3 KNJIŽI Celje - skladišče Per 214/1977 n 95 O 9 ~ '**! lili PP**I 1119770896 ' "Ï/2 ?il im COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1977 Plan za leto 1977 izhaja iz ciljev srednjeročnega plana, ki smo jih sprejeli že poleti 1976. Plan za leto 1977 ne izhaja iz izvršitve lanskega leta, ampak iz o-cene tržnih gibanj, ki jih pričakujemo za to leto in dohodkovnih ocen. Po vsej verjetnosti se bodo gospodarski pojavi v letu 1977 v Jugoslaviji oblikovali v odvisnosti od splošnih gibanj svetovnega gospodarstva in prizadevanj stabilizacijske politike jugoslovanskega gospodarstva. Na zunanjih tržiščih, predvsem v industrijsko razvitih deželah se pričakuje nadaljevanje pričete, sicer zmerne konjunkture, ki bi vplivala na o-življanje izvoza. V letu 1977 bo proizvodnja v Jugoslaviji predvidoma porasla za 6 °/o, pri čemer se pričakuje tudi hitrejša rast izvoza, ki bo rasel s stopnjo 7 °/o. Pod vplivom ukrepov iz leta 1976 na področju kreditne politike se pričakuje umirjeno večanje pospeševanja na področju proizvodov široke potrošnje. Enako bo predvidoma oživelo povpraševanje na področju investicijske potrošnje in elementov za reprodukcijo. Če upoštevamo tržne možnosti v letu 1976 in predvidena gibanja gospodarskih tokov v letu 1977, so predvideni parametri za DO EMO v letu 1977 naslednji: PROIZVODNJA. Predvidevamo, da bo proizvodnja rasla nasproti letu 1976 za 28 °/o in bo v letu 1977 znašala 1641,308.000 din. Predvidena rast proizvodnje bo dosežena predvsem s polno zasedbo obstoječih instaliranih kapacitet, s povečanjem produktivnosti in delnih investicijskih vlaganj v TOZD Posoda. Predvidene naložbe v modernizacijo in razširitev proizvodnih programov letos ne bo mogoče realizirati zaradi tega, ker smo zaključili poslovno leto 1976 negativno. V planu za leto 1977 je vključen tudi Emokontej-ner, ki načrtuje 113.200.000 din proizvodnje. TOZD Kruševac letos v planu ni več zajet, ker se je s 1. 1. 1977 odcepil od EMA. DO EMO pa s tem ne odstopa od proizvodnega programa kopalnih kadi, ampak se prenaša v TOZD Posoda. Pri proizvodnem programu za leto 1977 velja poudariti, da zajema bistvene kvalitetne spremembe v proizvodnem programu TOZD Posoda in zagotavlja s tem ugoden finančni rezultat za leto 1977. TOZD Bistrica načrtuje proizvodnjo za leto 1977 predvsem na novem programu klimatizacije. Ta program pa je postavljen kot osnovni program za srednjeročno obdobje 1976—1980. Tudi ta program predstavlja zelo ugoden finančni rezultat. Predvideno rast proizvodnje bo možno doseči ob maksimalnem naprezanju vseh zaposlenih. ZAPOSLOVANJE. Predvidena proizvodna rast bo zahtevala ca. 2 % več zaposlenih. Predvideno zaposlovanje bo torej v DO EMO pod povprečjem slovenske industrije, ki načrtuje 2,8 % rast v letu 1977. Programska usmeritev za srednjeročno obdobje in za tekoče leto bo zahtevala spremembo kadrovske strukture predvsem v večanju deleža kadrov od visoko strokovnih do širokega profila na račun kadrov ozkega profila. V letu 1977 bo veljala posebna pozornost internemu dopolnilnemu izobraževanju. PRODAJA Z IZVOZOM. Ob u-poštevanju možnosti plasmana izdelkov na domačem in inozemskem trgu se predvideva porast celotne prodaje nasproti letu 1976 za 31 °/o. Izvoz pa narašča za 47 °/o. Tako povečanje izvoza izhaja iz obvez, iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana za srednjeročno obdobje 1976—1980, ki predvideva v letu 1980 izvoz 19,8 milijona dolarjev. V letu 1977 je potrebno, da se uveljavi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti, ki bo prispeval k izboljšanju porazdelitve izvoznih bremen in stimulaciji za večje izvozne dosežke. V letu 1977 je še vedno nosilec izvozne dejavnosti TOZD Posoda, saj predstavlja njen izvoz v celotnem izvozu DO EMO 75 °/o. V izvozno dejavnost pa se vključuje TOZD Orodjarna, TOZD Kotli, TOZD Bistrica in TOZD Emo-kontejner. DOHODEK IN DELITEV DOHODKA. Zakon o združenem delu stopa leta 1977 v veljavo in prinaša novosti vsebinskega značaja na področju ustvarjanja in delitve dohodka. To pa zahteva uveljavljanje kvalitetnega gospodarjenja, ekonomičnosti poslovanja ter učinkovito samoupravno in poslovno organiziranost. V skladu z načrtovano proizvodnjo in prodajo bo celotni dohodek porasel za ca. 29 °/o v primerjavi z letom 1976. V strukturi celotnega dohodka bodo materialni stroški rasli počasneje kot celotni dohodek. Porast materialnih stroškov bo sicer nižji od rasti celotnega dohodka, vendar bo v letu 1977 nujno posvetiti večjo pozornost racionalnemu koriščenju kapacitet in materiala, da bomo lahko uspešno kompenzirali nekatere tendence nadaljnje rasti cen repromateriala. OSEBNI DOHODKI bodo po predvidevanjih v letu 1977 znašali 261.273.000 din in bodo 20% višji kot v letu 1976. Predvideni osebni dohodki izhajajo iz samo- upravnega sporazuma za kovinsko in elektro industrijo in predvidenih rangirnih grup oziroma vrednosti za leto 1977. Tako bodo planirani osebni dohodki odvisni od poslovne uspešnosti oziroma doseganja planiranih rezultatov za leto 1977. Predvideni ostanek, oziroma ostanek dohodka za sklade znaša 43,616.000 din. V njem pa so že upoštevana odplačila kreditov za sanacijo in predvidenih kreditov za pokrivanje izgube iz leta 1976. Predvidena amortizacija znaša po predpisani stopnji 43,067.000 milijonov din in po nad predpisanih stopnjah 10,494.000 milijonov din. V letu 1977 bo pozornost namenjena tudi zalogam. Nujna bo koordinirana akcija vseh, ki so povezani v proizvodni ciklus, da bo doseženo kontrolirano gibanje zalog. Predvsem bodo potrebni veliki prodajni napori, ki bodo prispevali k zmanjšanju zalog gotovih izdelkov, potrebno bo pa tudi spremljati nabavo materiala in s tem zalog materiala. V letu 1977 bo odgovornost vseh odgovornih dejavnikov v DO EMO za realizacijo postavljenega plana za leto 1977 usmerjena Ko je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, lani 23. decembra govoril na seji mestne konference ZK Zagreba, je povedal, da so na nedavnem sestanku pri tovarišu Titu prvič izmenjali misli o pripravah na enajsti kongres ZKJ. »Ob tem razgovoru« je nadaljeval Dolanc, »smo bili enotnega mišljenja o tem, da je za nas v tem trenutku, in tako bo tudi v času enajstega kongresa, najpomembnejše vprašanje: uresničevanje vsega tistega, o čemer smo se dogovorili. Za nas najpomembnejša u-resničitev ustave, skozi to pa celotnega našega sistema, uresničitev zakona o združenem delu, da bi naš samoupravni sistem lahko v celoti zaživel.« S seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, ki je bila predzadnji dan leta 1976, so sporočili, da bo predsedstvu ČK predlagano, da bi enajsti kongres ZKJ organizirali v statutarnem roku — leta 1978 — da pa naj bi bili pred tem kongresi in konference ZK po republikah in pokrajinah. Stopili smo torej v obdobje neposrednih priprav na enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vsi razlogi govorijo v prid pričakovanju, da bo predsedstvo CK ZKJ sprejelo predlog o tem, da bi bil kongres v času, ki ga predvideva statut ZKJ — konec maja ali v začetku junija 1978. Pred tem pa naj bi bili kongresi ZK po republikah, konference zveze komunistov po pokrajinah ter volilna konferenca ZK v JLA. Ti roki in to zaporedje niso samo statutarna dolžnost, marveč tudi politična potreba. Naravno je, da bi kongres Zveze komunistov Jugoslavije izrazil in posplošil stališča kongresov ZK v republikah ter konferenc ZK v pokrajinah. Kongres Zveze komunistov Jugoslavije mora razen tega potrditi izvolitev članov CK ZKJ, ki se volijo na kongresih in konferencah ZK v republikah in pokrajinah ter v JLA. Prvi dogovori o pripravah na ta kongres kažejo na to, da bi njegova temelnja vsebina, in s tem predvsem na reševanje nekaterih najbolj perečih vprašanj kot so: dinamična rast proizvodnje, izvoza, produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Zaradi tega bo potrebno posvetiti vso pozornost predvsem naslednjim nalogam: — doseči načrtovano rast proizvodnje z uvajanjem novih proizvodnih programov; — zniževanje materialnih stroškov poslovanja, predvsem z boljšim izkoriščanjem kapacitet, racionalizacijo tehnologije, večjo produktivnostjo dela in smotrno uporabo repromateriala; — povečana skrb za kvaliteto, ki naj zagotovi višji kvalitetni nivo vsem proizvodom; — zagotoviti rast neto OD na zaposlenega, tako da se bodo gibali predvsem v skladu s porastom produktivnosti; — zastoji kot posledica mehansko in elektro okvar se morajo znižati, zato je potrebno posvetiti več pozornosti odpravljanju šibkih tačk na proizvodnih napravah; — čim več surovin si v ustrezni količini nabaviti doma, uvoz naj bo le za specifične materiale oziroma polizdelke, ki jih ni mogoče kupiti doma. tudi tema njegovega glavnega referata lahko bila (delno formulirana) — Vloga zveze komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije. Verjetno bi takšna vsebina zajela tudi oceno razmer v zvezi komunistov ter oceno dosežene stopnje razvoja samoupravnih socialističnih odnosov ter krepitev vloge in nalog ZK v našem nadaljnjem družbenem razvoju. Zdaj se bije boj za uresničenje ustave in za uveljavitev zakona o združenem delu. Ta boj »pokriva« poglavitna področja družbenopolitičnega angažiranja komunistov. Toda to ni delo, ki bi ga bilo mogoče opraviti v kratkem času. S tem se bomo brez dvoma u-kvarjali nekaj let. Ustava in zakon o združenem delu sta celovit program razvoja v sedanji fazi naše revolucije. V njih so naše načelne opredelitve, zato nam danes niso potrebne ne splošne deklaracije ne razširjeni dokumenti. Tisto, kar nam je predvsem potrebno, je dejansko, konkretno delo za uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu, za u-resničevanje vsega tistega, o čemer smo se dogovorili. Potrebno nam je delo, ki praktično spreminja stanje in razmerja z vsakdanjim, »drobnim« angažiranjem, prepričevanj em, potrpežl j ivost j o, ki ne pozna malodušja zaradi o-bilice problemov, ki jih je potrebno reševati. Tako gledano, bi moral biti enajsti kongres nova spodbuda in smernica za ustvarjanje razmer, v katerih bo naš politični in ekonomski sistem v celoti zaživel in začel delovati v vseh svojih delih. Z drugimi besedami, kongres bo akcijski zbor, konkreten dogovor in neposredna spodbuda za vse komuniste in. vse angažirane delavne ljudi, da bodo reševali vsa nasprotja družbenega razvoja ter razvijali samoupravne družbene odnose v vseh okoljih. Že po sami naravi stvari se nekaterim področjem družbene prakse na tem kongresu ne bo mogoče izogniti že zaradi tega, (Nadaljevanje na 2. strani) Pred XI. kongresom ZKJ Dejavnost DS OZD EMO Na zadnji seji delavskega sveta v lanskem letu dne 27. decembra so obravnavali zelo obširno problematiko, zajeto v šestnajstih točkah dnevnega reda. Razprava se je odvijala po naslednjih točkah: — potrditev sklepov PO od 7. do 17. redne seje, — poslovno poročilo od I.—IX. meseca 1976, — imenovanje glavnega direktorja DO EMO, — potrditev Samoupravnega sporazuma o pretoku blaga, — potrditev Samoupravnega sporazuma LB, — potrditev Samoupravnega sporazuma AOP, — potrditev Pravilnika o normah, — potrditev Samoupravnega sporazuma o združenju slovenskih zavarovalnic, — potrditev Samoupravnega sporazuma o medsebojnih ekonomskih odnosih na osnovi združitve dela in sredstev družbene reprodukcije, — soglasje za izgradnjo blagovne hiše v Prištini, — poročilo o dokončni izgradnji EMOKONTEJNERJA, — izločitev TOZD Kruševac, — odpis administrativne razlike, — obvestilo občinske komisije za samoupravne akte, — najetje dolgoročnega kredita za trajna obratna sredstva, — revalorizacija osnovnih sredstev. Sklepi, ki jih je sprejel DŠ Delavski svet potrjuje poslovno poročilo DO EMO od I. do IX. Iz poročila in razprave DS ugotavlja, da ne bo delovna organizacija pozitivno zaključila poslovno leto 1976, zato DS zadolžuje vse TOZD, da imenujejo sanacijske odbore, ravno tako mora vodstvo podjetja predlagati sanacijski odbor za delovno organizacijo z nalogo izdelati sanacijski program, kateri mora omogočiti pozitivne poslovne rezultate za celotno DO EMO v letu 1977. Na predlog razpisne komisije DS imenuje dosedanjega glavnega direktorja tov. Mira JANČIGAJA dipl. inž. za glavnega direktorja DO EMO za naslednje 4-letno mandatno dobo. — o — DS DO EMO potrjuje Samoupravni sporazum o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga, ki ga predlaga Gospodarska zbornica Slovenije. Za podpisnika DS pooblašča delegata v GZS tov. Mira Jančigaja in tov. Miloša Pešca. — o — Na osnovi potrditve na DS TOZD in skupnih službah DS DO ugotavlja, da je sprejet Samoupravni sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke in njenih poslovnih enot za obdobje 1976— 1980 in Samoupravni sporazum o temeljih planov Ljubljanske banke in njenih poslovnih enot na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Za podpisnika Samoupravnega sporazuma DS pooblašča tov. Mira Jančigaja dipl. inž. — o — Na osnovi razprave in potrditve na DS TOZD in skupnih službah DS ugotavlja, da je sprejet Samoupravni sporazum o skladnem delovanju in razvoju informatike in avtomatične obdelave podatkov pri razvojnem centru za celjsko območje. Za podpisnika DS pooblašča tov. Krebs Antona. — o — Delavski svet ugotavlja, da je v vseh TOZD in skupnih službah potrjen Pravilnik o normah in ga razglaša za veljavnega. Delavski svet DO potrjuje Samoupravni sporazum o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij združenih v zavarovalni skupnosti TRIGLAV, na o-snovi prehdodne potrditve na DS TOZD in skupnih službah. Za podpisnika DS pooblašča tov. Antona Roječa dipl. iur. Delavski svet ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o ekonomskih odnosih na osnovah Pred IX. kongresom ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) ker ležijo v njih nekatere prvenstvene naloge komunistov. Ta področja bodo na kongresu verjetno posebej obdelali v večjem ali manjšem številu referatov. Od desetega kongresa do danes smo dosegli pomembne uspehe v razvoju družbene ekonomike. Teda v svetu se pripravljajo novi gospodarski pretresi, kar lahko zato, ker smo odprta država in država z zelo razvitimi mednarodnimi gospodarskimi zvezami, resno ogrozi naše uspehe. Zato je logično, da bo kongres obravnaval ekonomski sile da ne le njega, marveč e-kenernsko politiko v celoti, tako dolgoročno kot aktualno. In seveda tudi dileme, s katerimi se srečujemo na tem področju. In pov- sem razumljivo je, da bo kongres v prvi vrsti obravnaval naloge ZK pri graditvi in uresničevanju ekonomskega sistema. Kongres bo seveda orisal smeri razvoja materialnih sil družbe ter opozoril na ovire, ki bi se lahko pojavile na tej poti. Med izjemno pomembnimi vprašanji je vsekakor vloga ZK v boju za povečanje učinkovitosti pri uporabi družbenega kapitala ter prizadevanja za večjo produktivnost dela, pri čemer je, kot je pred kratkim poudaril tovariš Kardelj — ekonomična in učinkovita uporaba družbenih sredstev, ki so sad minulega dela delovnega človeka — za nas še dandanes velik problem, ker se prav tu kopičijo temeljne slabosti naše prakse. (KOMUNIST št. 2/77) združitve dela in sredstev družbene reprodukcije sprejet v vseh TOZD in skupnih službah. — o — Na predlog Gospodarske zbornice Slovenije in Sektorja marketing DO EMO, DS daje soglasje za nadaljnje delo in sodelavo EMA pri organiziranju izgradnje blagovne hiše v okviru Gospodarske zbornice Slovenije v Prištini. Ko bo prišlo do konkretne izvedbe celotnega posla, bo podan vsem samoupravnim organom (DS) postopek konkretnega oblikovanja dela do te blagovne hiše. — o — Delavski svet potrjuje poročilo o končani izgradnji tovarne kontejnerjev EMOKONTEJNER v u- TOZD tovarna kop. kadi Kruševac TOZD tovarna posode Celje SKUPAJ stanavljanju Celje z dne 22. 4. 1976. Delavski svet vzame v vednost sklep zbora delavcev TOZD kopalnih kadi Kruševac z dne 20. 10. 1976 o izločitvi iz sestava DO EMO Celje in_ pripojitvi delovni organizaciji 14. Oktobar Kruševac. Sklep je vročen vsem TOZD in skupnim službam združenim v DO EMO 3. 11. 1976 in nobena TOZD ni vložila pri pristojnem sedišču varstvo svojih interesov. Sklepi zbora delavcev TOZD tovarne kopalnih kadi Kruševac: 1. Osnovna sredstva se razmejijo po priloženem popisu na del, kateri ostane v TOZD tovarna kopalnih kadi in del, kateri se brez nadomestila prenese na TOZD tovarna posode Celje. Nabavna Sedanja vrednost vrednost 7,042.515,35 3,513.719,00 5,493.554,43 12,536.067,78 3,913.719,00 2. Zaloge drobnega inventarja, katere so v celoti odpisane (sedanja vrednost 0), se razdeli po predloženem popisu ' razdelitve drobnega inventarja na delež, ki ostane TOZD tovarni "kopalnih kadi Kruševac in delež, kateri se prenese na TOZD tovarno posode Celje. 3. Predlog za razdelitev osnovnih sredstev sestavljen med EMO in 14. Oktobar Kruševac, popis viškov TOZD Kruševac, prenos viškov TOZD Kruševac na TOZD poseda, popis drobnega inventarja, kateri ostane v TOZD Kruševac in kateri se prenese na TOZD posoda, so sestavni del zapisnika zbora delavcev. 4. TOZD tovarna kopalnih kadi v Kruševcu se oddvoji iz delovne organizacije EMO Celje in se pripoji k delovni organizaciji 14. Oktobar Kruševac. Za vpis predzaznambe v register se pooblašča glavnega direktorja tov. Mira Jančigaja dipl. inž. DS DO ugotavlja, da je sklep zbora delavcev TOZD kopalnih kadi Kruševac polnomočen. (Glasovanja za sklep o izločitvi Kruševca se je vzdržal en delegat.) — o — Na predlog sektorja marketing — zunanja trgovina, uvozni oddelek DS potrjuje odpis administrativne razlike, nastale med carinjenjem in brezplačnim uvozom reklamacije po uvoznem zaključku št. 3686 od 15. 7. 1971 v. znesku av. sch. 84.193,09 = din 68.255,35 (paritetni tečaj). — o — Delavski svet DO vzame v vednost pismeno obvestilo komisije za pregled samoupravnih aktov pri Skupščini občine Celje z dne 11. 11. 1976 in pojasnilo tov. v. d. direktorja SPK. — o — Delavski svet dovoljuje najetje dolgoročnega kredita za trajna o-bratna' sredstva v višini 8,104.000 din na 5,5 let po 10,5-odstotni obrestni meri. Na predlog vodstva Finančno računovodskega sektorja delavski svet sprejme sklep, da se v letu 1976 revalorizirajo naslednje grupe osnovnih sredstev: 1.01. Objekti elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva ter poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa 115 2.04. Stroji, naprave in postroji v industriji nekovinskih rudnin 115 2.13. Oprema, ki se uporablja za železniški promet in drugi tirni promet 114 2.16. Oprema, kise uporablja za ptt promet, radijski promet in TV promet 120 2.17. Oprema, ki se uporablja za zračni promet 120 - Sporočam vam. Namesto planiranih dvesto milijonov. da smo prekoračili plen za to leto. sto milijonov izgube smo ustvarili fAVUHA ZADNJI DAN DELA V LETU 1976 V SLIKI Kot običajno, so tudi preteklo leto proslavili zadnji dan dela skoraj vsi naši sodelavci zelo razgibano. Naš fotoreporter je napravil nekaj posnetkov Delovna skupina v dekor oddelku je bila izredno razpoložena. Zadnje ure dela so proslavili svečano in dostojno, kot se njim spodobi Delovna skupina na posadi VI v emajlimici je bila, kot vidite, zelo dobro razpoložena. Skromna zakuska in nekaj pijače ter mnogo dobre volje V kemičnem laboratoriju so se sodelavci in sodelavke malo zavrteli. Vse je bilo zelo veselo in razgibano Delovna skupina v skladišču — montaža, je bila izredno razigrana. V prijetnem razpoloženju so bile pozabljene težave, ki so jih pestile v letu 1976 Vidite, kako vedrih obrazov so naši kalilci zadnji delovni dan 1976 v kalilnici. Ocvrli so si pečenko in jo obilno zalili. Bilo je res veselje, ki se ga ne pozabi tako hitro Delovna skupina pri muflovkah v emajlimici se je v tovariškem razgovoru zelo »ogrela«. Tudi zapeli so, kot se za tak dan spodobi Težke nezgode Objestnost ali neznanje je lahko vzrok težke delovne nezgode! Dne 2. 12. 1976 je ob 12.40 prišlo do eksplozije pri žarilni peči v temeljni organizaciji združenega dela odpreski, v kateri se je na srečo pripetila le lažja poškodba delavca — signalista Jožeta Topolska. Dne 18. 12. 1976 je približno ob 6.15 prišlo do težje delovne nezgode v TOZD EMOKONTEJ-NER v oddelku pocinkovalnice pri dvigalni napravi inv. št. 8337, v kateri je prišlo do poškodbe dveh delavcev. Poškodvana sta bila tov. Bre-mec Ludvik, roj. 20. 7. 1935 v Celju, stanujoč Delavska 16, Celje, zaposlen v pocinkovalnici TOZD EMOKONTEJNER od 10. 10. 1975 dalje kot pocinkar in tov. Korošec Jože, roj. 22. 2. 1953 v Straži pri Šentjurju, stanujoč Straža na Gori št. 32, zaposlen v TOZD EMOKONTEJNER od 2. 12. 1974 kot lužilec in od 9. 11. 1976 dalje kot upravljač dvigala. Do poškodbe je prišlo pri pocinkanju 300-litrskega bojlerja. Pri spuščanju bojlerja z dvigalno napravo v cink kotel se je isti zadel ob ograjo. Upravljač dvigala tov. Korošec je z namenom, da bi rešil nastalo situacijo, z nogo odrinil bojler od ograje, tako da se je le-ta na hitro delno potopil v razstaljeni cink, kar je imelo za posledico brizg cinka iz kotla (ca. 150 kg). Pri tem je prišlo do opeklin po obrazu pri obeh zgoraj navedenih delavcih. Poškodovana delavca sta bila prepeljana v bolnišnico v Celju. Kraj nezgode si je neposredno po nezgodi ogledala tudi Uprava javne varnosti iz Celja. I Zahvala s Tolminskega Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa iz Tolmina nam je poslal obširno pismo s prošnjo, naj ga objavimo, da ga bo lahko pre-čital vsak naš bralec. Pismo v celoti objavljamo- Vzrok poškodbe je bil v tem, ko je delavec Bomeštar Dragan iz nepojasnjenih razlogov vrgel v žarilno peč prazno posodo spraya »ILISIL«, ki se sicer uporablja za lažje odstranjevanje nabrizganih delcev pri varilnih šobah za COa varenje. Kot je znano, so posodice z različnimi vrstami sprayev, ki se v zadnjem času vse bolj uporabljajo, pod določenim nadpritiskom. Ta nadpritisk ima ob normalni u-porabi (ob pritisku na ventil nalogo, da iztisne vsebino na prosto. V konkretnem primeru je zaradi visoke temperature v žarilni peči (nad 800° C) po fizikalnem (Gay-Lussacovem) zakonu je v posodici s sprayem prišlo do hitrega naraščanja pritiska, saj se pri konstantnem volumnu dvigne pritisk za vsako 0 C za 1/273. Iz navedenih razlogov je prišlo do eksplozije posodice, katero je istočasno z veliko hitrostjo vrglo v ca. 12 m oddaljenega Topolška in mu pri tem poškodovalo dlan desne roke. V primeru, da bi leteča posodica delavca zadela v glavo še zlasti, če bi do udarca prišlo v neposredni bližini peči, bi lahko bila posledica mnogo hujša, morda celo smrtna. Iz gornjih podatkov je razvidno, kakšne posledice lahko povzroči nedolžna posoda s sprayem, če se z njo dela neodgovorno in malomarno. Z ozirom na to, da je v opozorilu na posodici točno navedeno, da je isto prepovedano 'držati v bližini večjega izvora toplote ali segrevati preko 50° C se lahko v konkretnem slučaju šteje, da gre za zavestno izzivanje nezgode, ki bi lahko imela neslutene posledice. Ob koncu je treba opozoriti, da imajo lahko podobne posledice posodice s katerokoli vsebino, če pridejo v stik s toploto, odločilen je, kot že uvodoma navedeno, nadpritisk, ki se ob povečani temperaturi hitro dvigne preko meje, za katero je posodica grajena in že. lahko pride do eksplozije. Poškodba Jožeta Topolška dne 12. 12. 1976. Posodica spreja pred in po eksploziji. Z namenom, da se podobne nezgode preprečijo, služba varstva pri delu opozarja vse uporabnike različnih sprayev (tako doma v gospodinjstvu kot na delovnem mestu), da dosledno upoštevajo priložena oziroma na posodicah odtisnjena navodila o uporabi. Tolminsko občino je prizadel maja 1976 potres, ki je povzročil ogromno škodo na stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je zlasti prizadel vasi na levem bregu Soče, v Kobaridu, Breginjskem kotu in v vaseh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še v naslednjih letih, da odpravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar se je dalo popraviti. Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh. Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila še uporabna. Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje našim občanom, kako naj popravijo, da bo hiša trdna in varna. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove »Posočja« so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz sosednih bratskih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov. V Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne brigade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni j g. na našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA. Zlasti po septembrskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov. V najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi, so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa. Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni u-činek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se Upokojenci vaše delovne organizacije se vam toplo zahvaljujemo za večletno pomoč pri naših izletih z vašim avtobusom, ki ga nam dajete na razpolago in vašemu šoferju tov. Videku, ki nas tako varno prevaža. Ne morete si zamisliti, koliko nam to pomeni. Saj čutimo, da smo še vnaprej ostali vaši tovariši, katerim tako prijazno nudite vso možno pomoč. To nam daje veliko volje do življenja, v katerega se vključujemo ravno s temi izleti. Po vsakem izletu se čutimo bolj polni volje do življenja — saj nam ogled krajev naše do- jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam. Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čimprej saniramo škodo, ki nas je prizadela. Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v letu, ki prihaja, dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni. Se enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA Bizjak Renato, dipl. oec. PREDSEDNIK ODBORA Ladava Anton, dipl. pol. movine in tudi tujine daje polno volje, veselja in zavesti, da živimo res lepo življenje zahvaljujoč vam — svojim bivšim sodelavcem in še sedaj dobrim sotovarišem. Iskreno želimo, da bi bili tudi vi, ob svoji upokojitvi deležni e-nake tovariške pomoči in pozornosti. Se enkrat iskrena hvala z željo, da bi dosegali čim večje delovne uspehe — vam želimo srečno in zdravo NOVO LETO 1977. V imenu skupine upokojencev Marija Zupanc, upok. EMO in organizator izletov NAČRTNEJŠE DELO O načrtnem delu organov samoupravljanja smo že pisali, vendar ne bo odveč, če o tej naši problematiki napišemo še nekaj besed. Za načrtno delo organov samo-nnrcnrii^nja so potrebni jasni sa-po katerih naj se V naših samoupravnih aktih ali samoupravnih sporazumih pa je še mnogo neskladnosti, ki jih je treba odpraviti, nekateri važni sporazumi pa niso še sprejeti. V letu 1977 je torej potrebno, da načrtno izvajamo samoupravno politiko za kar so predvsem odgovorni poleg vodstva podjetja vsi organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije. KOLEKTIVU EMO Samoupravni sporazum Na osnovi Ustave SR Slovenije in samoupravnega sporazuma o združivti v delovno organizacijo EMO Celje so delavci: TOZD Posoda na zboru delavcev dne 10. 11. 1976, TOZD Frite na zboru delavcev dne 22. 11. 1976, TOZD Radiatorji na zboru delavcev dne 11. 11. 1976, TOZD Orodjarna na zboru delavcev dne 9. 12. 1976, TOZD Odpreski na zboru delavcev dne 10. 11. 1976, TOZD Kotli na zboru delavcev dne 28. 11. 1976, TOZD TOBI Bistrica na zboru delavcev dne 16. 11. 1976, TOZD Kupačih kada Kruševac na zboru delavcev dne 20. 10. 1976, TOZD Ekonomsko računski center na zboru delavcev dne 10. 11. 1976 in delovna skupnost Skupnih služb na zboru delavcev dne 21. 6. 1976 na predlog delavskega sveta podjetja in sprejele SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH EKONOMSKIH ODNOSIH NA OSNOVI ZDRUŽITVE DELA IN SREDSTEV DRUŽBENE REPRODUKCIJE I. OSNOVNA NAČELA 1. člen Delavci: 1. TOZD Posoda 2. TOZD Frite 3. TOZD Radiatorji 4. TOZD Orodjarna 5. TOZD Odpreski 6. TOZD Kotli 7. TOZD TOBI Bistrica 8. TOZD Kupačih kada Kruševac 9. TOZD Ekonomsko računski center 10. Delovne skupnosti »Skupnih služb« (v nadaljevanju »delovna skupnost«). Za opravljanje dela skupnega interesa (v nadaljevanju »podpisnice sporazuma«) združeni v delovno organizacijo EMO Celje (v nadaljevanju »delovna organizacija«) sprejemajo v skladu z Ustavo SR Slovenije, samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo samoupravni sporazum o medsebojnih ekonomskih odnosih na osnovi združitve dela in sredstev družbene reprodukcije in z njim urejajo: razpolaganje z družbenimi sredstvi, združevanje sredstev za skupno poslovanje, omejitve v razpolaganju z družbenimi sredstvi, ekonomske odnose iz skupnega poslovanja, medsebojni eko-nomsko-finančni odnosi, investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo, gibanje denarnih sredstev na analitičnih računih, razdelitev sredstev, pravice in obveznosti v slučaju prenehanja podpisnice ali izstopa iz delovne organizacije, postopek za sprejemanje sporazuma in njegovih sprememb in dopolnil, druga vprašanja, pomembna za združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije. 2. člen Vsak delavec ima v združenem delu s sredstvi v družbeni lasti pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico do dela s temi sredstvi za zadovoljevanje svojih osebnih in družbenih potreb in da kot svoboden in enakopraven delavec z drugimi delavci v združenem delu upravlja s svojim delom in rezultati svojega dela. 3. člen Vsakemu delavcu je zagotovljeno delo v združenem delu s sredstvi v družbeni 'lasti. To pravico uveljavlja v TOZD ali drugih oblikah združevanja dela. II. RAZPOLAGANJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI 4. člen Vsaka TOZD — podpisnica sporazuma lahko v uveljavljanju pravic delavcev, ki delajo na sredstvih družbene reprodukcije družbena sredstva s katerimi razpolaga, odtujuje ali prenaša na druge s plačilom ali brez, daje v zakup ali posodi drugim ali jih združuje zaradi doseganja skupnih poslovnih ciljev. 5. člen Družbena sredstva v smislu tega sporazuma se smatrajo stvari, pravice in denarna sredstva, ki so jih podpisnice sporazuma dobile po postopku razdelitve sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije na osnovne organizacije v njenem sestavu, ki so jih ustvarile s svojo dejavnostjo ali jih dobile na osnovi kreditnih poslov ali na drug način predviden z zakonom. 6. člen Zaradi doseganja skupnih ciljev, ki izhajajo iz združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije kot tudi za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev v združenem delu v TOZD in delovni skupnosti ter vodenja skupne poslovne in socialne politike, združujejo podpisnice sporazuma naslednja sredstva: — vsa sredstva skupne porabe; — sredstva rezerv; — denarna sredstva na žiro računu in na ostalih depozitnih računih, na katerih se izkazujejo denarna sredstva kot so: denar v blagajni, denar na deviznem računu, čeki, menice, akceptni nalogi, obveznice, blagajniški zapisi in drugi vrednostni papirji; — terjatve iz poslovnih odnosov; — zaloge materiala, drobnega inventarja, avtogum in embalaže; — obveznosti do dobaviteljev. 7. člen Izjema od določil v 3. in 5. alineji predhodnega člena so denarna sredstva in zaloge reprodukcijskega materiala v TOZD TOBI Bistrica in Kruševac ter servis v TOZD Kotli. 8. člen TOZD so dolžne zagotoviti sredstva. za financiranje združenih sredstev iz 6. člena tega sporazuma v višini angažiranih sredstev. Viri financiranja iz predhodnega določila se zagotavljajo iz lastnih in tujih virov. 9. člen Za financiranje združenih sredstev se koristijo tudi sredstva dobaviteljev za dobavljene proizvode in usluge kot tudi krediti za obratna sredstva in drugi namenski krediti. Za zadolžitev pri odgovarjajoči finančni instituciji sprejme sklep delavski svet delovne organizacije. 10. člen V knjigovodstvu vsake TOZD kot tudi v knjigovodstvu združenih sredstev se zagotavljajo podatki o financiranju združenih sredstev po vsaki osnovi angažiranja posebej. 11. člen Če TOZD neposredno povzroči spremembo angažiranja združenih sredstev se spremenijo v enakem razmerju obveznosti financiranja združenih sredstev. 12. člen Nabava in skladiščenje reprodukcijskega materiala, drobnega inventarja, embalaže in avtogum se izvaja prek skupno organizirane nabavne službe v sektorju marketing, ki organizacijsko pripada skupnim službam, ki opravlja posle v imenu in za račun podpisnic sporazuma, razen TOZD ERC, ki sam nabavlja material. 13. člen Nabava se izvaja po nalogih TOZD za proizvodne materialne potrebe in po nalogih vodstva sektorja marketing za ostale vrste materiala. 14. člen TOZD lahko imajo svoja priročna skladišča materiala, orodja in embalaže, v katerih skladiščijo prevzeti material. 15. člen Popravek finančnega rezultata na osnovi odpisa vrednosti zalog materiala ali prodaje po nižji ceni gre v breme TOZD, ki je dala nalog za nabavo. 16. člen V knjigovodstvu združenih sredstev se zagotavljajo podatki o višini odstopov planskih cen za vsak TOZD posebej. Tako določena odstopanja se prenesejo v breme ali dobro TOZD ob vsakokratnem obračunu porabe materiala, drobnega inventarja in embalaže. 17. člen V slučaju, da podpisnica sporazuma nima lastnih in skupnih zalog, je dolžna preskrbeti vire financiranja od tiste podpisnice, ki ima prosta sredstva. Če se v okviru delovne organizacije ne morejo preskrbeti viri sredstev, potem bo za te namene koristila delovna organizacija bančne kredite. Obresti od posojenih sredstev za financiranje lastnih in skupnih zalog se razdelijo na podpisnice sporazuma v odvisnosti od dejanskega koriščenja sredstev. 18. člen Obračun obresti za koriščena sredstva se izvrši na osnovi pozitivnih in negativnih obrestnih števil, izračunanih po stanju tekočih računov TOZD ob koncu meseca. 19. člen V kolikor se v teku leta zaloge povečajo nad planirane zaloge in je tako povečanje rezultat posebnega zahtevka podpisnice sporazuma, take zaloge bremenijo podpisnice sporazuma in se financirajo v breme virov sredstev te podpisnice sporazuma. 20. člen V slučaju povečanja ali zmanjšanja obsega vrednosti skupnih zalog, lahko delavski svet delovne organizacije sprejme sklep o spremembi rezerviranih virov sredstev, namenjenih za financiranje skupnih zalog, nima pa pravice menjati kriterije, ki določajo odnose podpisnic sporazuma v financiranju zalog. III. ŽIRO RAČUNI IN TERJATVE DO KUPCEV 21. člen Za vrednost prodanih gotovih izdelkov in uslug TOZD, se plačila realizirajo prek delovne organizacije, kupci pa se zadolžujejo na dogovarjajočih kontih v poslovnih knjigah delovne organizacije odnosno v knjigovodstvu združenih sredstev. 22. člen Posamezna vplačila v korist žiro računa delovne organizacije se razdelijo na podpisnice sporazuma prek analitičnih tekočih računov v sorazmerju s saldi analitičnih kontov grupe 260 v knjigovodstvu združenih sredstev, katerih osnova je promet obratnih sredstev. Na osnovi določenih kriterijev iz prednjega odstavka bo interna banka (finančna služba) razdelila vplačila po procentualni strukturi konta 260 v knjigovodstvu združenih sredstev po zadnjem bruto stanju. Obračun se izvede do 20. v mesecu za pretekli mesec. Ko se ugotovi novo bruto stanje, se procenti strukture udeležbe v razdelitvi vplačanih sredstev od koristnikov uslug uporabijo za naslednji mesec, računajoč od dneva ugotovljenega bruto stanja. 23. člen Odpis neplaoljivih terjatev kupcev se izvede v sorazmerju z doseženim celotnim prometom na kontu 260 v knjigovodstvu združenih sredstev (brez začetnega stanja). Na ta način ugotovljene vrednosti predstavljajo izredne izdatke podpisnic sporazuma. 24. člen Splošna plačljivost terjatev do kupcev pri podpisnicah sporazuma mora biti izenačena, zato so podpisnice sporazuma dolžne poravnati medsebojne obveze iz interne realizacije po izteku vsakega meseca. Pod poravnavo medsebojnih obvez, nastalih z interno realizacijo v smislu prvega odstavka, se razume poravnava internih obvez v celotnem znesku. Prednja določila tega člena se ne nanašajo na interno realizacijo, ki ima značaj celotnega dohodka. Obveznosti do dobaviteljev 25. člen Obveznosti do dobaviteljev se poravnavajo iz združenih sredstev iz žiro računa delovne organizacije. 26. člen Delovna skupnost je dolžna napraviti obračun poravnanih obveznosti z žiro računa delovne organizacije in zadolžiti analitične tekoče račune podpisnic sporazuma v sorazmerju s kriteriji za financiranje skupnih zalog. 27. člen Zadolžitve na analitičnih tekočih računih podpisnic sporazuma se izvrši brez ozira ali so ali pa niso sredstva na analitičnem tekočem računu. Obveznosti do družbene skupnosti in ostale obveze 28. člen Obveznosti do družbene skupnosti in ostale obveze se poravnavajo s skupnega žiro računa in se za celotno obveznost zadolžijo analitični tekoči računi tiste podpisnice sporazuma, na katero se obveznost nanaša. 29. člen Del zakonskih in drugih obveznosti, ki se prenašajo na posebne analitične račune v sklopu skupnega računa podpisnic sporazuma se prenesejo na podpisnice v smislu tega sporazuma. 30. člen Obveznosti, ki jih delovna organizacija poravnava družbenopolitičnim skupnostim in samoupravnim „:;ln skupnostim, se prenašajo na podpisnice v skladu z določili 28. člena tega sporazuma. Izjema so obveze, ki imajo značaj skupnih stroškov ali pa so z njimi izenačeni in se poravnavajo z analitičnega tekočega računa delovne skupnosti in potem zadolžujejo analitične tekoče račune podpisnic sporazuma po kriterijih za pokrivanje skupnih stroškov. IV. GIBANJE DENARNIH SREDSTEV NA ANALITIČNIH TEKOČIH RAČUNIH 31. člen Evidenco . gibanja denarnih sredstev na analitičnih tekočih računih podpisnice sporazuma vodi delovna skupnost za ime in račun podpisnic sporazuma. Ko se izvrši prenos sredstev v skladu z določili tega sporazuma zaradi poravnave medsebojnih obveznosti je delovna skupnost dolžna izvršiti odgovarjajoče zadolžitve in o tej spremembi obvestiti podpisnice sporazuma v • roku, določenem v tem sporazumu. 32. člen V slučaju, da posamezna podpisnica sporazuma ne priznava plačilo, ki je v skladu z določili tega sporazuma, delovna skupnost ne more izvršiti prej popravek, dokler o tem ne odloči organ za reševanje sporov iz medsebojnih odnosov. 33. člen Če na analitičnem tekočem računu podpisnica sporazuma nima likvidnih sredstev, je ta dolžna neposredno ali pa prek delovne organizacije zagotoviti sredstva od drugih podpisnic sporazuma, 34. člen Naredbodajalec za plačilo iz vseh računov združenih sredstev je direktor delovne organizacije in osebe, ki jih on pooblasti v skladu s pravilnikom o financiranju. Naredbodajalec za medsebojna financiranja in kreditiranje, za kratkoročna posojila in druga plačila na osnovi pogodbe med podpisnicami sporazuma so Organi pooblaščeni s statutom podpisnice sporazuma. 35. člen Če je tekoči račun podpisnice sporazuma negativen nepretrgoma 3 mesece je interna banka (finančna služba) dolžna o tem obvestiti delavski svet delovne organizacije in delavce te podpisnice sporazpma. Delavski svet delovne organizacije mora sprejeti sklep o odgovarjajočih ukrepih. 36. člen Osnovna sredstva, ki so bila pri razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije prenešena kot aktiva v bilanco delovne skupnosti, se lahko odtujijo, združijo z drugimi organizacijami združenega dela in koristijo kot ustanoviteljska vloga. Odtujitev in združevanje sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko izvede samo s predhodnim soglasjem TOZD. 37. člen Doseženi pozitivni in negativni rabati, super rabati in druge bonifikacije gredo v breme odnosno se odobravajo tisti podpisnici sporazuma, na katero se rabat, super rabat in druge bonifikacije nanašajo. 38. člen Dosežene pozitivne in negativne tečajne razlike in devizni efekti pripadajo podpisnicam sporazuma v sorazmerju s prometom in stanjem na analitičnih deviznih računih. Nalogodajalec za razpolaganje z združenimi sredstvi na deviznem računu pri poslovni banki je generalni direktor delovne organizacije na osnovi predhodno sprejetega sklepa delavskega sveta delovne organizacije. Koriščenje in razpolaganje deviznih sredstev se ureja na osnovi posebnega dogovora zainteresiranih TOŽD. Sredstva skupne porabe 40. člen Sredstva sklada skupne porabe se združujejo v delovni organizaciji in vodijo na enem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. 41. člen Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo iz ostanka dohodka po pokritju stroškov poslovanja, zakonskih in pogodbenih obveznosti, obveze do ostalih skladov, pokritja izgube drugih TOZD in obveze po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 42. člen Združena sredstva sklada skupne porabe se uporabljajo v skladu z določili posebnih samoupravnih aktov. 43. člen Vse podpisnice sporazuma so dolžne izdvojiti sredstva za skupno porabo skladno s sprejetimi proporci v finančnem planu za leto, na katero se nanaša obračun. V slučaju, da podpisnice sporazuma ne ustvarijo dohodek v višini planskih proporcev ali če ustvarjeni dohodek ni dovolj visok, lahko delavski svet delovne organizacije spremeni proporce razdelitve dohodka za te podpisnice sporazuma. Pod dohodkom v smislu 1. in 2. odstavka tega člena se razume ugotovljen dohodek, povečan za višino amortizacije prek zakonsko določenih minimalnih stopenj. 44. člen Sredstva skupne porabe se uporabljajo po enotnih kriterijih, ki so določeni z drugimi samoupravnimi akti oziroma akti delovne organizacije podpisnic sporazuma. Uporaba združenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo ne podleže refundaciji med podpisniki sporazuma, isto velja za izplačana sredstva na osnovi solidarnosti, ki gredo v breme skupne porabe. Sredstva rezerv 45. člen Sredstva rezervnega sklada TOZD se združujejo in vodijo na računu delovne organizacije pri Službi družbenega knjigovodstva. Delovna Skupnost pa je dolžna voditi evidenco o stanju in gibanju sredstev rezrevnega sklada za vsako TOZD. 46. člen Sredstva rezervnega sklada se izločajo iz dohodka po postopku in na način, določen v zakonu oziroma družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu. 47. člen Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo za pokritje izgub, izkazanih po zaključnem računu, za odpis neamortiziranih osnovnih sredstev in kot posojilo za izplačilo osebnih dohodkov, če podpisnica sporazuma nima dovolj sredstev na svojem tekočem računu. 48. člen Če podpisnica sporazuma nima dovolj sredstev v rezervnem skladu za pokritje odpisov neamortiziranih osnovnih sredstev, pokriva razliko iz drugih virov v skladu z zakonom. Podpisnica sporazuma lahko manjkajoča sredstva za pokritje odpisa neamortiziranega dela osnovnega sredstva pokrije s sredstvi rezerv drugih podpisnic sporazuma (kot posojilo) s soglasjem samoupravnega organa podpisnice, ki daje posojilo. 49. člen V kolikor podpisnica sporazuma izkaže po zaključnem računu izgubo v svojem poslovanju, se ta najprej pokriva iz svojih virov za pokrivanje izgube in šele potem iz dohodka podpisnic sporazuma. V, MEDSEBOJNI ODNOSI IZ SKUPNEGA POSLOVANJA 1. Stroški poslovanja delovne skupnosti 50. člen Za opravljanje dela skupnega interesa, ki ima značaj administrativno strokovnih in d runih pomožnih del, ki so jih TOZD poverile delovni skupnosti v skladu z načeli in merili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo EMO podpisnice sporazuma ta načela in merila, kakor tudi način pokrivanja stroškov skupnih služb urejujejo s tem sporazumom. 51. člen Stroški poslovanja skupnih služb obsegajo: 1. Bruto osebne dohodke. 2. Osebne prejemke in druga plačila iz sklada skupne porabe. 3. Nadomestila v breme materialnih stroškov poslovanja. 4. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo. ” 5. Sredstva za enostavno reprodukcijo (amortizacijo po zakonskih predpisih). 6. Ostale materialne stroške poslovanja. 7. Družbene obveze, ki jih po katerikoli osnovi plačajo skupne službe. Pod bruto osebnimi dohodki skupnih služb se razumejo osebni dohodki, določeni v samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 52. člen Osebni dohodki delavcev skupnih služb se usklajujejo z delavci podpisnikov sporazuma na osnovi samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev, sredstev za osebne dohodke. 53. člen Osebne in druge prejemke delavcev skupnih služb iz sredstev skupne porabe delavci skupnih služb določajo s svojim samoupravnim sporazumom v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delovne organizacije. Izplačila osebnih prejemkov in ostala plačila iz sredstev skupne porabe ne' morejo prekoračiti povprečna izplačila osebnih prejemkov in ostala plačila, ki jih TOZD izplačujejo svojim delavcem v teku poslovnega leta (računano na delavca). 54. člen Delavci delovne skupnosti imajo pravico na udeležbo pri razdelitvi sredstev, ki jih TOZD izločijo iz ostanka dohodka za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ki se obračunavajo po zakonskih stopnjah iz bruto o-sebnih dohodkov imajo značaj trajno združenih sredstev. 55. člen Sredstva za enostavno reprodukcijo se oblikujejo tako, da delovna skupnost obračuna amortizacijo po sprejetih stopnjah, ki so odobrene od delavskega sveta na celotna sredstva dela, ki so ji dana v uporabo. Sredstva, oblikovana po določilih prvega odstavka tega člena, lahko delovna skupnost koristi samo za nabavo novih sredstev dela zaradi zamenjave amortiziranih sredstev dela. 56. člen Materialni stroški poslovanja delovne skupnosti se ji priznajo na osnovi finančnega plana za -poslovno leto oziroma po stvarnih stroških. 57. člen Za dela, ki niso vključena v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, skleneta delovna skupnost in TOZD, ki zahteva izvršitev takih del poseben dogovor, s katerim regulirata medsebojne pravice in obveznosti. 58. člen Delovna skupnost planira svoje stmške poslovanja. Finančni plin delovne skupnosti sprejme D3 skupnih služb in ga predlaga v potrditev delavskim svetom TOZD. 59. člen Kriteriji za pokrivanje stroškov delovne skupnosti skupnih služb so za posamezne dejavnosti službe oziroma sektorje naslednji: a) Vodstvo podjetja — 10 % vsi enake deleže — 90 % po planiranem dohodku tekočega leta b) Sektor marketing — vodstvo, programske raziskave in predstavništva na osnovi planiranega celotnega dohodka TOZD — nabava in uvoz po nabavljenem materialu za TOZD — prodaja po stroških poslov-nic in v okviru teh po doseženi realizaciji TOZD — izvoz po doseženem izvozu c) Sektor za poslovno koordinacijo po številu zaposlenih v TOZD d) Sektor skupnih tehničnih služb — 10 % vsi enake deleže — 90 % po planiranem dohodku tekočega leta e) Finančno računovodski sektor — 10 % vsi enake deleže — 90 % po planiranem dohodku tekočega leta Za TOZD, ki opravljajo nekatera opravila skupnih služb same (predvsem dislocirane TOZD) se izračuna na osnovi zaposlitve delavcev na posameznih funkcijah odstotni delež, za katerega se ko-riaira njihov izračun za pokriva-nie stroškov delovne skupnosti skupnih služb za stroške »vodstva podietja« in »skupne tehnične službe« gornje olajšave ne veljajo. 60. člen Eksterni dohodki delovne skupnosti predstavljajo dohodke TOZD in se razdelijo med nje po kriterijih pokrivanja stroškov delovne skupnosti. Materialno poslovanje 61. člen Material, drobni inventar, rezervni deli in avtogume, ki so v smislu tega sporazuma evidentirani v knjigovodstvu združenih sredstev se evidentirajo po planskih cenah. Odstopi planskih cen materiala se vodijo za vsako TOZD in skladišče posebej. 62. člen Za izdani material iz skladišča za porabo se vsaka TOZD obremeni ali prizna s pripadajočim odstopom planskih cen. 63. člen Pri preskladiščenju materiala (evidentiranega na razredu 3) iz skladišča v Celju v skladišče Bistrica, Kruševac ali servis ali o-bratno, se to izvede na osnovi stvarne cene po zadnji nabavi. V slučaju iz prednjega odstavka tega člena se v materialnem knjigovodstvu TOZD, ki prevzema material izvede zadolžitev po planski ceni. Razlika (odstopanje) med plansko in stvarno ceno se knjiži na odstopanjih pri TOZD, ki je prevzela material. 64. člen Manjki in viški pri reprodukcijskem materialu se knjižijo po vrstah materiala po pripadnosti v skladu z razporeditvijo mate- riala na osnovi katerega se računajo odstopi planskih cen po TOZD. 65. člen Zaloge na razredu 3 se evidentirajo po enotnem šifrantu in internih cenah za vse TOZD brez ozira na to, v kateri organizacijski enoti se nahajajo. 66. člen Zaloge reprodukcijskega materiala, ki je -imel pri drugih TOZD značaj polizdelka ali gotovega izdelka, se evidentirajo po planskih cenah v smislu določil člena 62 in 65 tega sporazuma. Odstopanje od planskih cen materiala, ki je prevzet od drugih TOZD, se določajo na enak način kot vsa druga odstopanja. 67. člen Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov se vodijo v knjigovodstvu TOZD po planskih cenah. Odstopanje od planskih cen gotovih proizvodov se brez ozira, če ta izhajajo iz cen materiala ali pa od ostalih stroškov, evidentirajo v knjigovodstvu TOZD, na katero se poslovanje nanaša. 68. člen. Prenos zalog nedokončane proizvodnje na polproizvode in gotove proizvode v TOZD se izvaja po določenih planskih cenah. 69. člen Prenos gotovih .proizvodov iz ene. TOZD v drugo, vključno pri tem delovno skupnost, ima značaj interne realizacije. Izdaja gotovih izdelkov se iz skladišča TOZD, ki prodajo izvede po planski ceni. 70. člen Izdaja gotovih proizvodov in polizdelkov iz skladišča TOZD v industrijsko prodajalno ali servis se izvede na enak način kot to določa predhodni člen. Izjema je pri' gotovih izdelkih, ki se realizirajo brez nadomestila v primeru priznanih reklamacij od kupcev in popravkov v garancijskem roku. Marža industrijske prodajalne 71. člen Industrijska prodajalna prevzema izdelke TOZD po prodajni ceni. Stroški industrijske prodajalne se pokrivajo po udeležbi izdelkov posameznih TOZD v realizaciji prodajalne. 72. člen V kolikor je skupna razlika v ceni prodanih izdelkov (marža) večja od stroškov, se to vrača TOZD po enakih kriterijih, ki jih določa člen 71 za pokrivanje stroškov. Na enak način se pokriva negativna razlika-med stroški in doseženi .-razliki v ceni prodajalne. 73. člen Interna -realizacija ima značaj plačane realizacije in gre v celotni dohodek TOZD. TOZD niso dolžne oskrbeti instrumente zavarovanja plačil, ker se medsebojno plačevanje izvaja v smislu člena 24 tega sporazuma. 74. člen Cene, po kateri se obračunava interna realizacija, so tržne cene, ki jih v smislu sporazuma o združitvi v delovno organizaoijo in po tem sporazumu predlaga sektor marketing, odobri pa TOZD, ki izdelek prodaja. Če ni doseženo soglasje o ceni med TOZD, ki prodaja in TOZD, ki kupuje, potem se prizna do odločitve cena, ki se določi tako, da se planski ceni doda povprečno 'plansko -pokritje za tekoče leto. Če se TOZD dogovorijo in potrdijo, se lahko v internem prometu uporabljajo planske cene. 75. člen TOZD lahko menjajo interne obveznosti in terjatve v odvisnosti od -kvalitete prevzetih proizvodov, opravljenih nalog, rokov dobav, pogojev dobav in v drugih primerih v skladu z določili splošnih uzanc za promet blaga. Spremembe obveznosti in terjatev iz prednjega odstavka se lahko izvedejo samo na predpisan način in samo s soglasjem druge TOZD. Usluge vzdrževanja in energetike 76. člen Usluge vzdrževanja in energetike se zaračunavajo koristnikom mesečno na osnovi dokumentov, ki obsegajo vse vrste uslug, ki jih je vzdrževanje opravilo za posamezne TOZD. Vsi zaključeni delovni -nalogi morajo biti podpisani od TOZD naročnika. Cene vzdrževanja in energetike obsegajo celotne stroške Vključno material oziroma rezervne dele. 77. člen Sektor vzdrževanja in energetike zaračunava v teku leta svoje usluge po dogovorjeni planski ceni. Ob koncu obračunskega obdobja se izvede popravek v smi-s-lu povečanja ali. zmanjšanja dogovorjenih planskih cen na stvarno lastno ceno. Obračun po stvarni lastni ceni vzdrževanja in energetike se v smislu prvega odstavka tega člena izvrši v enem znesku v teku leta po periodičnih obračunih in zaključnem računu. 78. člen Razlike v ceni posameznih u-slug vzdrževania in energetike se priznajo TOZD, če je stvarna lastna cena nižja ali pa se bremenijo, če je stvarna lastna cena višja od dogovorjene planske cene na osnovi opravljenih uslug vzdrževanja oziroma odvzete e-nergije. Način nokrivanja stroškov delovne skupnosti 79. člen Vsaka podpisnica sporazuma je dolžna v svoiem finančnem planu zagotoviti finančna sredstva za pokritje stroškov poslovanja delovne skupnosti. 80. člen Višina potrebnih sredstev za pokritje stroškov poslovanja delovne skupnosti se določa za vsako podpisnico sporazuma na osnovi potrjenih planov delovne skupnosti in dogovorjenih meril v odvisnosti od obsega koriščenja uslug. 81. člen Sredstva za osebne prejemke in druge prejemke iz sklada, skupne porabe za delavce skupnih služb so TOZD dolžne zagotoviti v skladu z določili tega sporazuma v višini planiranih sredstev na delavca v TOZD, ki je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 82. člen Skupni stroški delovne organizacije, ki se izkazujejo v stroških poslovanja delovne skupnosti in se ne nanašajo na njeno redno dejavnost, se pokrivajo na način kot stroški iz člena 80. 83. člen Izjema rv odnosu na člen 82 so pogodbene in zakonske obveznosti in stroški financiranja združenih sredstev. Te stroške pokrivajo TOZD, ki nimajo dovolj lastnih virov za financiranje. Obračun teh stroškov opravlja interna banka (finančna služba) na način, predpisan v odgovarjajočem aktu o internem financiranju med TOZD. 84. člen Medsebojna odvisnost med koriščenjem uslug delovne skupnosti in izračunom obremenitve (pokritja) za posamezno TOZD se določa na osnovi analitičnih metod. Po enakih metodah se izvajajo tudi popravki obračuna po periodičnih obračunih in zaključnem računu. VI. RAZDELITEV SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI V SLUČAJU PRENEHANJA OBSTOJA PODPISNICE SPORAZUMA ALI IZSTOPANJA 85. člen V slučaju prenehanja obstoja podpisnice sporazuma zaradi tega, ker nima pogojev za izvajanje svoje dejavnosti ali ker nima možnosti za nadaljevanje dela, se izvede redna likvidacija te podpisnice sporazuma. Sklep o prenehanju dela podpisnice sporazuma iz ugotovlje- nih razlogov po prvem odstavku sprejme zbor delavcev podpisnice sporazuma. 86. člen Razdelitev sredstev, pravic in obveznosti podpisnice sporazuma, ki preneha z delom po določilih prejšnjega člena, se izvede tako, da ostale podpisnice prevzamejo vso aktivo in pasivo. Celotna imo-vina podpisnice sporazuma v likvidaciji se prenese po sklepu delavskega sveta delovne organizacije na podpisnico sporazuma, ki je določena za izvedbo likvidacije. 87. člen Podpisnica sporazuma, kateri je poverjena izvedba redne likvidacije, je dolžna regulirati dolž-niško-upniške odnose kot tudi v skladu z drugimi samoupravnimi akti v delovni organizaciji urediti pravce in obveznosti do delavcev v združenem delu. Ugotovljen primanjkljaj ali višek sredstev po likvidacijski bilanci se razdeli na podpisnice sporazuma v odnosu na njihovo stanje poslovnega in rezervnega sklada, ižkazanega v zadnjem zaključnem računu. 88. člen Podpisnica sporazuma, ki je določena za izvedbo redne likvidacije, mora takoj po oblikovanju likvidacijske komisije in imenovanje vodje likvidacije, napraviti seznam stvar in imovine (osnovna, obratna in sredstva skupne porabe) in jih v roku 15 dni dostaviti vsem podpisnicam sporazuma v sestavu delovne organizacije s ponudbo prodaje oziroma odstopanja sredstev. Spisek stvari, ki so predmet ponudbe mora vsebovati nabavno in neodpisano vrednost po knjigovodskih podatkih. 89. člen Podpisnice sporazuma in TOZD v sestavi delovne organizacije morajo v roku 30 dni od sprejema ponudbe dostaviti pismeno izjavo o tem ali so zainteresirane za nakup ali prevzem ponudenih stvari po predloženih pogojih. V kolikor sta dve ali več podpisnic zainteresirani za prevzem iste stvari, mora vodja likvidacije razpisati javno interno licitacijo. V kolikor podpisnice sporazuma, ki so v sestavu delovne organizacije ne dostavijo izjavo o prevzemu ponudbe po določilih 1. odstavka člena 88 sporazuma, razpiše vodja likvidacije javno licitacijo za prodajo stvari v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Vodja likvidacije mora v primeru, da podpisnice sporazuma v sestavu delovne organizacije kupijo ali prevzamejo del stvari za preostala del razpisati javno licitacijo. 90. člen Poleg možnosti redne likvidacije, predvidene v členu 85 sporazuma, se lahko izvede likvidacija v skladu z zakonom v primeru, ko podpisnica sporazuma posluje z izgubo, ki se pokriva po določilih tega sporazuma dalj kot 6 mesecev brez izdelanega sanacijskega programa; če v teku sanacijskega postopka .posluje z izgubo, ki ni predvidena v sanacijskem programu; če po preteku sanacijskega postopka izkaže v svojem poslovanju izgubo. Sklep o pričetku likvidacijskega postopka sprejme delavski svet delovne organizacije z večino glasov. V kolikor podpisnica sporazuma ne sprejme sklepa delavskega sveta delovne organizacije, je ta dolžna pričeti postopek za rešitev spora pri notranji arbitraži oziroma pred pristojnim sodiščem združenega dela. Postopek se mora pričeti v roku 15 dni po sprejemu sklepa delavskega sveta- delovne organizacije. 91. člen V slučaju, da se podpisnica sporazuma odloči za izstop iz delovne organizacije, se združena sredstva, vložena v razširitev mate rialne osnove dela drugim podpisnicam sporazuma ne morejo vrniti podpisnici sporazuma, ki izstopa pred določenimi roki v samoupravnem sporazumu o investicijskem vlaganju združenih sredstev. Če so sredstva družbene reprodukcije vložena v razširitev materialne osnove dela podpisnice sporazuma, ki se je odločila, da izstopi iz delovne organizacije, je ta dolžna poravnati obveze do drugih podpisnic sporazuma v skladu s pogodbami in samoupravnim sporazumom, ki ga je podpis a!la. VII. POSTOPEK ZA SPREJEM, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA 92. člen Osnutek sporazuma predloži poslovni odbor podpisnic sporazuma v javno razpravo. 93. člen Tekst osnutka sporazuma se dostavi delavcem podpisnic sporazuma v razpravo, ki mora trajati najmanj 15 dni. V času razprave ima vsak delavec pravico, da na predloženi tekst da pripombe ali predlaga za spremembo teksta sekretariatu samoupravnih organov. 94. člen Predsedniki zborov delavcev podpisnikov sporazuma morajo v roku 15 dni sklicati zbore delavcev po sprejemu predloga sporazuma in ga predložiti v sprejem. 95. člen V kolikor eden ali več zborov delavcev sprejme amandma na predloženi tekst predloga sporazuma, morajo ti o tem obvestiti druge zbore, ki so predlog osvojili v predlaganem tekstu, delavski svet podjetja pa mora imenovati komisijo za uskladitev spornih tekstov. Usklajevanje spornih tekstov sporazuma se izrvaja po enakem postopku kot je predpisan za sprejemanje predloga sporazuma. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 96. člen Samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti delovne organizacije ali podpisnic sporazuma ali njihova posamezna določila se ne morejo uporabljati v kolikor so v nasprotju z določili tega sporazuma in se morajo uskladiti v roku 60 dni od dneva podpisa tega sporazuma. 97. člen Sporazum stopi v veljavo takoj po podpisu. 98. člen Sporazum ali njegova posamezna določila tolmači delavske svet delovne organizacije. 99. člen Sporazum je podpisan dne ........... 1976 s strani pooblaščenih delavcev podpisnic sporazuma ¿Pooblastila so priloga originala sporazuma. --------------------- Pravilnik o delovnih normah SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se doseže rast produktivnosti, večja ekonomičnost poslovanja ter stimulativnejša delitev o-sebnih dohodkov, se določajo v organizaciji združenega dela delovne norme na vseh tistih delovnih mestih, kjer je možno delovni učinek meriti neposredno. 2. člen Delovne norme so osnova za u-gotavljanje individualnega ali skupinskega delovnega uspeha delavcev za delitev OD. 3. člen Delovne norme so določene za vsa dela po učinku časovno, za eno enoto mere proizvoda. Delovna norma je tisti čas izdelave, ki je potreben povprečno dobremu delavcu z ustrezno psihofizično in strokovno sposobnostjo, da ob normalnih proizvodnih pogojih, s predpisanimi sredstvi po določenem postopku dela, z normalnim prizadevanjem opravi v določenem času odrejeno delo. 4. člen Delovne norme so sestavni del delovnega postopka, ki zajema vse potrebne podatke o proizvodu (opis in postopek izdelave s potrebnim izdelavnim časom) napisane na posebnem predpisanem obrazcu. 5. člen Določanju delovnih norm je mogoče le za predhodno tehnološko določene delovne operacije. Za delo po normi mora delovna enota primemo organizirati delovno mesto, ga oskrbovati s potrebnim materialom in zagotoviti potrebno varnost delavca na delovnem mestu. 6. člen Za opravljanje dela .po določeni delovni normi mora biti delavec primemo psihofizično in strokovno sposoben. Če je na normirano delo razporejen delavec, ki nima navedenih sposobnosti, ostane norma za delo nespremenjena, delavčev o-sebni dohodek pa se ureja s predpisi drugih samoupravnih aktov. 7. člen Za določitev delovnih norm je pristojen oddelek study a dela in časa. Posamezno delovno normo analizira in določa pristojni analitik dela in časa po dokončnem oblikovanju tehnološkega dela iz-delavnega postopka. V času osvajanja novega proizvoda oziroma uvajanju novega tehnološkega postopka (preizkusi o-serija) določa analitik začasne delovne norme, ki jih lahko spreminja ustrezno razvoju uvajanja delavnega procesa, pri čemer za take spremembe ne veljajo določila členov 19 do 23 o spremembah dokončnih norm. Začasne norme morajo biti posebno označene in veljajo do stabilizacije delovnega procesa, tj. ko prevzame samostojno vodenje istega delovna enota sama. VRSTE DELOVNIH NORM IN NJIHOVO DOLOČANJE 8. člen Delovne norme po času določajo analitiki dela in časa: — po izkustvu, — po statističnih podatkih, — na podlagi snemanja, — na podlagi naprej izračunanega časa. 9. člen Za določanje izkustvenih norm so osnova izkušnje iz preteklega obdobja. 10. člen Večkratni podatki o izvršenem delu po količini in porabljenem času so osnova za določanje norm po statističnih podatkih. 11. člen Snemanje s kronometrom ali drugimi pripomočki je način za določanje delovnih norm takrat, ko je po tehnologu določen izde-lavni postopek in ni drugih možnosti za določitev norm. 12. člen V naprej določen čas je osnova za določanje delovnih norm v primerih, ko je čas izdelave mogoče določiti po že izračunanih tabelah, diagramih itd. 13. člen Čas izdelave, določen kot delovna norma sestavljajo: — osnovni čas (to), — pomožni čas (tp), — dodatni čas (td), — pripravljalno zaključni čas (tpz). Osnovni, pomožni in dodatni čas sestavljajo čas izdelave eine enote mere proizvoda — kosovni čas: tk = to -j- tp + td. 14. člen Osnovni čas (to) je čas, ki je potreben za neposredno izpeljavo tehnološkega postopka obdelave izdelka, tj. menjave njegove oblike ali izgleda z določeno delovno operacijo. Pomožni čas (tp) je čas, ki je sestavljen iz strojnega in ročnega pomožnega časa. V tem času opravljeno delo ne povzroča menjave oblike ali izgleda izdelka, vendar je nujno potrebno za vse prijeme in gibe pred in po poteku osnovnega časa (to). Dodatni čas (td) je čas, ki je dodan osnovnemu času (to) in pomožnemu času (tp) v določenih odstotkih in ga sestavljajo v glavnem koeficienti vpliva težavnosti (kn), vpliva delovnega okolja (ko) in dopolnilni koeficient (kd), pri čemer zajemajo: Koeficient težavnosti (kn): — dela s težkimi predmeti, — težavnost zaradi monotonosti itd. Koeficient vpliva delovnega o-kolja (ko): — vpliv temperature, — vpliv relativne vlažnosti, — vpliv prahu in plinov, — vpliv ropota, — vpliv razsvetljave itd. Dopolnilni koeficient (kd): — izgube osebnega značaja, — izgube organizacijskega značaja. Pripravljalno zaključni čas (tpz) je čas, ki je potreben za pripravo delovnega mesta, prevzem materiala in pomožnih delovnih sredstev, čas za izdelavo prvih preizkusnih komadov in čas, ki je potreben za ureditev delovnega mesta po končanem delu zaradi nemotenega začetka dela druge, izmene, ali pa začetka izvajanja drugega tehnološkega postopka. Pripravljalno zaključni čas je določen za normalno serijo, določeno v tehnološkem postopku. 15. člen Analitik dela in časa določi čas izdelave za posamezne operacije oziroma faze dela na podlagi tabel, diagramov, statističnih podatkov, izkustev, s snemanjem itd. Za določanje delovne norme s snemanjem upošteva analitik rezultate snemanja v primerih, ko je bila ugotovljena intenzivnost dela v mejah 70—130 odstotkov. Za vse načine določevanja iz-delavnega časa oziroma delovne norme je osnova delovni postopek, s katerim pristojen tehnolog določi način izdelavnega postopka, navedbo stroškovnega mesta, števila izvajalcev, grupo dela (rang), pri strojnem delu št. stroja, orodja ali naprave ter zaščitna sredstva. 16. člen Začasno odstopanje od stalne delovne norme je možno takrat, ko pride zaradi objektivnih razlogov do začasnega odstopanja veljavnega tehnološkega postopka. Taki razlogi so: — odstopanja pri izdela vnem materialu, — nepredpisan stroj, — neustrezno orodje in drugi delovni pripomočki, — nepredvidene dodatne delovne operacije zaradi prav tako nepredvidenih napak v predhodnem delu itd. Na osnovi navedenih razlogov izdela odgovorni tehnolog za potrebno odstopanje začasni tehnološki postopek, na podlagi katerega določi oddelek študija dela in časa v sodelovanju s tehnologom začasno delovno normo v obliki odstotnega dodatka na obstoječo stalno delovno normo in tako normo posebej evidentira. EVIDENCA IN ZASLEDOVANJE DELOVNIH NORM 17. člen Oddelek študija dela in časa redno zasleduje in evidentira gibanje delovnih norm za vse proizvodne delavce individualno, po delovnih skupinah, delavnicah, o-bratih, TOZD in za celo podjetje. Dejansko doseganje delovnih norm izračunava oddelek študija dela in časa tako, da normirani delovni čas deli z dejansko porabljenim izdelavnim časom. 18. člen Oddelek študija dela in časa preverja delovne norme na vseh delovnih mestih za vse delovne o-peracije, za katere je delovna norma določena. Preverjanje o-pravlja na osnovi proizvedene količine izdelkov v evidentiranem času. Evidenca gibanja delovnih norm je na vpogled vsakemu članu delovne organizacije v oddelku študija dela in časa. SPREMEMBE STALNIH DELOVNIH NORM 19. člen Oddelek študija dela in časa spremeni stalno delovno normo v naslednjih primerih: — ko ugotovi, da je pri določevanju norme ali pri vnašanju podatkov v evidenco bila napravljena napaka, — ko pristojni tehnolog spremeni tehnološki postopek, — ko pride do sprememb pri osnovnih ali delovnih sredstvih, — ko pride do sprememb pogojev dela, ki jih vsebuje določena norma (dodatni čds td po čl. 14). 20. člen Spremembe delovnih norm zaradi napak pri določevanju ali evidentiranju izvrši odelek študija dela in časa sam, v ostalih primerih pa v sodelovanju s pristojnimi tehnologi, službo varstva pri delu in vodstvom delovne enote. Ob spremembi tehnološkega postopka mora pristojen tehnolog spremembo takoj javiti oddelku študija dela in časa. 21. člen Predlog za spremembo delovne norme zaradi spremenjenih pogojev dala lahko poda vsak član kolektiva, samoupravni in družbenopolitični organ. 22. člen Vsak predlog za spremembo stalne delovne norme je treba podati pismeno pristojni tehnološki skupini ali službi in oddelku študija dela in časa. 23. člen Pravico do ugovora na dokončno delovno normo imajo delavci po uvedbi delovnega postopka v redno proizvodnjo, tj. po stabilizaciji delovnega procesa. Upravičenost takšnega ugovora ugotavlja oddelek študija dela in časa, enako kakor v primerih predlogov za spremembe delovnih norm po členu 20. 24. člen Spremembe delovnih norm (čas) so možne le v primerih sprememb činiteljev, ki neposredno vplivajo na čas izdelave (material, delovna sredstva, pogoji dela). Ekonomsko finančni pokazatelji (plače grupe-rangi, ceniki, cene izdelkov itd.) ne morejo biti razlog za spremembe delovnih norm. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Pravilnik o delovnih normah lahko delovna Skupnost sprejme, spreminja in dopolnjuje po postopku, določenem z 61. členom statuta podjetja. 26. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati določila pravilnika o delovnih normah, ki ga je sprejel delavski svet podjetja dne 31. 5. 1968. 27. člen Ta pravilnik so sprejeli DS TOZD in DS OZD EMO dne 27. 12. 1976 in velja od 1. 1. 1977 dalje. io Razveljavljene določbe Ustavno sodišče SR Slovenije je z odločbo št. 1-37/76-16 z dne 6. 1. 1077 razveljavilo nekatere določbe samoupravnega sporazuma o notra-n i organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Da bi bile naše TOZD s.znanjene s to odločbo, jo v celoti objavljamo. ODLOČBA Ustavno sodišče Socialistične r. publike Slovenije je v sestavi d . Jožeta Brileja kot predsedni-ii sodnikov dr. Viktorja Damja-r dr. Josipa Globevnika, Marja-r i Jenka, Tineta Remškarja, dr. I.'ajde Strobl, Franca Simoniča in C'ge Vrabič v postopku za oceno v avnosti in zakonitosti določb t' žke j) 9. člena, točke i) 10. čle-n in desete zaporedne kolone v s' Jemizaciji delovnih mest pod c nako »spol« samoupravnih s- orazumov o notranji organiza-c i in sistemizaciji delovnih mest d lovne skupnosti skupnih služb ir devetih temeljnih organizacij z/ruženega dela v sestavi delovne organizacije »EMO« Celje po javni obravnavi dne 6. januarja 1977 odločilo : Razveljavijo se določbe točke j) 9 člena, točke i) 10. člena in de-s ':e zaporedne kolone v sistemi-z ciji delovnih mest pod oznako »spol« — samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji in sistemiza-c i delovnih mest delavcev de-1 vne skupnosti skupnih služb OZD »EMO« Celje z dne 29. 7. 1 76 in — samoupravnih sporazumov o r tranji organizaciji in sistemiza-c i delovnih mest delavcev tehle t neljnih organizacij združenega d la OZD »EMO« Celje: — tovarne posode z dne 11. 6. 1176 — tovarne frit z dne 17. 6. 1976 — tovarne kotlov z dne 22. 6. 1C 76 — tovarne radiatorjev z dne 2\ 6. 1976 — tovarne odpreskov in avto-ktles z dne 14. 6. 1976 — tovarne Tobi z dne 12. 10. 1976 — — tovarne kontejnerjev z dne 14. 10. 1970 — orodjarne z dne 7. 10. 1976 — elektronsko-računskega centra z dne 19. 5. 1976. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je s sklepom U 1. 37/76 z dne 15. 12. 1976 za-čc lo postopek za oceno ustavnosti ir zakonitosti v izreku odločbe n vedenih določb omenjenega sa-nr oupravnega sporazuma in istovrstnih samoupravnih sporazumov devetih temeljnih organiza-c ' združenega dela OZD EMO C Ije, ki sporno vprašanje urejajo na povsem enak način. Z določbo točke j) 9. člena na-v denih samoupravnih sporazumov je spol določen kot element c roma zahteva delovnega me-s o. Po določbi točke i) 10. člena n vedenih samoupravnih sporazumov »se spol določa z ozirom na delovno mesto in delo, ki se g ' mora opraviti ter delovne po-g je delovnega mesta«. Za vsako s Remizirano delovno mesto je v d seti zaporedni koloni v sistemi-z siji delovnih mest pod oznako »spol« opredeljena ta zahteva z e-no od tehle oznak: M (moški), Ž (ženska), MŽ (moški, ženska) in ŽM (ženska, moški). Omenjene določbe samoupravnih sporazumov torej določajo spol kot eno izmed zahtev vsakega delovnega mesta, bodisi z izključno vezanostjo delovnega mesta na določen spol, bodisi alternativo z dajanjem prednosti enemu spolu. 2) Z ustavo SR Slovenije (prvi odstavek 197. člena) je zagotovljena enakost občanov v pravicah in dolžnostih ne glede na spol. Po ustavnem načelu o svobodi dela (202. člen ustave SR Slovenije) si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev in sta vsakemu občanu ped enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. To ustavno načelo konkretizira določba prvega odstavka 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), po kateri je vsakomur ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto, za katero sklenejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, da ga zasedejo. Delovni človek, tj. tako moški kot ženska, ima po 203. členu u-stave SR Slovenije pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. Pri tem je ženski zaradi njene posebne vloge v biološki reprodukciji po določbi 6. odstavka 204. člena ustave SR Slovenije zagotovljeno posebno varstvo pri delu. Eno izmed oblik posebnega varstva žensk pri delu ureja 30. člen zveznega zakona, ki med drugim določa, da ženska ne sme delati na delovnem mestu, na katerem se pretežno opravljajo posebno težka dela, dela pod zemljo in druga dela, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje in življenje ženske glede na njene psihofizične posebnosti. Uredba o delih, na katera ni mogoče razporejati žensk (Uradni list SRS, št. 12/76, v nadaljnjem besedilu: uredba), izdana v zvezi s 30. členom ■ zveznega zakona, določa v 10. členu, da delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela določijo v samoupravnem sporazumu tista dela, ki jih ženske ne smejo opravljati, ko povre j prisotni inšpekcijski organi in služba medicine dela sporazumno ugotovijo, katera so takšna dela oziroma delovna mesta v temeljni in" drugi organizaciji združenega dela. Po navedenih ustavnih in zakonskih določbah so moški in ženske enakopravni in so jim dostopna vsa delovna mesta; spol občana ne more biti pogoj za zasedbo delovnega mesta, kot to določajo navedeni samoupravni sporazumi. Le za posamezna delovna mesta, na katerih se pretežno opravljajo taka dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje ženske' glede na njeno materinsko funkcijo, določijo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim sporazumom — v skladu s 30. členom zveznega zakona in z določili uredbe — da jih ženske ne smejo zasedati. Vsako razširjanje te oblike posebnega varstva žensk preko zakonitih okvirov onemogoča uresničitev načela o svobodi dela in pomeni diskriminacijo žensk pri zaposlovanju. Sporne določbe obravnavanih samoupravnih sporazumov določajo spol izven zakonitih okvirov posebnega varstva žensk pri delu kot poseben pogoj za delo na vsakem delovnem mestu, pri čemer delovno mesto bodisi izključno vežejo na določen spol, bodisi dajejo prednost enemu spolu pred drugim. Iz navedenih razlogov te določbe niso v skladu s 197. čle- nom, prvim, drugim in tretjim odstavkom 202. člena in 6. odstavkom 204. člena ustave SR Slovenije ter so v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena in s 30. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in z 10. členom uredbe o delih, na katera ni mogoče razporejati žensk. 3) Na podlagi povedanega je u-stavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Predsednik dr. Jože Brilej SKLEPI ŠESTNAJSTE REDNE SEJE PO Na 16. redni seji je obravnaval PO realizacijo dnevnih planov v TOZD Tovarna posode in tekočo gospodarsko problematiko. Sprejel je sklepe, ki jih v celoti objavljamo. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo glavnega direktorja o realizaciji dnevnih planov TOZD Posoda za prve dni decembra v zvezi s l. sklepom 15. redne seje PO. Na prihodnji seji PO, tj. v sredo, dne 15. 12. 1976 se poda poročilo o realizaciji dnevnih planov za TOZD Posodo od 6. do 15. 12. 1976. —0— Vodstvo TOZD Posode se zadolži, da poda do prihodnje seje poslovnemu odboru v obravnavo bilten informacij o poslovanju v TOZD Posode. —0— devizni dokumentarni kontroli Narodne banke v Celju. Sklep se posreduje v potrditev DS podjetja. —0— Poslovni odbor je obravnaval prošnjo SM, uvoznega oddelka za odpis administrativne razlike po uvoznem zaključku št. 3182 in št. 3268 in sprejel naslednji sklep: Dovoli se odpis zneska DM 1.044.20 po zaključku št. 3182 od 20. 8. 1969 ter pripis zneska DM 730.94 po zaključku št. 3268 od 12. 2. 1970 nastale razlike — dobavitelja Trennjaeger, Euskirchen /Rhld. Ta sklep se izdaja v svrho odpisa razlike pri devizni dokumentarni kontroli Narodne banke v Celju. Sklep se posreduje v potrditev DS podjetja. —0— Poslovni odbor je obravnaval prošnjo SM, uvoznega oddelka za odpis administrativne razlike po uvoznem zaključku št. 3147/V in sprejel naslednji sklep: Dovoli se odpis nastale razlike med plačano in uvoženo vrednostjo v znesku DM 473.50 = din 2.775,40 (partitet-ni tečaj) po uvoznem zaključku št. 3147/V od 12. 7. 1969, dobavi-tel Armaturenwerk Nieder-scheld, GmbH., Dillenburg. Ta sklep se izdaja v svrho odpisa administrativne razlike pri Obravnava prošenj za zasedbo delovnih mest, ki so jih dali vodstvo sektorja vzdrževanja in energetike, vodstvo SSTS in kadrovska služba se prestavi do prihodnje seje, s tem da poda kadrovska služba strokovno mnenje. —0— Prošnja SM, zunanje trgovine za nabavo rezervnih delov za zobno ambulanto se odstopa strokovni službi, da poda svoje mnenje v zvezi s to prošnjo. Tegale ficka so slikali skupaj s čuvajem parka pionirji, ki so obiskovali foto tečaj. Upajmo, da njegov lastnik ne bo več parkiral na zelenici Varstvo okolja in prostorsko planiranje V 84. številki Slovenija-paralele je izšel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisal Milan Naprudnik, dipl. ing. Zaradi zanimivosti član, ki obravnava varstvo okolja v katerem živi človek, ga objavljamo v celoti. Okolje kot svetovni problem Človekovo okolje, njegovo varstvo in humanizacija postajajo s stališča razvoja nova mednarodna razsežnost. Velik del sveta se sooča s problemi, kot so: naravni viri se izčrpavajo, proizvodni postopki ogrožajo okolje, procesi urbanizacije vplivajo negativno, prostor v fizičnem smislu pa postaja prizorišče konfliktov med predimenzioniranimi pritiski. Na stockholmski konferenci so prevladovala mnenja, da je z u-smerjanjem gospodarskega razvoja potrebno preprečevati degradacijo okolja ter v stroške gospodarskega razvoja sprejeti tudi račune za zaščitne posege v okolju. Konferenca je sprejela tudi stališče, da se narave ne sme izkoriščati po merilih čistih ekonomskih koristi in da je potrebno sprejeti tudi ukrepe za saniranje. Kot refren teh sklepov pa vendar lahko zapišemo, da se zahodni svet nagiba k temu, da bi omejil vso skrb za okolje na skrb za očiščevanje tal, voda in zraka, v bistvu pa problem ostane, ker bi odnosi v družbenem razvoju še nadalje poglabljali konflikte in protislovja med razvitejšimi in manj razvitimi. V kritični presoji takih stališč vse bolj spoznavamo, da formula korigiranja ni prava vsebinska rešitev; gospodarskih tokov pač ne moremo obravnavati ločeno od družbenih in vprašanje okolja je treba reševati nedeljivo, saj se v skupnih učinkih kažejo v okolju tudi vsi gospodarski in družbeni posegi. Ustavna načela V ustavi SFR Jugoslavije je zajamčena pravica človeka do uporabe okolja in predvidena obveznost in dolžnost delovnih ljudi in občanov, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela, da zagotavljajo pogoje za obvarovanje in razvoj naravnih in z delom ustvarjenih vrednot človekovega okolja. Prav tako je predvidena tudi obveznost vsakega subjekta, ki uporablja naravne dobrine, da dela to tako, da zagotovi pogoje za delo in življenje človeka v zdravem okolju. Za realizacijo teh določil so republike in pokrajine v svojih ustavah predvidele skoraj istovetna določila, izvršni svet republik in avtonomnih pokrajin ter zvezni izvršni svet pa so sprejeli tudi družbeni dogovor o skupnem delu na področju varstva okolja in institucionalizirale tudi skupno telo. Če smo zajeli v ustavnih načelih skrb za okolje kot enega izmed bistvenih pogojev za splošni družbeni napredek in kot odgovornost slehernega posameznika in sleherne samoupravne celice, ga moramo tako tudi obravnavati v praksi, postati mora enakopraven vidik našega razvojnega planiranja in končno dejavnik razvoja samega. In končno ustava ne poverja družbenopolitičnim skupnostim samo pravic in dolžnosti glede varovanja okolja, temveč tudi ustrezna sredstva: družbenopolitične skupnosti določajo s prostorskimi pla- ni politiko urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja. Kje .smo danes Realno moramo oceniti, da je pred nami še dolga pot in da bomo morali naš resnični odnos do okolja dokazati v vsakdanjem življenju kot posamezniki in v našem obnašanju kot samoupravljavci. Kritično moramo priznati, da še vedno ravnamo parcialno, čeprav venomer opozarjamo na nevarnosti parcialnega planiranja in vemo, da tako ravnanje nasprotuje logiki nedeljivega oziroma enotnega o-kolja s svojimi zakonitostmi in razmerami, ter se zavedamo, da lahko z delnim posegom v prostor porušimo enega njegovih elementov, po verižni reakciji pa se potem poruši celotni ritem odnosov v prostoru in s tem stopnje ravnotežja. Šibki smo tudi v današnjem metodološkem standardu, ko okolje v bistvu reduciramo na osnovne a-nalize posameznih naravnih elementov, nimamo pa meril za celovitejše presoje glede na težnje razvoja. Ko se tako še vedno soočamo s parcialnimi pristopi, ki najpogosteje izražajo cilje določene veje ekonomske dejavnosti ali teritori-alno-lokalnih interesov, se soočamo tudi s konflikti med temi cilji, ki naj bi se realizirali v istem naravnem okolju. Zato je razreševanje teh nasprotujočih si ciljev in ozkosti kriterijev, ki neposredno delujejo na spremembo okolja, možno samo s takšnim planiranjem, ki jamči celovitost in priznava prostor kot nedeljivo celoto, v kateri človek živi in se razvija. Pri presajanju ustavnih načel v prakso je zato sprejemljivo samo tolmačenje, da varstvo okolja ni le ekološka ali tehnološka problematika, temveč tudi družbena in politična, in končno okolje moramo tudi načrtovati, ne zgolj odpravljati konflikte. Takšen položaj mora dobiti okolje-prostor v zakonih, ki jih pripravljamo s področja družbenoekonomskega planiranja in urejanja prostora, in tudi v zakonu o združenem delu. Urejanje prostora in okolja Če na osnovi teh izhodišč opredelimo »status« okolja v prostorskem planiranju, ga moramo opredeliti skozi razvoj prostorskega planiranja, to je njegove razvojne poti: * — od oblikovalca naselij in mest, bolj urbanistično-arhitekton-skega, v prvih 20 povojnih letih; — prek urejevalca območij tudi izven mest, bolj v fizično-tehnič-nem smislu, v naslednjih 10 letih; — in končno, v obdobju sedanjosti, načrtovalca smotrne organizacije vseh človekovih dejavnosti v prostoru in smotrne izrabe naravnih in ustvarjenih danosti; torej ne več urbanistično-arhitek-tonskega niti fizično-tehničnega, ampak celovitega, ki presoja ekonomske projekcije glede na fizične zmogljivosti in primernosti pro- stora, da bi zavarovali odnosno realizirali cilje socialnega razvoja o odpravljanju razlik med bolj ali manj razvitimi, pa hkrati varovali in razvijali naravne in kulturne vrednote okolja, kot sestavino socialnega razvoja. Gre torej za »srečevalnost« ali povezovanje vseh pobud nosilcev v načrtovanju, ki pa potekajo v konkretnem fizičnem okolju-pro-storu, le-ta pa je omejen, in zato njegovo izkoriščanje ne more biti prepuščeno naključnim odločitvam raznih dejavnikov. Če hočemo torej prihodnje posege, dejavnosti in investicije usmerjati skladno z družbenimi cilji, jih moramo presojati celostno, torej tudi z vidika prostora in okolja. Tako je potrebno razumeti tudi novo vlogo prostorskega planiranja v naših ustavnih razmerah. In kako v bodoče Pri tej vlogi prostorskega planiranja pa se zapostavljajo vprašanja, kakšni naj bodo medsebojni odnosi med vse večjo rabo pro- Z ustavno-pravnimi rešitvami, sprejetimi v skupščini SR Slovenije, družbena samozaščita prerašča okvir idejne in postaja pravna kategorija, obveznost vseh in vsakogar, opredeljeni so njeni nosilci. Osnovna značilnost je, da postaja družbena samozaščita v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih sestavni del združenega dela in samoupravnega organiziranja ter odločanja delovnih ljudi in občanov. Njeni nosilci so neposredno delovni ljudje, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ki zaradi skladnega razvoja pover-jajo določene naloge koordinacije svojim delegatskim skupščinam v občini in republiki in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti ter drugim organizacijam. Zaradi organiziranega delovanja sprejemajo samoupravne akte p družbeni samozaščiti, volijo odbore in svete, določajo varnostne načrte za zavarovanje pogojev življenja in dela ter snujejo enote narodne zaščite. Predmet in vsebino družbene samozaščite določajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v skladu s specifičnostjo širšega okolja, v katerem živijo in delajo, in z varnostnimi razmerami v skladu z družbenopolitičnimi izhodišči Zveze komunistov in SZDL. S temi sistemskimi rešitvami je ponovno prišla do polnega izraza tista kontinuiteta našega revolucionarnega razvoja, afirmirane so njegove osnovne vrednote. Vse to daje in zagotavlja potrebne predpostavke za nadaljnje podružb- stora v gospodarske namene in potrebami, da bi prebivalstvu zajamčili humani minimum okolja. Danes pri razčiščevanju teh odnosov še ne uporabljamo znanstvenih norm, niti jih ne bo mogoče kdajkoli v celoti uporabiti, saj bo vedno šlo za primerjavo med ustaljenimi ekonomskimi kazalci in splošnimi družbenimi ali humanimi merili. Vendar pa kot samoupravna družba ne moremo sprejeti mnenja, da moramo »žrtvovati« gospodarsko rast, če hočemo imeti čisto okolje, iskati moramo nova pojmovanja v merjenju gospodarske in splošne rasti, za merila napredka pa uveljavljati širša merila, kot je družbeni proizvod. Še bo to tudi moralo zoreti, zato je pred načrtovalci naloga, da vnesemo v teorijo in prakso nove metode, s katerimi bomo problem okolja obravnavali celostno, v sistemu družbenega načrtovanja in tako prispevali, da bo naše okolje kvalitetno, in da bo resnično — ne le kot fraza — omogočalo človeku zdrave in humane življenjske razmere. ljanje in krepitev varnosti socialistične samoupravne družbe, za prakso. V okviru tega sistema predstavlja narodna zaščita specifično obliko organiziranja in mobiliziran j a vseh delavcev in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih za neposredno opravljanje določenih nalog (za) varovanj a pogojev dela, samoupravnega reda, družbene lastnine in zasebne lastnine pred posameznimi ali skupinskimi nosilci ekscesnih pojavov. Smisel organiziranja narodne zaščite je, da v njej in preko nje delovni ljudje s svojo lastno akcijo preprečijo ekscesni pojav znotraj lastne samoupravne skupnosti, še predno pride do posledic, ki bi zahtevale poseg in intervencijo pristojnih državnih organov in da zavarujejo proizvajalna sredstva ter naprave, s katerimi delajo in upravljajo. To pa v bistvu pomeni uveljavljanje najširše družbene preventive in v slučaju potrebe tudi obrambe, kar mora nujno voditi k zmanjševanju obsega in števila konfliktov med posameznikom in družbo tor njenimi pravnimi in moralnimi normami. Kakor je narodna zaščita bila med narodnoosvobodilno borbo oborožena sila terenskih oziroma krajevnih odborov OF za samozaščito prebivalstva (in za druge naloge tistega časa), tako predstavlja danes instrument temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, delavskega sveta in sveta krajevne skupnosti. Po svojem bistvu je delavsko-kmečka zaščita. Zato ni in ne more biti podaljšana roka organov za notranje zadeve ■ kot državnih organov. (Nadaljevanje na 12. strani) Družbena samozaščita O družbeni samozaščiti smo v našem glasilu že pisali, vendar menimo, da moramo našim bralcem o tej tako važni družbeni dejavnosti še mnogo povedati. Naš današnji sestavek je izvleček iz referata republiškega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna, ki ga je podal na posvetovanju o tej tematiki konec meseca novembra v Ljubljani. Kako z varnostnimi pasovi? S 1. januarjem 1977 naj bi vsi vozniki osebnih avtomobilov imeli montirane varnostne pasove. Zal je pri tem prišlo do nekaterih nejasnosti, ki ljudi begajo in ne vedo, kaj naj naredijo. Takoj moramo povedati, da so tudi u-radna tolmačenja nepopolna in nejasna ter da ob njihovem branju nihče ne more priti do zaključka, kaj naj naredi. Poglejmo dva člena o varnostnih pasovih, ki sta objavljena v PRAVILNIKU o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu, pravilnik pa je lani izdala AMZ Slovenije. 64. člen Osebni avtomobili morajo imeti vdelane priključke za varnostne pasove, in sicer vsaj za sprednjo vrsto sedežev. Vozila iz prvega odstavka tega člena morajo imeti vdelane priključke za varnostne pasove tudi za vse druge sedeže, deklarirane po proizvajalcu. Bočni sedeži v vozilu morajo i-meti priključke za varnostne pasove, ki se privežejo na treh točkah, srednji sedež pa najmanj na dveh točkah. Določbe 2. in 3. odstavka 64. člena se bodo uporabljale za vozila, ki bodo izdelana in vklju- Naše društvo Ljudske tehnike si zelo prizadeva za prometno vzgojo mladega rodu. Na sliki so pionirji prometniki Družbena samozaščita (Nadaljevanje z 11. strani) Očitno pa je, da so njeno organiziranje porodili in pogojili tudi naslednji vidiki: naša proizvajalna sredstva kot izvor obstoja in razvoja, vključno z objekti in napravami posebnega pomena za življenje družbe, so premalo varovana. V določenem obdobju, ko je država to opustila, delovni kolektivi pa se še niso ustrezno organizirali, je prišlo do podcenjevanja pomembnosti tega vprašanja. To vprašanje postaja posebno pomembno v pogojih, ko moramo zaradi znanih okolnosti računati tudi z diverzijami in terorističnimi akcijami na naše življenjske arterije, ali z morebitnimi nepremišljenimi dejanji, kar sicer ni nobena naša posebnost, saj so s tem več ali manj soočene vse države in družbe. Zato zaščita proizvajalnih sredstev pred takšnimi akcijami ni samo in tudi ne le naš problem. Naša specifičnost je, da zaščito prevzemajo in izvajajo delovni ljudje in občani kot samoupravljavci neposredno, ne pa neke posebne profesionalne strukture, kot je to v vseh drugih sistemih. Drugi vidik organiziranja delovnih ljudi in občanov je, da v funkciji narodne zaščite prepre- čujejo tisto, kar bi lahko škodovalo interesom reda in miru ter varnega in mirnega počutja ljudi na raznih mestih, kjer se združujejo, organizirajo razne sestanke, srečanja in prireditve in podobno, kar zahteva spoštovanje določenih običajev in norm obnašanja njihovih udeležencev ali drugih in kršitev, katere bi sicer zaradi posledic zahtevale intervencijo organov z upravnimi pooblastili. Zaključek bi bil: Pravilno razumevanje in dosledna uporaba teh zakonskih možnosti, ob odgovornosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov, zlasti družbenopolitičnih organizacij, bo prav gotovo omogočila vsestransko .mobilizacijo in samozaščitno aktivnost množic in s tem prispevala k še večji varnosti družbe kot celote in vsakega posameznika v njej ter k poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov in socialistične pa-triotične zavesti. Istočasno pa bo to pomenilo naš teoretični in praktični prispevek k razvoju socialistične misli in prakse v procesu premagovanja odtujenosti delovnega človeka od možnosti odločilnega vplivanja na pogoje svojega življenja in dela v naših in mednarodnih razsežnostih tudi na tem področju. čena v promet po 1. januarju 1980. »Osebni avtomobili, ki imajo vdelane priključke za varnostne pasove, kakor tudi osebni avtomobili, ki bodo izdelani in vključeni v promet po 1. januarju 1977, morajo imeti vdelane varnostne pasove za prvo vrsto sedežev. Varnostni pasovi iz prvega odstavka tega člena morajo imeti toliko priključkov, kolikor je predpisano v 64. členu tega pravilnika.« V priročniku o prometnih predpisih, ki ga je tudi izdala AMZ Slovenije letos julija, pa je naslednje besedilo glede varnostnih pasov (na strani 171): »Osebni avtomobili morajo i-meti vdelane priključke za varnostne pasove, in sicer vsaj za sprednjo vrsto sedežev. Osebni avtomobili, ki imajo priključke za varnostne pasove, morajo ime- ti vdelane varnostne pasove za prvo vrsto sedežev.« Ob tem pa moramo povedati, da ni nikjer zapisano, — da mora biti voznik z varnostnim pasom med vožnjo obvezno privezan, — da to ne velja za tista vozila, ki nimajo vdelanih priključkov za montažo varnostnih pasov in — da niso predvidene sankcije za tiste, ki sicer imajo v avtomobilih vgrajene priključke, nimajo pa varnostnih pasov. Skratka, mnogo je še nedorečenega, kar vsekakor ni prav. Menimo pa, da je treba varnostne pasove neglede na vse nejasnosti nabaviti, jih tudi uporabljati, saj bomo tako pripomogli k zmanjšanju prometnih nesreč, predvsem pa bi ob določenih morebitnih nesrečah ne prihajalo do težjih ali celo kritičnih poškodb. Negativno za voznike koles z motorjem 19. novembra letos je začel veljati zakon, da morajo tudi vozniki koles z motorji imeti ustrezna potrdila o poznavanju prometnih predpisov ter sploh pravilnega obnašanja v cestnem prometu. Do zaključka zbiranja podatkov za naš bilten so opravili dve testiranji kandidatov, ki pa so pokazali zelo slabo znanje. V prvi skupini je sodelovalo o-koli 34 kandidatov, preverjanje znanja pa je opravilo samo 41 °/o. V drugi skupini je bilo kandidatov nekaj več — okoli 65 — test pa je opravilo 45 °/o. Kandidati so pokazali naj slabše znanje v vožnji skozi križišče, pri nepoznavanju cestno prometne signalizacije in sploh pri o-snovnih pravilih vožnje. Med kandidati so prevladovali predvsem starejši ljudje in pa ti- sti, ki so dopolnili štirinajst let. Prav bi bilo, da se vsi, ki se vozijo s kolesom na motor,, popolnoma poglobijo v cestna pravila ter se z njimi spoznajo tako, da ne bo v vse večjem prometu težav. Možnosti za učenje so pri vseh pooblaščenih avto šolah pa AMD Šlander, ZŠAM, Ljudskih tehnikah itd. Med povzročitelji nesreč zavzemajo vidno mesto kolesarji in vozniki s kolesi na motor. Torej za zmanjšanje števila nesreč je najprej potrebno znanje o cestnih pravilih, potem pa tudi njihovo izpopolnjevanje. Prav bi bilo, da bi se vsi v to vključili, zlasti pa bi morale pomagati tiste delovne organizacije, katerih večje število delavcev se vsak dan vozi brez u-streznih potrdil o znanju cestne problematike na delo. Novo v knjižnici — »DER SIEBDRUCK« 22(1976)10 Lübeck — »SPRECHSAAL FÜR KERAMIK GLAS EMAIL SILIKATE« 109(1976)10 Coburg — TEHNIKA 26(1976)11 Beograd — »VDI ZEITSCHRIFTEN« 118(1976)20, 21 Düsseldorf — »WERKSTATT UND BETRIEB« 109(1976)10 München Knjige: — Kaiser Dragutin: »ELEKTROTEHNICKI PRIRUČNIK« Zagreb 1971 — Deppert W. in K. Stoli: »PNEUMATSKO UPRAVLJANJE« Zagreb 1976 — JUS katalog 1976 Beograd 1976 — Lorbar Martin: »IZBOLJŠANJE UPRAVNEGA IN PISARNIŠKEGA DELA Z RAČUNALNIKI. Uvod v analizo« Ljubljana 1976 — Ogorevc Robert: »VREDNOTENJE DELA« Ljubljana 1975 — Rašič Siniša: »KAKO SE FORMIRAJO CENE« Beograd 1975 — »IMENIK ŽIRO RAČUNA« Beograd 1976 — Šivak Marjan: »PRIPREMA NAPOJNE VODE« Zagreb 1973 — Degrémont: »TEHNIKA PRECIŠCAVANJA VODA« Beograd 1976 Dopisujte v svoje glasilo! ------------------13 ČUVAJMO NAŠE ZDRAVJE RAK GLAVE IN VRATU Doslej smo objavili že več članov o rakastih obolenjih, ki so nam jih prispevali naši znani strokovnjaki za zdravljenje oziroma preprečevanje rakastih obolenj. Upamo, da vse te članke preberete saj vas obogatijo za spoznanje kako se lahko pravočasno obvarujete rakastih obolenj, ki bi imela za vaše zdravje lahko hujše posledice. Tokrat vam posredujemo zanimiv članek, ki ga je napisal dr. Marjan Budihna iz onkološkega inštituta v Ljubljani. Kadar govorimo o raku glave in vratu imamo v mislih predvsem zločeste tvorbe, ki zrastejo v ustih, žrelu, v nosu, v obnosnih votlinah, v grlu in v slinavkah ter v žlezi ščitnici. Sem ne prištevamo tumorjev živčnega sistema. Rak glave in vratu zavzema v Sloveniji približno 7—8 % vseh rakavih obolenj. Večinoma zbole starejši ljudje, moški 2,5-krat več kot ženske. Najpogosteje se javlja rak v grlu, n austnici in v ustni votlini. Drugod se javlja redkeje. Kakšna so znamenja? Začetni rak v tem področju je najčešče podoben majhni razjedi ali zatrdlinici. Razjeda je navadno rahlo vneta in zato boli, posebno kadar žvečimo ali požiramo trdo ali začinjeno hrano. Majhna zatrdlinica na glasilki povzroči hripavost. Te težave se lahko bolj ali manj omilijo na antibiotsko ali drugačno protivnetno zdravljenje, ki ga je predpisal zdravnik, vendar se kmalu ponovijo in se stopnjujejo z rastjo tumorja. Zato je nujno, da ponovno obiščemo zdravnika in se posvetujemo z njim. Ta bo poslal bolnika s sumljivo razjedo, ki se noče zazdraviti k ustreznemu specialistu na odvzem materiala iz razjede za preiskavo pod mikroskopom. Šele tako lahko z gotovostjo ugotvimo rakavo obolenje. Večkrat pa razjed ali zatrdlin ne občutimo dokler niso tako velike, da se začno vraščati v mišičje jezika ali žrela in s tem otežkočajo požiranje in govorjenje. Vraščanje v živce ali v kost povzroča navadno precejšnje bolečine. Za-. radi svoje velikosti lahko tumor ovira tudi. dihanj e ali pa povzroča bolniku občutek tujka. Pod brado in na vratu velikokrat najdemo povečane, trde bezgavke. Mnogokrat so šele povečane bezgavke povod za to, da bolnik obišče zdravnika, ker nima nobenih drugih težav. Kje so vzroki za nastanek? Vzrokov za nastanek raka ne poznamo. Rak se lahko razvija iz navidezno nespremenjene sluznice brez vidnega vzroka. Včasih njegov nastanek pospešujejo naslednje okoliščine: 1. škrbine ali slabe zobne krone, ki dražijo in ranijo sluznico jezika; 2. slaba proteza, ki draži in tišči dlesen; 3. pri nekaterih je najti na sluznicah belkaste, nekoliko za- debeljene lehe, ki jih strokovno imenujemo levkoplakije. Bolniku ne povzročajo nobenih težav, a se z leti iz nekaterih razvije tak; 4. alkoholizem in kajenje zelo verjetno pospešujeta nastanek raka v ustni votlim, žrelu in grlu. Kako preprečimo razvoj raka glave in vratu? Iz navedenega lahko povzamemo, kaj moramo storiti, da preprečimo nastanek raka: skrbeti moramo za urejeno zobovje in zobne proteze, opustiti tobak in alkohol, levkoplakije pa morajo biti pod redno kontrolo zdravnika. Kako zdravimo rak glave in vratu? S pravilnim načinom zdravljenja je možno ozdraviti 70—90 % bolnikov z zgodnjim rakom. Ope- racija ali obsevanje sta v teh primerih približno enako uspešna načina. Ker posledice operacije v nekaterih primerih hudo motijo ozdravljence, se pri nas kot drugod po svetu pri določenih zgodnjih primerkih raka glave in vratu raje odločijo za obsevanje, čeprav je dolgotrajnejše. Napredovalnega raka moramo zdraviti s kombinacijo obsevanja in operacije. Samo obsevanje ali sama operacija nudita premajhno verjetnost za ozdravitev. V na-predovalnih primerih si velikokrat pomagamo tudi s citostatiki t. j. zdravili, ki uničujejo predvsem rakave celice. Zdravljenje je treba skrbno načrtovati za vsakega bolnika posebej. Načrt za celotno zdravljenje napravita radioterapevt in kirurg skupno, potem ko sta s pregledom bolnika in njegovih rentgenskih slik ugotovila razsežnost obolenja in ko poznata mikroskopsko diagnozo tumorja. Seveda je tak postopek možen le v tistih bolnišnicah, kjer so ustrezni specialisti in ustrezna oprema. Z ustreznimi specialisti in z zadostno opremo za diagnostiko in zdravljenje razpolagajo le večje ustanove. Zato ne presenečajo statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ki govore, da je zdravljenje raka v večjih ustanovah uspešnejše. V Sloveniji imamo potrebne strokovnjake in vso potrebno opremo za zdravljenje raka le v Ljubljani. Kaj lahko pričakujejo bolniki? Verjetnost, da bo bolnik ozdravel je bistveno večja, kadar se začne zdravljenje v zgodnjem obdobju obolenja oziroma takrat, ko je tumor še majhen in se ne širi v okolišnja tkiva. Pri takih bolnikih smemo izpostaviti obsevanju manj tkiva oziroma smemo odstraniti manj tkiva, če bolnika operiramo. Razumljivo je, da so tudi nezaželene posledice zdravljenja za ozdravljenca manjše in se dajo zlahka prenašati. Pri bolnikih, kjer se je bolezen že razširila v okolišju tkiva ali v bezgavke, so uspehi zdravljenja slabši, vendar je možno ozdraviti tudi precej takih bolnikov. Posledice zdravljenja so za ozdravljence, ki so imeli naprcdovalne-ga raka bolj neprijetne nasproti še vedno sprejemljive. Večina ozdravljencev se lahko ponovno vključi v delo in družbo. Mnogi bolniki zanemarjajo spremembe in občutke, ki so znanilci zgodnjega raka, ker ne vedo, da so lahko nevarne. Drugih pa je raka strah, da ne gredo k zdravniku, ker se boje, da bi jim potrdil sum na raka. Eni in drugi bi se morali zavedati, da rakavo obolenje navadno hitro napreduje in da je vsako čakanje zelo nevarno. V današnji dobi je mogoče raka ozdraviti, zlasti še, če pričnemo z zdravljenjem pravočasno. Vzroki slepoto pri nas! V eni zadnjih številk v letu 1976 smo objavili obširen članek o vzrokih slepote pri nas, ki ga je napisal prof. dr. Stane Stergar. Opisani so bili vzroki slepote v raznih državah po svetu, zlasti pa podatki, koliko ljudi je slepih v Jugoslaviji in po posameznih republikah. Za Slovenijo je bilo navedeno, da je 1.811 oslepelih oseb. V današnji številki objavljamo nadaljevanje članka in upamo, da bodo vzroki slepote bolje poznani, predvsem pa to, da bomo znali varovati oči. Če hočemo pogledati, kateri deli očesa so pri slepoti največkrat prizadeti, ugotovimo, da je v celoti najpogostnejši sedež oslepitve očesno zrklo, in sicer skoraj v 30 %. Pri tem so upoštevane tudi prirojene spremembe zrkla, k ijih je kar 8 %. Posebej je upoštevana visoka kratkovidnost z vsemi komplikacijami (odstop mrežnice!), ki povzročajo slepoto v 17,5 %. Obolenja notranjih očesnih mren (šarenica, žilnica in mrežnica) so prizadete pri slepih v 15 %, leča v 9 %, pri čemer ima veliko vlogo prirojena siva mrena. Zelena mrena ali glavkom povzroča slepoto v 7 %, tudi ro-ženične bolezni povzročajo slepoto v prav tolikšnem odstotku. Očesni živec, ki je bil prizadet že od rojstva ali pa je zbolel kasneje, je pri slepih zastopan s 7,2 %. Najzanimivejši pregled nam dajo vzroki slepote, to se pravi načini, kako pride do obolenj posameznih delov očesa. Najpogostejši vzroki so prirojene in dedne okvare zrkla, ki z 21,9 % 'predstavljajo pomemben delež. Zelo pomembne so poškodbe z 19,8 % in infekcije očesa s 13,6 %. Že prej omenjene komplikacije pri kratkovidnosti so vzrok slepote kar v 17,5 %. Splošna obolenja organizma, kamor spada tudi diabetes ali sladkorna bolezen, povzročajo slepoto v 5 %. Obolenja centralnega živčnega sistema vodijo do slepote pri 2,1 % slepih. Pridobljena zelena mrena brez prirojenih primerov je vzrok slepote v 5%. Prvo mesto zavzemajo torej hereditarni (dedni) in kogenitalni (prirojeni) vzroki in pomenijo enega najvažnejših problemov pri preprečevanju slepote, in sicer zato, ker ti vzroki še naraščajo. Poškodbam so vzrok eksplozivi, streli in razni mehanično-fizi-kalni in kemični vzroki. Prizadete so bile v vojni, pri delu na delovnem mestu in izven njega, število eksplozivnih poškodb je bilo po vojni precejšnje, saj je bilo povsod najti eksplozivni material, s katerim so neprevidno ravnali predvsem otroci, pa tudi odrasli. Zato imamo med slepimi še vedno 5,3 % vojaških vojnih invalidov. Prof. dr. Stane Stergar Dejavnost komisij V našem samoupravnem sistemu imamo več komisij katerim so zaupane odgovorne naloge, ki jih lahko samostojno in meritorno rešujejo v skladu z zakonitimi predpisi. Po dosedanji dejavnosti nekaterih komisij se da sklepati, da niso še našle prave vsebine dela, čeprav je gospodarskih in drugih problemov obilo. Pa še to. Delo komisij mora biti ekspeditivno in jedrnato, brez dolgoveznih razlag na sejah. Gradivo za obravnavo mora biti dobro pripravljeno in sklepi jasni, tako da lahko vsak razume kaj se hoče z njimi doseči. Sport in rekreacija BILI SMO NA TRIGLAVU . Na avtobusni postaji se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala manjša skupina iz TOZD Radiatorji, ki je bila trdno odločena, da gre na pot proti najvišjemu yrhu pri nas — Triglavu. Do Mojstrane je vožnja minila v pogovoru in šalami. V Mojstrani je če-kala že večja skupina planincev ha avtobus, ki nas je peljal v Vrata (natrpani smo bili kod sardine). Po malici pri Aljaževem domu smo se napotili po prijetni poti mimo spomenika padlih par-tizanov-gornikov, do Bukovja, tu se je naša pot ločila od poti, ki pelje čez prag. To je bila prva strmina in Stanki je prvič »zakuhalo« (kuhalo ji je potem vse do Doliča). Nekako sva prišla na prelaz Luknja, kjer so že čakali bolj hitro hodeči Hempt, Janoš, Marta, Ramšak in Kovačič s termovko dobre kave. Luknja je starodaven prehod iz Trente v Vrata. Starodaven je ‘sloves Luknje, kot. vremenske prerokinje. Če je čista obeta za tisti dan lepo vreme pa naj bo nebo še tako temno; zadelana od podečih se megel ali oblakov, o-žnanja skoraj šen dež ali nevihto. Od tod je čudovit razgled v globoko dolino Vrat in. na severno prepadno ostenje Triglava. Po počitku smo se spustili malo proti dolini Zadnjici, potem pa zavili proti Doliču. Pot do Doliča je lahka in udobna saj vodi po mulatjeri ves čas. Nudi se nam lep razgled v dolino Zadnjico in okoliške vrhove. Ob poti pa lahko vidimo veliko planinskega cvetja. Proti večeru smo se končno le vsi zbrali v Tržaški koči na Doliču. Zjutraj je bilo najprej glabo vreme (padala je sodra), nato se je nekoliko zvedrilo in odrinili smo na pot po dobro o-hranjeni italjanski mulatjeri, ki nas privede do velikanske še trdno stoječe kasarne Morbegne, kjer pot zavija na desno in se prek melišč povspne v zahodno steno Triglava. Naš cilj je zdaj škrbina med Triglavom in Rjav- cem, kamor nas privede Rdeča grapa. Na škribini se prične zadnji vzpon. Pričele so padati prve snežinke, ki so bile s časom vse gostejše. Vrh nas je sprejel s pravo snežno ploho in močnim vetrom. Kljub temu so bili po planinsko krščeni Hempt, Kovačič, Ramšak in Marta, saj so bili prvič peš tako visoko. Pri Aljaževem stolpu šo »poštemplali« razglednice, nato pa smo se odpravili po grebenu Malega Triglava proti planinski koči Planika. Med potjo se je tu in tam odprla megla in ponudil se je prelek pogled proti Kredarici, Rjavini in ledeniški dolini Kot. Sneženje je prenehalo v zameno je pričelo deževati. Vrnili smo se proti Doliču, kjer nas je čakala še vedno obnemogla Stanka. Popoldan smo odšli po strmem iz zgornjega konca Velske doline na Hribarice in odprla se je prostrana planota, začetek Triglavskega narodnega parka. Tu je vtis puščave popoln. Komaj kakšna bilka se še bori za obstoj v tem okamerielem svetu, ki so mu sile narave razbrazdale obraz, da je videti kot siv starec. Pri zelenem jezeru zavijemo proti- koči na Prehodavcih. Večer. smo v družbi planincev iz Polževega preživeli v veselem razpoloženju. Spomnili smo se tudi na Dragota in Stanko, ki sta ostala na Doliču in kako bosta korakala naslednji dan v Zadnjico, proti Logu in od tam domov. Zgodaj smo odšli iz koče po dolini Triglavskih jezer. Na desni nas je spremljal dolg greben Velikega špičja. V globoki kotanji zagledamo novo vodno površino, Veliko jezero ali Ledvično, ki je največje od Triglavskih jezer. V koči pri sedmerih jezerih smo pustili nahrbtnike, saj je ostalo še veliko časa. Najlepše smo ga izkoristili za vzpon na bližjo Tičarico. Nanjo smo ve v eni uri povspeli preko sedla Štapce. Od tam vidimo vso doli- th" Človek se v naravi sprosti in nabere novih moči za delo na delovnem mestu. Zato vsi čim več v naravo no Triglavskih jezer iz ptičje perspektive. Pot moramo užiti s počasnim korakom in priostrenimi čutili, da nas ta pravljični svet ne bo pustil neprizadete, vse naokoli pa je morje cvetja. Po dolini smo nadaljevali pot mimo trebušaste pečine, Bela skala imenovane in že se spustimo za stopnico nižje. Vrhovi se že zakrivajo, sicer pa se nam dozdeva, da hodimo skozi pragozd. Prišli smo do Črnega jezera. Po obilni malici se ustavimo na o-stro osekanem robu Komarče. Tu smo še globoko v gozdovih, ki so izredno slikoviti, saj tod že več desetletij ni pela sekira. Ko-marča so vrata iz Doline Triglavskih jezer. (Stena) Strma je, celo zelo strma, a pot je prava mojstrovina. Le nekaj minut hoda je od glavne poti do luknje, kjer bruha na dan vodovje Triglavskih jezer. Eden najsilnejših pri- zorov gora deluje na gledalca prav demonsko. Vzdušje v tej soteski med pošastnimi stenami, ki jo napolnjuje hrum padajočih voda, je silno grozljivo. To strmo pobočje Komarče nas v slabi uri prestavi celih 700 metrov nižje. Kontrast je silen. Zgoraj je temačen gozd, oster zrak, negibna samota, v dolini, turistični vrvež, hrup avtomobilov in že se zgubimo v vsem tem. V večernih urah smo se vrnili domov z lepimi spomini in mislijo, ki je med pogovorom v planini prišla nehote. Kje je nekdaj najbolj močna planinska skupina v Celju — Emajl? Kje je šport in rekreacija v EMO? Še je vprašanj, kot smo se spraševali in vendar ... Oto Planko TOZD Radiatorji Štajersko prvenstvo v plavanju Mariborski klub za podvodno dejavnost »Kovinar« je v četrtek zvečer 2. 12. 1976 organiziral v mariborskem bazenu ekipno štajersko prvenstvo v nekaterih plavalnih disciplinah med štajerskimi potapljaškimi društvi. Tekmovanja so se udeležili vsi trije klubi, ki so se pomerili med seboj v prostem plavanju na sto metrov, v plavanju na petindvajset metrov pod vodo, v štafeti 4-krat 25 metrov pod vodo in v štafeti 4-krat 50 metrov. Skupni seštevek najboljših treh posamičnih rezultatov v grupah: mladinci, mladinke, člani in članice je dal rezultat za ekipno u-.vrstitev. Prvo mesto je za letos zasedel mariborski klub za podvodno aktivnost Kovinar, drugo mesto klub DPD iz Trbovelj in tretje mesto naš celjski klub LT EMO. Veliko bolj pomembno kot rezultati pa je, da so se to pot prvič zbrali na enem mestu potapljači iz vse Štajerske, in da so se na svečani večerji ob podelitvi pokalov in nagrad dogovorili za redno sodelovanje in medsebojno povezanost, kar je toliko bolj pomembno ob upoštevanju dejstva, da je potapljaška dejavnost v Sloveniji- kljub splošni koristnosti, v primerjavi z drugimi ljudskimi športi precej zapostavljena, in da je dejavnost ter uspešnost klubov velikokrat odvisna od en-tuzijazma nekaterih posameznikov, s tem pa omejena na . ožje regionalno področje, s takimi tekmovanji in srečanji pa bo storjen prvi korak k popularizaciji podvodnega športa. V disciplini 25 metrov plavanja pod vodo so se uvrstili v prvo desetorico: Maurič Andreja, Jur-jec Rajko (oba mladinca), Hvastja Miklavž, Paunovič Željka, Ko-štajnšek Braco, Petrak Metod, Petrak Ciril, Gracin Aleksander, Gregorčič Emil, Krebs Anton, Zabavnik Jožko, Ivančič Zmago in Šah Andrej. V disciplini plavanje s plavutmi 100 metrov so se uvrstili v prvo desetorico: Kostajnšek Braco, Gracin Aleksander, Petrak Metod, Celofiga Bojan, Ivančič Zma- Potapljač raziskuje morsko dno in vidi marsikaj zanimivega go, Šah Andrej, Zabavnik Jožko, Krebs Anton, Bračko Edi in Spec Emil ter še nekaj drugih, ki imajo enake rezultate. Jaz da bi bil živčen? Kako vam pride kaj takega na misel? (KIH) USPELA RAZSTAVA Ob tridesetletnici Ljudske tehnike — Zveze organizacij za teh-ničko kulturo Jugoslavije, je bila v veliki hali pod Golovcem razstava, ki je zelo uspela. Razstave se je udeležilo tudi naše društvo Ljudske tehnike, ki ima za seboj bogato tradicijo delovanja. Ta republiška razstava tehnične in inovacijske dejavnosti je zaslužila zaradi svoje pomembnosti posebno pozornost kar dokazuje veliko število obiskovalcev. Razstava je bila odprta prav v času, ko si odločno prizadevamo za hitrejši razvoj našega gospodarstva in za poživitev inovacijske dejavnosti, tehničnega raziskovanja in raziskovalnega dela nasploh. Razstava je pokazala kaj smo na tem področju že dosegli in marsikoga vspodbudila k ustvarjalnemu razmišljanju. Trideset let plodnega dela Ljudske tehnike — Zveze organizacij za tehnično kulturo nam najbolj nazorno prikaže govor predsednika odbora za proslavo obletnice LT — Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Janeza Vipotnika, ki ga je imel na slavnostni seji LT. Objavljamo izvleček iz tega govofa. Bržkone bi bilo zelo težko na kratko našteti, kaj vse je Ljudska Tehnika — Zveza organizacij za tehnično kulturo, napravila v preteklih treh desetteljih. Začeti bi bilo treba z deležem pri obnovi in izgradnji razrušene dežele; z oblikovanjem prvih kadrov v mnogih tehničnih strokah, ki so jih čakale zagatne naloge izgraditi temelje industrializacije in elektrifikacije v novi državi; z opisom mladinskih delovnih akcij, ki so praviloma bile prave šole tehnike. Nadaljevati bi morali s prištevanjem deleža te organizacije za boljšo, obsežnejšo in bolj smotrno ustvarjalnost delavcev, delavskega razreda in delovnih ljudi mest in vasi, sploh na delovnem mestu in pri izkoriščanju sredstev za delo; dodati jo pri naštevanju činiteljev, ki so prispevali k napredovanju iznajditeljstva in racionalizatorstva. V posebno priznanje ji gre tehnično usposabljanje otrok, mladine in odraslih. Vzbujanje in razvijanje zanimanja za znanost in tehniko v razvitih sredinah in na zaostalih področjih. Še in še bi lahko naštevali dejanja, ki se skrivajo za tridesetimi leti plodnega dela. Dejanja in uspehe, ki jih je mogoče sešteti in videti, pa tudi uspehe, ki so bili doseženi v zavesti ljudi in so zato toliko trajnejšega pomena. Pri združevanju umskega in fizičnega dela na primer v enotnem delovnem in učnem procesu. Pri prepletavanju delovne, etične in proizvodne vzgoje delovnih ljudi. Pri naporih za razumno, humano in učinkovite uporabo dosežkov tehničnega napredka. Pri zdravem stremljenju s svojim umom in svojimi rokami graditi visoko tehnično razvito družbo, slonečo na samoupravnem socializmu. Pri odpiranju poti mnogi mmladim ljudem k ustvarjalnim procesom graditve nove tehnike in tehnologije. Pa tudi k razkrivanju in spoznavanju vojaške tehnike sodobnih armad in istočasnem zaupanju v lastne moči in energijo ljudstva, ki je nepremagljivo, če ga prežema sla po svobodi. Zato ob jubileju ne bo odveč podčrtati, da je delovanje organizacij tehnične kulture neločljiv sestavni del vsakega napredka: materialne proizvodnje, splošnega razvoja in krepitve samoupravne socialistične družbene ureditve. S svojim delom posega organizacija v ključna področja razvoja: v proizvodnjo, v vzgojo in v obrambo. In samozavestno lahko trdimo, da je zaradi svojih programskih nalog resnično pa-triotična in za skupnost družbenega pomena. Ob tem je treba povedati še nekaj. Povedati, da namreč za o-gromnim opravljenim delom stoje številni aktivisti organizacij tehnične kulture, ki s svojo vztrajnostjo, doslednostjo in požrtvovalnostjo nesebično izpolnjujejo programska načela svoje organizacije na idejnih in političnih temeljih ZK in SZDL. Dosedanje delo predstavlja dobro osnovo za čim večji razmah tudi v prihodnje, a biti moramo tudi kritični. Povsem napačne so ocene, ki se tu in tam slišijo, da za nadalj- Razstavo so si ogledali tudi republiški funkcionarji, ki so bili vidno zadovoljni nje razvijanje društvenih dejavnosti tehnične kulture pri sedanji stopnji našega razvoja ni več toliko potrebe in prostora. Že samo dejstvo, da je za sleditev znanstveno tehnološkega razvoja, ki zelo naglo ubira svoja pota in ob njem za naše uspešno vključevanje v mednarodno menjavo dela, potrebno čim širše angažiranje ustvarjalnih sil delovnih ljudi, že samo to dejstvo opozarja na nekaj drugega. Naša dežela se še daleč ni v dovoljni meri vključila v sodobne procese znanstveno tehnične revolucije. Njeno zaostajanje je med drugim opazno tudi v skromnem upravna socialistična dežela globoko zaveda svoje zgodovinske odgovornosti za uspeh samoupravljanja. In vrednost samoupravljanja ne more priti do izraza, če ni oprta na očiten gospodarski, socialni in splošni družbeni napredek. Bilo bi kratkovidno v boju za te cilje pustiti ob strani katerega koli činitelja, in mednje prav gotovo spadajo tudi organizacije tehnične kulture. Z novo ustavo smo si zastavili orjaški cilj, do kraja uresničiti enakopravnost delovnih ljudi v medsebojnih odnosih in zagotoviti njihovo svobodo v delu in družbi. Toda ta cilj ni sam sebi Glavni direktor dipl. ing. Miro Jančigaj si je s svojimi sodela ci ogledal razstavo lastnem doprinosu k splošnim dosežkom znanosti, tehnike, tehnologije, pa tudi v poudarjeni težnji po uvozu tuje tehnologije in v ekstenzivnosti in nezadostni programski usmeritvi k lastnim raziskovalnim naporom. Opuščati možnosti, da se na ta področja vsestransko vključijo ustvarjalne dejavnosti tehnične kulture, bi pomenilo razkošje, ki si ga gospodarsko tehnično srednje razvita dežela, kot je naša, ne more privoščiti. V prid nadaljnjim, še izdatnejšim prizadevanjem za širjenje in razvijanje družbenih dejavnosti na področju tehnične kulture govori tudi podatek, da je kvalifikacijski sestav zaposlenih v Sloveniji med naj slabšimi v Jugoslaviji. Dalje: naša težnja po ekonomski in družbeni blaginji terja dolgoročnejšo politiko razvoja vse države. Razpravljamo o našem srednjeročnem razvoju, čigar izvedba bo terjala velike napore in disciplinirano in natančno izpolnjevanje dogovorov. V mednarodni delitvi se dogajajo velike strukturalne spremembe, ki globoko zadevajo vsako državo in njeno gospodarstvo. Ob teh spremembah nihče ne more stati ob strani, če noče zaostati. Zato uvrstitve na odgovarjajoče mesto v prihodnji mednarodni delitvi dela nikakor ne smemo prepustiti spontanosti. In takšno mesto je mogoče zagotoviti le z upornim, načrtnim, vsestranskim ustvarjalnim delom. K hitremu, usklajenemu razvoju nas silijo še drugi motivi. Jugoslavija se kot edina samo- namen. Z njim moramo dos či večjo produktivnost dela vsako-ga delovnega človeka in družbe v celoti, večjo usklajenost v načrtovanju in v trdnosti gospodarskega in družbenega razvoja, pa tudi večjo humanost v medsebojnih odnosih. Drugo pomembno področje delovanja organizacij tehnične kulture je vzgoja. Posredovati, seznanjati in uvajati v praktično življenje vrednote tehničnih dosežkov in dognanj vsej mladi generaciji in delovnim ljudem. Me smemo dovoliti, da bi nastal razkorak med na eni strani izrednim razvojem znanosti in tehnike in na drugi strani razumevanjem dosežkov na tem področju. Kolikor bolj bodo delovni ljudje, ki odločajo o sredstvih v znanstvene namene razumeli znanstvene dosežke in jih seveda tr di s pridom uporabljali v vsakodnevnem gospodarskem in javnem življenju, toliko večje bodo možnosti splošnega razcveta, posebej še znanosti in tehnologije. Vsestranska tehnična vzgoja mora biti sestavni del naših vzgojnih in izobraževalnih naporov. Organizacije tehnične kulture se, na primer, ne morejo pomiriti s sedanjim položajem tehnične vzgoje v sistemu vzgoje in izobraževanja. To sicer ne sodi v njihovo pristojnost, vendar so v dosedanjem delu konkretno sodelovale pri ustvarjanju pogojev za razvoj in uveljavitev tega predmeta, zlasti v osnovnih šolah. 16 &n6jJUigc> KRI ŽANI 3 Pomanjkanje možnosti zaposbtve Procenti Vrinek Prvi . . ¡etalec vgr*i mitologiji Dolgorepa okrasna ptica Dijak z opravljeno maturo Zatikalni vzvod Hivatska ilustri- rala revija Stopnja, nivo i Gotska *upinav i talij ai-skih Alpah Mesto y Srbiji ob ra*i Baronica Opuščero korito Save vSremu Prikaz ekspo- natov Nižinski jelen Moško ime Izumilo govedo Ničvreden človek, malo- pridnež Južno- ameriška žolna Osi ovna mera Časovna enota Mesto na Hrvatskem Angleški pisatejj Doyle Nekdania stranka vRusiji Glas pri trganju ah paranju Majhno krilo Kil o volt Foto* grafija Turško mesto Tulpa □ Anita Ekberg Igra na srečo Vrtni pridelki Vnetje kosti Vod* Nobelij Staroindij *a zbirka basni Izdelovalec lutk Moka iz manioke . Blago- vestnik, glasnik ' Cankar Ivan Nikelj Zemeljska smola Majhna zastava ' Velik avstralski otok Irska ilegalna armada Nasprot- niki papeštva ' Rudolf Čačinovič Navihanka Župnik Strog izpit Žensko ime Itali- jansko moško ime Veliko afriSto jezero □ Grafični postopek Delovna skupina, moštvo Mesto v ZRN ob Donavi . ' Obrtnik lesne strckč Delo Ime črice Jadranski c tok Spriče- valo Glasbeni znak Reka med Mongolijo m SZ Estonec Nikalnica Cerkveni pevski zbor Plemen- sko govedo Panoga poklicnega udejstvovanja AfriSti ptič Začetek ' abecede Spolna preobčut- ljivost • i 1 . .. . ! Srbski knez v kosovski bitki > Naša luka zi { razsuti tovor REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: soliter, apoteka, makaron, ora, Eli, TT, Tkon, Spa, Ka, Ga, Sinatra, sala, problem, Trogir, leto, čitalnica, Anet, nravi, ten, Vaša, okra, Paka, knap, mat, amaro, Arizona, Ivanov, Nazaret, maraton, dar, to, ala, Alani, dvom, mast, eter, žep, Kreta, Kvirit, Anton, Ankara. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo elani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22 . 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Žreb je določil nagrade naslednjim: 1. nagrada 200 din, Podpečan Herman, dve nagradi po 100 din Besednjak Marko in Macuh Alojzija, pet nagrad po 50 din prejmejo: Glešič Anica, štrajher Jože, Manfreda Marija, Podpečan Matilda in Rozman Antonija. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta EMILA BENKOČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem sodelavcem iz elektro delavnice in skladišča za izkazano pozornost v dneh žalosti ter godbi na pihala EMO za igrane žalostinke. Žalujoča hči Stanka Benkoč z družino Dne 29. decembra so se zbrali naši sodelavci, ki so šli v zasluzeni pokoj v letu 1976. Na sestanku je bilo prijetno in tovariško vzdušje, žal pa je bilo precej odsotnih. Naši upokojeni sodelavci so prejeli darila ob slovesu od podjetja. Sodelavci iz komercialnega sektorja so se dostojno in tovariško poslovili od svoje dolgoletne sodelavke Fanike Štiglic. V EMO je delala 35 let. V zahvalo za dolgoletno zvestobo so ji sodelavci podarili televizor. Na sliki je Fanika s svojimi sodelavci iz nabavne službe. ZAHVALA ! Iskreno se zahvaljujem j vsem sodelavcem, ki so ob ZAHVALA izgubi drage mame ob izgubi naše ljube mamice in žene i MARIJE ZUPANC 1 darovali cvetje, jo spremljali na zadnji poti in iz- MALČI SKALE reke sožalja. ; Žalujoči sin Drago Zupanc se zahvaljujemo vsem, ki z družino ZAHVALA ste jo spremljali na zadnji poti, ji poklonili vence in Ob težki izgubi moje drage cvetje ter izrekli sožalje. mame Posebna zahvala godbi EMO, bivšima sodelavcema ANE BOROVNIK za prisrčne in iskrene poslovilne besede. Kolektivu EMO prav prisrčna hvala. se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavcem iz skladišča polizdelkov za izredno pozornost in pomoč v dneh žalosti in za darovane ven- ce in cvetje. Družina SKALE Iskrena hvala vsem sode- Celje, Malgajeva 10 lavcem, prijateljem in znancem, ki so jo spremlja- li na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Albin Borovnik