegove zasluge pa obstoje le v tem, da je delal velikonemško propagando za ,.Los von Rom" in za svoj žep --pečal se je s trgovino perutnine. V njegovem uradu je zato vladal vzoren — nered; odtod to odlikovanje! Vrh tega baje še slovenščine dobro ne ume. Naj le pride v Brežice; Brežičani bodo gotovo pazili na njegovo „delovanje". Najbolje pa je. če tak nesposoben uradnik ostane tam, kjer je.
—	Na naslov c. kr. pošte v Mariboru. Piše se nam iz Maribora: Tukajšnja kavarna ,.Tegethof" je naročena na ..Domovino", od katere pa torkove številke ni prejela! Istotako je ,.Slovenski Narod" dne 17. t. m. prišel še le popoldne, dasi se odpošlje iz Ljubljane že s ponoč-nim vlakom. Ker se v zadnjem času večkrat pripeti, da slovenski časniki naročnikom neredno prihajajo, usojamo si na to opozoriti slavno vodstvo c. kr. pošte v Mariboru, da isto potrebno ukrene, da se ttodo slovenski časniki strankam pravočasno dostavljali.
—	Mlchael Roitz — gemischte Waren. Tako se blesti napis na neki kramariji ob okrajni cesti v slovenskem Levcu. Mi sicer ne vemo, ako zna ,.Roitz" tudi nemški, vemo pa toliko, da je Leveč popolnoma slovenska vas — in torej ne moremo raznmeti. za koga je dal mož napraviti nemški napis! Sicer pa imamo v Levcu vrlega narodnega trgovca, ki ima na svoji trgovini samo-slovenski napis, in torej nismo nikakor prisiljeni zahajati k Michaelu Roitzu po — gemischte \Varen!
e.— Brežice. Zadnje dni je neznan tat izvršil v več tukajšnjih hišah različne tatvine. Končno so ga aretirali. Rodom je baje Poljak. 20 let star. in kakor pravi, krojač.
—	Ptujski župan Ornig. katerega nemškutarski ,.Štajerc" neprenehoma hvali, kako je vnet za izboljšanje cest, je v deželnem zboru glasoval proti predlogu slovenskih poslancev, da se napravi iz Luč okrajna cesta do kranjske meje. Seveda, če bi cesta peljala do vinograda kakšnega ptujskega Nemca, bi bil Ornig takoj za njo. Sa; se poznamo!
—	Posnemanja vredno. Krajni šolski svet v Št. Petru na Medvedovem selu je sklenil, da bodo odslej dobivali vsi otroci vse šolske potrebščine v šoli brezplačno.
—	Posestnikom v Gorenji pri Sv. Kungoti v Pohorju je dovolil deželni zbor v seji 16. t. m. za napravo vodovoda lOOu K. Lep prispevek; vodovod je stal 3000 K. Posestniki v Gorenji so lahko ponosni na to, da so se za vodovod sami zmislili, in dali s tem drugim vasem in občinam dober izgled, da jih posnemajo, ter napravijo vodovode in prosijo subvencije ali podpore. N. pr. vodovod v Lučah je sila potreben. V Lučah se pije slaba voda, pa ima občina Luče pred prvini mostom na cesti iz Luč v Solčavo cel potok najukusnejše vode. Stroški bi bili le majhni in Luče bi dobile vodo, kakoršne najbogatejša mesta Dunaj. Gradec nimajo. — Trgi in občine na nemškem Štajerskem si že splošno omišljajo vodovode, ki stanejo po 50.000, 100.000 in še več, ter dobivajo deželne podpore v podobi brezobrestnih posojil, ki se vračajo v 10 do 20 letih. Neu-markt je dobil brezobrestnega posojila 2500 K. Trg Šoštanj, kjer so stroški proračunjeni na 80.000 K, dobi posojilo, ki se vrne v 20letnih rokih v visokosti 25 % do najvišje visokosti 20.000 K, Mariazell 15.000, ki se vrne v 10 letih itd. — Posnemajte jih, slovenski trgi in občine, da ne bode naš denar za vodovode šel samo za nemške občine, ampak tudi za slovenske po pri-
meri. Pripomnimo, da sta občini Kapela pri Brežicah in mesto Celje vložila že prošnji za subvencijo za napravo vodovoda ter, da je deželni zbor sklenil prošnje odkazati deželnemu odboru, da poizvedbe izvrši ter prihodnji sesiji poroča.
Torej prepotrebni vodovod pride sedaj vendar enkrat resno v delo.
- Štajersko veleposestvo se je izreklo zoper splošno in enako volilno pravico.
—	Prošnja do Paškega župana! Od postaje Rečiška vas proti Mozirju je občinska cesta skozi vas Šmartno v takšnem stanju, da so potniki, kateri so namenjeni peš proti Mozirju, v nevarnosti, da utonejo v blatu. Posebno cesta za cerkvijo je takšna, da se ji menda v Mandžuriji težko dobi primerna glede blata in luže. In koliko potnikov gre vsak dan po tej poti! Včasih na stotine! Ljudje godrnjajo, zabavljajo in kolnejo. Tudi brv čez potok Pako je v takem stanu, da človek pomišlja ali bi se spustil čez njo ali ne! Tramovje segnito, desek manjka. Le čuda, da se kakšna nesreča še ni prigodila, ko gre čez njo včasih po 50 in še več ljudi! Prosimo danes prizadeto občino, da to oskrbi, saj smo Gornjesavinj-čani menda tudi ljudje, če pa občina ne bo hotela, si bomo poiskali pravic po drugi poti! Splavar.
—	Slatina. Ker se je izločila občina zdravilišče Slatina iz šolske občine Sv. Križ. ter zgubi s tem slednja najbolj krepkega davkoplačevalca, občino Slatino, je sklenil deželni zbor, da se deželni odbor pooblasti, za slučaj izšolanja Slatine in ustanovitve javne ljudske šole v Slatini z nemškim učnim jezikom, dovoliti, da se izplača šolski občini Sv. Križ za stavbe prepotrebne dekliške ljudske šole mesto za leto 1902 dovoljenega prispevka po 10.000. prispevek po 15.000 K iz doneska Slatine.
V Ljubljani in Postojni na Kranjskem dobe slovenske meščanske šole v najkrajšem času. — Naš deželni odbor pa se je postavil na ,.prin-cipijelno" stališče, da so meščanske šole potrebne reforme — in je noče dati Slovencem v Trbovljah.
—	V odsek j za slovensko narodno pesem je ministrstvo naprosilo naslednje gospode: dr. Murko, dr. Štrekelj, Matej Hubad, J. Kokošar, Jožef Križman, Gabrijel Majcen. Fran Milčinski. Luka^Pintar, J. Scheinigg, Anton Stritof in dr. Tominšek. Deželna vlada kranjska je v to komisijo imenovala g. Frana Levca.
—	Kongres jugoslovanskih književnikov .n časnikarjev so otvorili včeraj. Slovence zastopa časnikar Plut. V predsedstvo so bili voljeni za Slovence nomjnalno dr. Zhišnik. Hrvat Gjalski. Srb Glič .n Bolgar Georgijev. Urednik Bobčev je čital geološko razpravo. — Srbski časnikarji, kateri od pripravljalnega odbora niso bili povabljeni na kongres, so po podani tozadevni izjavi zapustili zborovanje.
—	Častno svetinjo za 40 letno službovanje so dobili na Koroškem nadučitelji Fr. FJler pri Mariji v Zilji, Josip Kotnik v Rablju in Anton Stres v Žabnicah.
—	Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je ukazalo dež. vladi, naj izplača kranjski kmetijski družbi 8000 K državne podpore, in sicer 6000 K za pospeševanje živinoreje. 1000 K za pospeševanje svinjereje, 1000 K pa za pospeševanje čebelarstva.
—	Na Ruskem se pojavlja v več okrajih kolera (v Viselskem okraju doslej 249 slučajev, s smrtjo končalo 136) in kuga (na Kirgiški stepi 58 slučajev, doslej 2 s smrtjo).
—	Angleški parnik „Hilda", prihajajoč iz Sonthamptona. je v megli trčil blizu otoka Ce-zimbra ob skalovje. Od vsega moštva in vseh potnikov se je rešilo le 5 oseb. 123 jih je pa utonilo.
—	„Narodna avtonomija". Na Dunaju so osnovali pod tem imenom novo društvo, katerega cilj je: uvedba narodne avtonomije na podlagi narodne enakopravnosti vseli narodnih plemen in pasem, splošnih človečanskih pravic in medsebojnega spoštovanja ter tolerance.
—	Občinske zdravnike nameravajo upeljati na Tirolskem. Občinski odsek dež. zbora izdeluje tozadevni načrt.
—	Češka agrarna stranka je sprejela v svoj program zahtevo po splošni volilni pravice, želi pa, da se mestne in kmetske kurije pridrži.
—	V Glasgovu je v neki delavski hiši izbruhnil požar. V ognju je poginilo 39 oseb. mnogo jih je pa ranjenih.
—	Henrik Vitboi, hrabri vodja plemena Hotentotov v osvobojevalnem boju proti Nemcem, je bil v boju dne 29. oktobra ranjen in je umrl dne 3. t. m.
Dopisi.
Iz Dobove pri Brežicah. Dne 12. t.
m. smo ustanovili težko pričakovano bralno društvo. Udeležba ustanovnega zbora je bila velika; udeležili so se ga ne le domačini, ampak tudi vsi zavedni brežiški Slovenci korporativno v „Sokolu". Dobovčani so jih navdušeno sprejeli. G. učitelj L. Potočnik jih je pozdravil še posebej. Nato smo se podali vsi na zborovanje v gostilno g. J.
Cvetka. Dasi obsezajo gostilniški prostori tri velike sobe. je bilo vendar napolnjeno vse do zadnjega kotička. Pri drugi točki je g. Benjamin Kunej, tajnik brežiške posojilnice, razložil vsestranski pomen bralnega društva ter mu izročil v imenu brežiške čitalnice sestrinski pozdrav.
Govorila sta tudi starosta brežiškega ..Sokola" g. dr. Strašek in g. dr. Benkovič, prvi o vzvišenosti sokolske ideje, drugi pa je naglašal in povdarjal narodnost in kulturno delo na narodnem polju. Pri vpisovanju novih udov se jih je na novo oglasilo 30. Pri volitvi odbora je bil predsednikom izvoljen g. učitelj L. Potočnik, podpredsednikom g. J. Zupančič, tajnikom g. župnik A. Pernat, blagajnikom g. Fr. Bogovič, knjižničarjem g. Miha Kovačič in še trije namestniki.
Vsak začetek je težek, in naš še posebno v gmotnem oziru. Dobova je ena najvažnejših postojank v brežiškem okraju v narodnem in gospodarskem oziru. To so naši narodni nasprotniki spoznali skoraj preje nego mi ter so posebno v zadnjem času začeli poželjivo stezati svoje kremplje po lepi Dobovi. Naše društvo, ki hoče na podlagi branja in predavanj širiti splošno omiko, hoče tem potom ustvariti v narodu samostojno mislečega duha. ki se ne bo dal slepiti in voditi, ampak bo zmožen sam prav videti in si sam voliti pravo pot. Prosimo torej, kdor ima srce za narodnost in napredek ljudstva, naj nam priskoči na pomoč bodisi s knjigami ali drugimi darili, naj pošlje to na društvenega predsednika Ludovika Potočnika, učitelja v Dobovi, ki se.bo za vsak dar zahvalil javno v časopisih Namesto da vam knjige pozabljene leže v predalih, naj gredo med ljudstvo in naj izpolnujejo svoj namen. Pri tej priliki se najtopleje zahvaljujemo za velikodušni dar velerodne obitelji g. dr. E. Šlaj-merja, ki je našemu društvu poklonila veliko krasnih knjig.
Politični pregled.
—	Štajerski deželni zbor, 17. t. m. V pri-dobninsko davčno komisijo je bil iz vseh skupin cele dežele izvoljen edini Slovenec posl. Ivan Kočevar. — Posl. dr. Jurtela poroča v imenu dež. kult. odseka o predlogu Orniga v zadevi regulacije Drave. — Katoliškemu ženskemu društvu v Ptuju se dovoli podpore 400 K. — Posl. Stocker utemeljuje predlog za izpopolnitev kmetijskega pouka s tem. da se ustanove na deželne stroške kmetijske zimske šole. — Posl. dr. Jurtela utemeljuje predlog za podporo občinam v rogaškem okraju, ki jim je sneg polomil drevje. — Posl. Wastiau interpelira namestnika, zakaj ne sprejemajo slovenski občinski in nekateri župni uradi nemških dopisov. — 18. t. in. Posl. Ornig poroča v imenu kulturnega odseka o predlogu glede ceste iz Luč v Solčavo; predlaga oklonitev predloga. Ugovarja mu dr. Dečko, ki pa končno s svojim predlogom propade. — Posl. Erber poroča o predlogu posl. Resla v zadevi izpremembe ooč. vol. reda iz 1. 1864. — 19. t. m. Posl. Kokoschineg utemeljuje svoj predlog glede razširjenja bolnišnice in hiralnice v Ptuju. Predlog se izroči finančnemu odseku.
—	Šolski odsek kranjskega deželnega zbora je sprejel predlog dr. Šusteršiča, da se dovoli 25 °/o draginjska doklada k stalnim plačam oženjenih učiteljev za tako dolgo, da se plače definitivno urede, in da se izplačujejo te doklade že od 1. decembra naprej.
—	Goriški deželni zbor je odkazal predlog posl. Štreklja, ki zahteva splošno in enako volilno pravico. Nujnost je bila odklonjena; za njo so glasovali samo 3 napredni poslanci.
—	V moravskem deželnem zboru je vložil posl. dr. Perek predlog z izdelanim zakonskim načrtom, po katerem se sme vpisati otroke samo v take šole. katerih učni jezik razumejo.
—	Norveškim kraljem je izvolil državni zbor, dne 18. t. m. danskega kraljeviča Karla. Od 117 članov stortinga jih je bilo navzočih 116, in vsi so enoglasno glasovali za danskega princa.
—	Romunski državni zbor je sklican za dne 28. t. m.
Raznoterosti.
—	Šola brez knjig. V mestu Forchhammer-veju blizu KjOhenhavna na Danskem imajo šolo, v katero nima pristopa nobena knjiga. Temeljni princip, na katerem je ta zavod osnovan, je, da se učenci priuče vsem predmetom s praktično vajo. Učitelji raznih jezikov — kakor angleščine, francoščine, nemščine -— govore vsak v svojem jeziku, in učenci se nauče dotičnih jezikov po istem enostavnem procesu, kakor dete materni jezik. Tudi aritmetika in fizika ter vse ostale prirodne znanosti se poučujejo brez knjig. V posebnih prostorih, opremljenih z vsem potrebnim, se učenci uče raznih umetnosti in obrti. Šola se izkazuje kot jako praktično, in učenci si pridobe v razmeroma kratkem času temeljito izobrazbo v svojih strokah. Da bi se pri nas vsaj deloma ravnalo po teh principih!!
—	časopis tiskan na morju. Parnik kanarskih otokov, ki plava med Anglijo in Zje-

dinjenimi državami, dobiva vesti od brzojava, ki veže Boston v Ameriki z Liverpolom v Angliji. Tem potom dobiva novice iz obeh delov sveta, katere So prepisuje in tiska na ladji ter izdaja list ? imenom „Canardski Buletin". List izhaja vsaki d,m. — Pač amerikanska iznajdba.
Loterijske številke.
Gradec, dne 18. sept. 1905: 64, 22, 72, 19, 61. Dunaj, .. .. „ „ 29, 84, 67, 48. 75.
Proda se
lepo posestvo, ležeče pol ure od Loč pri PoljCanah, fetrt ure od okrajne ceste. Hiša in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu; posestvo meri okoli 23 oralov in obsega travnike. njive, pašnik in gozd. Cena je 4600 kron, polovica (594) ostane vknjižena na posestvu. Več se izve pri 2—1
Jakobu Zuraju, gostilničarju v Ločah.
Učenec
s celo oskrbjo in obleko se takoj sprejme. Biti mora star 14 let in dobro vzgojen. Učna (592) doba po dogovoru. Vpraša se pri 3—1
Franc Fuchsu
dimnikarskem mojstru v CELJU, Štajersko.
»»»SBBH
Občinskega tajnika
išče občina B i z e 1 j s k o pri Brežicah.
Letna plača 8,00 kron in up na postranski prislužek. Prošnje naj se vložijo do 1. decem-(593) bra 1905. Nastop službe takoj. 3—1



Pri podpisanem županstvu se sprejme
uročeualec
(Zusteller)
Mesečna plača 60 K. — Prosilec mora biti lepega obnašanja ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen — Prošnje se sprejemajo (lo 15. decembra 1905.
v	___
Županstvo Trbovlje
(590) 3—1	župan: Roš.
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, želi službo takoj nastopiti.
Ponudbe pod naslovom:	(589) 4—2
FRANC DOBAJ, trgovski pomočnik
na Laznici, pošta Bistrica pri Mariboru.
104-12
U
'(511/b)
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. VVipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogle-dajoj v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: ::
uerf »ste _ Jis.rne
Cassetten
j aneitaubbar, sowie
gebrauchte..neuej
Pili
J
(588)
Spretna, izurjena
3—2
lja
se priporoča častitim damam za šivanje v hišo. Vprašanja se naslovi: „DRJLGA št. 21", poste restante Celje.
Odda se staVba
novega enonadstropnega šolskega poslopja s 5 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference, z nadučiteljevim stanovanjem, sestoječim iz ene večje in dveh manjših sob, kuhinje, jedilne shrambe, kletmi, eno sobo za učitelja in s potrebnimi hodniki v Laporju pri Slov. Bistrici pod izklicno ceno 48.520 K 50 vin.
Pismene ponudbe, katerim se mora pridejati varščina v znesku 4852 K, sprejema krajni šolski svet v Laporju do dne 10. decembra 1905. leta 1. ure popoldne.
Stavba se odda le enemu glavnemu podjetniku.
Stavbeni načrti, stroškovnik, stavbeno dovoljenje, stavbeni in dražbeni pogoji so v pogled pri šolskem vodstvu v Laporju.
Krajni šolski svet Laporje
dne 14. novembra 1905.
Načelnik: Simon Mostinšek
(550) 52—5
Kdor hoče prodati proti gotovini vsakršno število friz (de-• ščic), oglje bukovega lesa, potem borove, mecesnove, bukove, jelkove, smrekove in hrastove ~—
Mode
naj se obrne na:
(587) 2—2
Nova industrija za lesne izdelke
v Ljubljani,
cesta na Rudolfovo železnico štev. 47.
1
Katera pridna gospica, oziroma mlada vdova z nekaj premoženjem bi hotela postati učiteljeva sOproga? Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, je nasloviti ,SREČNA BODOČNOST' na ured. Domovine do I. grudna t, I. Tajnost častna zadeva!
(511/a) 104—12 ^ Priprave za valjanje perila (valjarje), • -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše konstrukcije daje
tvrdka
S. Bergen
Dunaj, I ■ VVipplingerstrasse 29.
k^ Jlustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:	ta j
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm naprej, dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov . K — 54	—'52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2'20 in m 4'40.......... —'48	'44
Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej........,. 1"—	—'80
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na (534)	100-10
tovarno za lesne izdelke
cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna : Šelenburgove ui<**e št. 6.
is
n

B
Man beachte die Fabrlkmarke.
»a^iKD ifvatnf stroji
Singer Co.NahmaschinenAot.Ges.	f
Najprimernejša darila za godove, = birmo itd. so =
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje - tvornosti ter so vsakomur v uporabo. =====
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih === modernega in umetnega vezenja =
Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -67