Dr. I. T.: Spomini na lurško romanje. Jeruzalem, Rim, Lurd! Katero katoliško srce bi ne hrepenelo po teh znamenitih svetih krajih? V zadnjih desetletjih ima zlasti Lurd privlačno silo, kakor za druge narode, tako za Slovence, ki so že dvakrat, 1. 1896 in 1. 1908, v večjem številu obiskali to Marijino svetišče. Ni čuda! Saj stoji podoba Brezmadežne, kakor se je 1. 1858 prikazala blaženi Bernardki, v tolikih naših cerkvah in kapelah, da, skoro v vsaki slovenski hiši. Začetkom letošnjega leta se je v Ljubljani osnoval odbor za romanje Slovencev v Lurd. Na tozadevni poziv se je priglasilo 158 udeležencev, med temi približno ena tretjina iz Štajerske. Odhod. Velikonočni torek, 6. aprila, opoldne so se romarji zbrali na Ijubljanskem kolodvoru. Med njimi sta bila dva škofa, dr. Karlin iz Maribora in dr. Mileta iz Šibenika. Vodstvo romanja je bilo v rokah vseučiliščnega profesorja dr. Lam. Ehrlicha in kanonika dr. Tom. Klinarja. Kmalu po 12. uri smo se poslovili od bele Ljubljane ter v veselem razpoloženju odrinili proti jugu, proseč Boga, naj nam pošlje svoje angelje, ki nas bodo spremljali na potu ter srečno zopet privedli domov. Že črez dobri dve uri smo na meji, in v P o stojni, kjer je še pred nekaj leti bila domaca zemIja, nas prevzemejo laški vozovi in uradniki. Za pustimi kraškimi planotami nam zabli^či pred očmi si- nje Jadransko morje, in kmalu smo v Trstu. Med kratkim odmorom obkrožijo tamkajšnji slovenski ver niki svojega bivšega nadpastirja, mu poljubljajo roko ter nudijo cvetlic in okrepčav . . . »Jaz sem dobri Pastir in poznam svoje, in moje poznajo mene.« V večernih urah nas vlak odpelje črez beneske in lombardske ravnine v sredino severne Italije. V sredo jutro, 7. aprila, nas pozdravlja M i 1 a n, prestolnica sv. Karola Boromeja, čigar predzadnji naslednik je bil nekaj časa Ahil Ratti, sedaj papež Pij XI. Potovanje. Od Milana krene naša pot proti jugu. Ko se začne železnica dvigati črez Ligurske Alpe, zamenjajo paro z električno silo. Dočirn občudujemo lepoto pokrajin in bogastvo industrijskih mest, drvi vlak navzgor preko drznih mostov in skozi nebroj predorov, k^ nas spominjajo na Semmering ali Brenner, dokler ne prevozi višine ter se približa ligurskem delu Sredozemskega morja. Na velikanskem kolodvoru ponosne Genove obstojimo ob desetih predpoldne. Skupna pobožnost v bližnji cerkvi S. Giovanni, pri kaleri je škof Mileta opravil sv. mašo ter kanonik dr. Klinar razložil romarjem nampn našega potovanja, — po obedu pa ogled genovskega pokopališča Campo Santo, najlepšoga na svetu, to dvoje nam najbolj ostane v spominu. Proti večeru nadaljujemo pot ter dospemo pozno v noči na zadnjo italijansko poslajo Ventimig1 i a. Tu prenočimo v udobnih posteljah, in v četrtek, 8. aprila zjutraj, vstopimo v francoske vozove. Ves čas od Genove sem se vozimo tik ob morski obali, po takozvani Rivieri, mimo svetovnoznanih le- tovišč Menton, Monte Carlo, Monaco, Nizz a, Ca n n e s, Toulon. Naravna krasota teh južnih pokrajin se ne da opisati: Bujno cvetje, zlato sadje, dehteče mirte in oranže v zrcalu sinjemodre morske gladine — kakor košček raja na zemlji. Verno srce nehote zahrepeni po Stvarniku lepote, po večni Lepoti . . . Med naravno krasoto pa umetno razkošne palače bogastva, blagostanja in blagožitja; le malokje kakšno znamenje vere v Boga: »Kako težko bodo bogatini prišli v božje kraljestvo!« Po poldnevni brzi vožnji dospemo ob enih popoldne v zgodovinsko znamenito mesto Marseil1 e. Tu sem sta prišli po vstajenju Zvelicarjevem Marta in Marija Magdalena iz Betanije, in Lazar, ki ga je Jezus obudil od smrti, je bil v tem mestu prvi škof. — Po potrebnem okrepčilu obiščemo baziliko Notre Dame de la Garde, Marije Stražarice. Visoko nad morjem (153 m) stoji to svetišče. Kip Matere božje na stolpu je znamenje, ki mu velja zadnji pogled in pozdrav mornarjev, ko jadrajo v daljino. Kratek nagovor prelata dr. Tomažiča o svetovnem poslanstvu katoliške Cerkve po volji božji in želji Marijini, ter slovenske pete litanije tvorijo našo skupno pobožnost. Občudujoč pogled na marziljski zaliv in na širno morje, v katero tone večerno solnce, polem pa hitro nazaj na kolodvor, večerja in celonočna vožnja. V petek, 9. aprila, ob devetih zjutraj se znajdemo v Toulousu. Prva pot nas pelje v cerkev: tu se tudi v tujini čutimo domače. Skupno sveto mašo odsluži škof dr. Karlin; dekan Skubic pa povdarja misijonsko misel sv. Cirila in Metoda za zedinjenje vseh Slovanov v ceščenju ene Matere Marije in v okrilju ene Matere Cerkve. — Po kosilu zopet v vagone! Po krajinab, podobnih deloma našemtt Krasu, večinoma pa našim Slovensikiin goricam in poljanam, se bližamo svojemu ciiju. Ob ^6 popoldne Eazremo t ozki dolini tri vitke stolpe — v Lurdu smo! V Lurdu. Na kolodvoru nas prijazno sprejmejo tajnik lurškega škofa ter dva slovenska bogoslovca, ki študirata v Parizu. V hotelu Richard ob desnem bregu relce Gave se nam odkaže stan za tri dni. Navzlic utrujenosti ne strpiš v sobi. Preko mosta stopiš v diven, do M km dolg, od divjih kostanjev obkrožen pank. V ravni crti proti zapadu se med zelenimi nasadi vrstijo kip sv. Mihaela, visok križ, razodetje Srca Jezusovega sv. Mariji Marjeti, lani svetnikom prišteti župnik sv. Janez Vianney, in v nadnaravni velikosti eoha lurške Gospe z bl. Bemardko. Sledi prostran trg, spominjajoč na trg sv. Petra v Rimu. Ob zapadni etrani trga vhod v spodnjo, roženvensko cerkev. Za to cerkvijo, v višini njene kupole in obeh stranskih sfolpov, se dviga visoko gor v nebo veličastna lurška bazilika, pod katcro se nahaja še tretja, podzemeljska cerkev ali krypta. Sem gor vodijo ob obeh straneh roženvenske cerkve kamenite stopnice, ali pa eložna pot nad visokim obzidjem, ki začenja ob koncu parka, obkrožuje trg pred cerkvijo, ter se dviga navzgor proti baziliki ... Pa za sedaj, samo en pogled na ta trojni, in vendar enotni stavbni umotvor. Vleče te drugam. Skozi obok v obzidju kreneš na desno. Po cesti med severno steno skale, ki nosi baziliko, in med reko Gave — nekaj sto koraitov, pa si v votlini, kjer se je I. 1858 prikazovala Brezmadežna preprosti deklici Bernardii. Gor v desnem kotu temnega skalovja preblažena Devica v znani podobi lepe Gospe, v snežnobeli obleki, z višnjevim pasom, s sijajem okrog glave, z rožnim vencem na roki. Njej v vznožju se lahno zibIje pravkar razcvetela divja roža. Pred duplino je železna pregraja z vhodom na desni in z izhodom na levi strani. Znotraj za pregrajo preprost oltar. Pred vhodom na desni primerna prižnica. Na okroglem stojalu med altarjem in pregrajo, kakor tudi za altarjem, gori nebroj sveč; prinašajo jih verni častilci Marijini, ki se vrstijo v procesijo okrog altarja. Prostor pred pregrajo je poln ljudstva na kolenih, zatopljenega v molitev. Nad vsem nemoten mir in skriv nostna tišina. Uho ti ujame le šepet iz srca kipečih prošenj, vzdihe v Marijino pomoč zaupajočih bolnikov, in žuborenje čiste čudežne studenčnice, ki jo zajemajo in s katero se krepčajo romarji iz treh izlivov ob levi strani votline. Siloma se pripogneš in poklekneš. Rad bi skril solze ganotja, pa ne moreš! Sem-li vreden stati in klečati na tem svetem kraju, kjer je skrivnosten, pa ocividen stik med nebom in zemljo?! Prehitro nam je minil čas v Lurdu. Že v petek zvečer smo se udeležili velikanske procesije z lučkami, katero so priredili pariški dijaki, nad 4000 po številu. Tudi v slovenskem jeziku je ubrano donela pred lurškimi svetišči znana pesem: Ave, ave, ave Marija! Slična procesija v manjšem obsegu se je pomovLla v soboto in v nedeljo zvečer. V soboto šele smo si natanoneje ogledali zgoraj omenjene tni cerkve in druge znamenitosti. Pred votlino smo imeli skupne sv. maše v soboto, nedeljo in pondeljek zjutraj okrog 8. ure. Tam sta maševala oba presvetla škofa, in nekateri drugi, po žrebu ali dogovoru določeni duhovniki. Slovesno procesijo z Najsvetejšim, ki se pomika od čudežne jame po parku in trgu pred roženvensko cerkev, in med katero prejmejo posamni bolniki blagoslov s presvetim Reš njim Telesom, je vodil v soboto popoldne škof dr. Mi leta, v nedeljo popoldne pa škof dr. Karlin. V noei od sobote na belo nedeljo smo imeli pobožnost v zgornji baziliki: od 10. do 11. molitvena ura, od 11. do 12. pridiga g. župnika Šoba, o polnoči okrog 25 svetih maš s skupnim sv. obhajilom. Prosti čas so posamni romarji porabili za zasebno pobožnost v votlini, v cerkvah, na Kalvariji s 14 postajami križevega pota, za obisk Bemardkine rojstne hiše, za nakupovanje spominkov, pa tudi za izlete v bližnjo okolico. Luršld škof, 831etni dr. Franc Schopfer, je sprejel škofa dr. Karlina in romarski odbor ter nam je dal izporočiti, da se veseli našega prihoda, da nas ljubi in blagoslavlja, da moli za nas ter nam želi po priprošnji Matere božje izpolnjenje naših želj. V-pondeljek, 12. aprila, predpoldne smo se s skupno sv. mašo in z govorom kanonika Časla poslovili od lurške Gospe. Zopet in zopet smo se oairali nazaj na milo podobo v votlini. Bilo nam je pri srcu, kakor otroku, ki se mora ločiti od matere ter oditi na daljno pot . . . Ob % dveh popoldne smo zasedli svoje prostOTe v vlaku, in v ncpretrgani vožnji prepotovali daljavo, kakor iz Riina do Maribora. Škof dr. Mileta je zavoljo obolelosti ostal v Lurdu. V torek, 13. aprila zjutraj ob pol sedmih smo bili t Lyonu. Lyon, Ars, Paray le Monial. Po Lurdu smo obiskali še dnige znamenite kraje. Na lyonskem kolodvoru so nas čakali avtomobili. V pet četrt urah prevozimo rodovitna polja proti severovzhodu od mesta, in smo okrog devetih predpoldne v prijazni vasi A r s, kjer je v prvi polovici preteklega stoletja tako blagoslovljeno deloval 1. 1859 umrli in lani na binkoštno nedeljo svetnikom prišteti župniik Janez Vianney. V med tem povečani župnijski cerkvi se zberemo pred nestrohsnjenim truplom svetnika, škof dr. Karlin služi skupno sv. mašo, duh. svetovalec Markež opiše vzor dušnega pastirja. Sedanji arski župnik Msgr. Convers nam prijazno razkaže in razloži vse znamenitosti cerkve in Vianneyjevega stanovanja. Po blagoslovn z Najsvetejšim se vmemo v Lyon. Okreppčani v veliki kolodvorski restavraciji, se cdpeljemo popoldne z železnico proti severuzahodu tor dospemo ob desetih po noči v Paray le Mon i a 1. Nastanimo se v hotelu prav nasproti svetišču, kjer se je v letih 1673—75 razodevalo presv. Srce Jezusovo sv. Mariji Marjeti Alacoque. Naslednjo sredo, 14. aprila, ob pol desetih predpoldne, odsluži škof dr. Karlin pri altarju razodetja, tik krste imenovane svetnice, sv. mašo. Kakor poveod drugod, tako tudi tukaj zbuja pozornost milo in ubrano slovensko petje. Po izpodbudnem nagovoru jezuita P. Tomca se izpostavi Najsvetejše. Vsi se glas no posvetimo božjemu Srcu. Sedaj vzame Presvetli zjato knjigo slovenskih, presv. Srcu posvečenih družin, ter jo položi na korporale tik Najsvetejšega s prierčnim nagovorom: »Gospod Jezus, tukaj ti prinata« »lato knjigo, r katero je vpisanih nad 10.000 slo- venskih rlružin. Sprejmi jo in stori, d"a bodo te in vse ostale slovenske družine, da boro© vsi zapisani v Tvoje božje Sree « Rad bi ga poznal, kogar ne bi pretresel ta svečani trenutek v dno duše in srcaf Nepozabljiv bo nam tudi poziv dr. Ehrlicha pri popoldanski molitveni uri pred Najsvetejšioi, naj tukaj in pozneje doma prosimo presveto Srce, da bodi kralj slovenskemu narodu kot takeiiftii in naj ga združi v eno celoto! Vrniter. Zvecer se vrnemo v Lyon, kjer nam je pripravIjemo prenočiščd. V četrtek, 15. aprila, zjutraj odrinemo po kratkem ogledu nekaterih znamenitost proti vzhodu, se vozimo po krasnih dolinah med visokimi snežniki mimo jezera Bourget in toplic A i x 1 e Bains, si odpočijerao v slovitem savojskem mestu Chambery, dospemo proti večeru v bližino Mont-Blanca, izginemo pri zadnji irancoski postaji M o d a n e v blizu 15 km dolgem predoru Mont-Cenis, ter kmalu po polnoči, v prvih zjutranjih urah 16. aprila obstojimo v Turinu na Italijanskem. Po potrebnem odpočitku nas združi skupna pobožnost v sloviti cerkvi Marije Poraočnice pri Salezijancih, ki nas spominja Don Boska in njegovega dela za mladino. Opoldan nadaljujemo potovanje do M i 1 a n a, tam si po obedu ogledarao mesto in stolnico sv. Karola Boromeja. Mnogi se ne ustrašijo truda ter gredo na streho in v stolp, ki je najlepši spomenik gotskega sloga. Zvečer na vlak in v soboto, 17. aprila, ob petih zjutraj zremo zopet Adrijo s Trstom in še istega dne smo malone vsi na svojem domu. Smelo rečemo, da so nasi romarji povsod, kjer so se vozili in kjer so se nrndili, napravili tudi na tajce dober utis. Kdor bi trdil nasprotno, bi jim delal veliko krivico. Pa tudi mi smo našli povsod uljud nost, prijaznost in postrežljivost. Spomini na Lurd in druge svete kraje, ki smo jih obiskali, bodo nam vse življenje najdražji in najlepši spomini.