Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u 9 Leto XXXII. - Štev. 33 (1616) Gorica - četrtek 21. avgusta 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 ST. nmmpri Letos se mnogi evropski narodi spominjajo moža, ki je s svojim delom in zgledom zaslužil naslov »oče evropske kulture«. Obhajamo namreč 1500-letnico rojstva opata sv. Benedikta, ki ga je Papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za glavnega zavetnika Združene Evrope. Tedanji poglavar Cerkve takole utemeljuje svojo odločitev: »Sv. Benedikt je bil poslanec miru, uresničevalec edinosti, učitelj civilizacije in predvsem oznanjevalec krščanstva ter še posebej ustanovitelj redovniškega življenja na Zahodu. S knjigo, s križem in 'S plugom,« tako pojasnjuje Pavel VI., »je sv. Benedikt prinesel krščanski napredek narodom, .razkropljenim od Skandinavije do Sredozemskega morja, od Irske do prostranih nižin Poljske.« Tudi naši slovenski predniki so sprejeli evangelij po oznanjevanju benediktinskih menihov. Mednje so prihajali z juga iz samostana v Štivanu pri Devinu, s severa Pa med drugimi zlasti iz samostana Inni-ohen na Tirolskem. V proslavo 15004etnice rojstva sv. Benedikta so že v teku študijska zborovanja, mednarodni simpoziji in učenjaki objavljajo zadevne razprave. Tudi jugoslovanski škofje so za to obletnico pripravili .posebno pastirsko pismo, ki naj bi tudi naše dežele uvedlo v .praznovanje tega pomembnega zgodovinskega dogodka. BENEDIKTOVA MLADOST Benedikt se je rodil, tako prevladuje splošna sodba zgodovinarjev, okoli leta 480 v kraju Norcia v italijanski pokrajini Umbria. O njegovi družini vemo le to, da je imel sestro dvojčico 'Sholastiko, ki se je vse življenje ravnala po bratovem zgledu. Tudi ona se je popolnoma posvetila Bogu in je postala redovnica benediktin-ka. Častimo jo kot svetnico in njen god obhajamo 10. februarja, medtem ko obhajamo praznik sv. Benedikta 11. julija. Ko je Benedikt izkoristil dane možnosti za izobrazbo v domačem kraju, so ga starši poslali v Rim, kjer naj bi se izpopolnil v pravnih vedah, ki so bile v tistih časih zaželeni cilj vsakega izobraženega Rimljana. »Toda čakalo ga je veliko razočaranje; tam je našel le preveč razuzdanih mladih ljudi, ki so se predajali svojim strastem in se uničevali,« tako poroča življenjepis, ki ga je o Benediktu zelo vestno napisal Papež Gregorij Veliki (590-640). V SAMOTI Naveličan Rima in njegove pokvarjenosti (srno v času zadnjih utripov poganstva) se je Benedikt za nekaj časa umaknil v bližino mesta Tivoli, a se je kaj kmalu tudi tu ločil od nekaterih enako .mislecih tovarišev. Za novo bivališče si je Benedikt izbral sotesko ob reki Aniene blizu mesta Sublaqueum, to je današnje mesto Subia co. že pred Benediktom so se v tej divji samoti naselili nekateri puščavniki. Ko je dalj časa živel v popolni odmaknjenosti od ljudi v trdi spokomosti, so ga nekateri samotarji le našli v strmih pečinah. Pregovorili so ga, da je postal njihov duhovni voditelj. Kmalu pa je »božji mož« moral ugoto-viti in je o tem menihe tudi odkrito opozoril, da se njihovo življenje ne ujema z njegovim. Sam je s svojim ostrim življenjem pokazal zgled resnične bogolju no sti in jim dajal s tem ustrezne ukaze. Me-ttihi pa ga niso ubogali, ker se pac ™s0 ntarali odreči privajenim lagodnostim. Ker so se ga hoteli iznebiti, so mu začeli greniti življenje in so ga celo nameravali zastrupiti. NASTANEK BENEDIKTINSKEGA REDA Spet se je umaknil od ljudi, ker pri njih ni našel pripravljanosti za svojo pot pri ®luženju Bogu in ljudem. Toda zdaj so se ntu začeli pridruževati vedno številnejši, ki so iskreno iskali v Benediktu duhovne ®a učitelja. Po njegovem navodilu so se Združevali v skupinah po 12 menihov. Vsa '?e>nu teh združenj je Benedikt dol | °dgovornega voditelja, sam pa si je pn 4ržal vodstvo novincev in nadzorstvo na Nezakonit sklep o Jeruzalemu Sv. Benedikt — oče evropske kulture vsemi hišami, ki so sicer bile druga, od druge neodvisne. V teh redovnih skupnostih je Benedikt zahteval čut odgovornosti tako glede verskih vaj kot tudi glede dela. Vsak novi priglašen«: je moral napraviti določeno dobo preizkušnje pred sprejemom v redovno družino. Od vseh menihov je zahteval resno prizadevanje za čim bolj bratske odnose med seboj, nasproti Bogu pa zdravo krščansko pobožnost. Pri teh nalogah je Benedikt dajal vsem svojo oporo z zgledom in poučevanjem. Redovnikom je bil oče; to pomeni beseda »opat«, ki izhaja iz grške besede »abbas«. MONTE CASSINO Ko je hodil od Rima proti Neaplju, se je Benediktovo oko skoraj na sredi poti ustavilo na oblastem griču, ki je še sedaj znan kot Monte Cassino. Na vrhu je bila opuščena trdnjava z razpadajočim obzidjem, močnim stolpom in Jupitrovim templjem. Z 12 redovnimi tovariši, ki si jih je izbral v skupnostih v Subiuco, je na kraju poganskega templja postavil cerkev. Posvetil jo je v čast sv. Martinu, ki je bil tedaj zelo češčen kot zavetnik redovniških družin po Evropi. Zgradili so še kapelo na čast sv. Janezu Krstniku. Iz tega svetišča se je pozneje razvila mogočna bazilika in okoli nje so zrasli domovi za redovnike. Tako je nastal samostan, ki bo v zgodovino šel kot Monte Cassino in velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Monte Cassino je postal simbol duhovne kulture zahodnega sveta. REDOVNA PRAVILA Misel in duha sv. Benedikta najbolj razodevajo njegova redovna pravila (Regula), ki jih imenujejo evangelij, presajen v resnično življenje. Vse, kar je v njih zapisal, je Benedikt najprej na sebi preizkusil. Ukazuje samo to, kar more spolniti vsak povprečen človek, pusti pa, da vsakdo razvije svoje posebne naravne in nadnaravne darove. Benediktinska duhovnost upošteva obliko in red; misliti v benediktinskem duhu pomeni: postaviti stvari na njihovo pravo mesto, znati razločevati in se odločati za resnično prave vrednote. Veliko prostora imajo v Pravilih določbe o bogoslužju. Cerkev mora biti predvsem občestvo molilcev, občestvena molitev pa mora biti urejena. Benediktinci so ostali zvesti temu naročilu svojega ustanovitelja in prenovitev bogoslužja, ki je bila prvi sad II. vatikanskega koncila, so dolga desetletja poprej pripravljali prav v‘ benediktinskih samostanih. V uvodu svojih pravil je Benedikt zapisal: »Ustanoviti moramo šolo, kako služiti Bogu...« V mislih je imel tako šolo redovniškega in krščanskega življenja, v kateri bi se učenci navajali izvrševati »božja dela«, skladno povezovanje molitve z ročnim in umskim delom. Po zamisli svojega ustanovitelja so benediktinski menihi na pragu srednjega veka in še kasnejša stoletja v svojih samostanih odpirali šole, ki so bile v tistem času edina žarišča izobrazbe. Po zaslugi teh šol so se ohranile in se med sedanje evropske narode razširile najboljše pridobitve stare grške in rimske kulture, zato sv. Benedikta po pravici imenujemo »očeta evropske kulture«. Jože Jamnik S svojo trmoglavostjo so Izraelci vnesli nov razlog spora med svojo državo in Arabci. Gre namreč za enostranski sklep izraelskega parlamenta, s katerim so razglasili Jeruzalem za večno in nepreklicno glavno mesto izraelske države. Ta sklep je groba kršitev mednarodnih določil in sklepov Organizacije združenih narodov. Da bomo razumeli zakaj gre, naj sledijo naslednja pojasnila. STARI IN NOVI JERUZALEM Stari Jeruzalem je tisti del mesta, ki obsega goro Sion in nekdanji judovski tempelj, Novi Sion z grobom kralja Davida, potem še cerkev božjega groba, nekdanjo Pilatovo palačo, kjer je bil Jezus sojen in od koder so ga odpeljali na Kalvarijo (via Dolorosa). Vsi ti objekti so danes znotraj jeruzalemskega obzidja in tvorijo stari Jeruzalem. Izven obzidja na zahodni strani so Izraelci zgradili svoj novi Jeruzalem, ki je sodobno mesto z novimi zgradbami, širokimi cestami, parki itd. V tem novem delu Jeruzalema je tudi sedež njihovega parlamenta, ki mu pravijo knesset. Na vzhodni strani, toda izven obzidja, so Get-zemani in Oljska gora. Ob prvi vojni med Izraelci in Arabci leta 1948 je stari del Jeruzalema ostal v rokah Jordanije in prav tako vsi kraji vzhodno od mesta (Oljska gora), dočim so si Izraelci priborili zemljo zahodno od mesta in tam začeli takoj graditi svoj »Novi Jeruzalem«. Bilo je podobno kot pri nas, ko sta nastali dve Gorici. V tretjem spopadu leta 1967 pa je bila Jordanija poražena in Izraelci so si osvojili ne samo stari Jeruzalem, tem- več vso Palestino do reke Jordana. Toda šlo je za osvojitev z orožjem. Po mednarodnem pravu takšno ozemlje ostane pod upravo zmagovalcev do sklenitve mira. šele mirovna konferenca določi dokončne meje in s tem suverenost nad ozemljem. Naj zopet pojasnim s primero pri nas: do 0-simskih sporazumov je bila meja med Italijo in Jugoslavijo samo začasna in ne dokončna, mogla bi se tudi premakniti, šele s sporazumom v Osimu je postala dokončna in vsaka država je postala dokončno suverena na svojem o-zemlju. Torej ne z vojno zasedbo, temveč z mirovnimi sporazumi postanejo meje kočno vel javne in s tem tudi suverenost nad ozemljem. Tako predvideva mednarodno pravo. Izraelski parlament se je na vse to požvižgal in samovoljno oklical Jeruzalem kot »večno in nepreklicno glavno mesto Izraela«. Nekaj podobnega je naredila stara Avstrija, ki je leta 1875 najprej zasedla Bosno in Hercegovino, potem pa jo leta 1908 anektirala in razglasila za del Avstrije. Vemo, da je to samovoljno dejanje dunajske vlade postalo eden izmed vzrokov za prvo svetovno vojno. VERSKA EDINSTVENOST JERUZALEMA Glede Jeruzalema (starega namreč) je zadeva zamotana tudi zaradi verskih razlogov. Jeruzalem je namreč sveto mesto vsem trem monoteističnim verstvom, judovskemu, muslimanskemu in krščanskemu. Vsa ta verstva so po- Velita maMstn n PeUskem Poljska že nekaj časa doživlja hudo gospodarsko in družbeno krizo. Vladajoči režim je zanemaril kmetijstvo, storilnost dela se je zmanjšala, država tone v dolgovih nasproti tujini. Vlada je že pred časom razglasila zamrznitev poviška plač. Splošno nezadovoljstvo je zlasti v preteklem tednu dobilo izraz nevarnega množičnega protesta zoper obstoječe stanje. Pričelo se 'je s stavko 17.000 delavcev v ladjedelnici »Lenin« v Gdansku. Nato je stavkovno gibanje zajelo tudi druga industrijska središča severne Poljske in pristanišča. Stavkujoči so svoje zahteve oblikovali v 16 točkah. V njih terjajo poviške plač ter preklic podražitev živil, zlasti mesa, razpustitev uradnih sindikatov in njih nadomestitev z avtonomnimi, objavo delavskih zahtev po sredstvih javnega obveščanja ter spomenik žrtvam režimskega nasilja iz leta 1970 (45 mrtvih). 'Napetost na Poljskem je dosegla toliko stopnjo, da je moral glavni tajnik poljske partije Echvard Gieirek odpovedati srečanje z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom v Hamburgu, ki bi moralo biti v torek 19. avgusta. Da bi pomiril stav-kujoče delavce, jim je spregovoril po televiziji. Obljubil je, da se bo vlada zavzela za reformo poljskega gospodarstva, zavrnil pa je vse politične zahteve stav-kujočih. Dejal je, da zahteve delavcev lahko sprožijo anarhijo in gonjo proti socializmu. Ta pa je za Poljsko družbena osnova in je zato nedotakljiv. Seveda večina Poljakov drugače misli. Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je .prišlo .po večerni sv. mašo v cerkvi sv. Ane do politične manifestacije, v kateri so udeleženci proslavili 60. obletni- co bitke, ko je maršal Pilsudski zavrnil pred Varšavo boljševiške čete. Manifestacija je imela torej izrazito protisovjetski značaj. V Čestohovi pa je govoril kardinal Višinski tar poudaril pravico ljudi do kruha, omenil pa tudi zmago Pilsudskega. Sedanji notranji položaj na Poljskem je močno odjeknil tudi v zahodnoevropskih državah. Poljska je trenutno izredno zadolžena na mednarodnem tržišču in zelo odvisna od tujine tudi na prehrambenem področju. Vlada ni v stanju sprejeti zahteve delavcev po gospodarskih izboljšavah. Začarani krog je pač v tem, da se življenjski stroški neprestano višajo, plače pa ostajajo v bistvu nespremenjene. Zato je upravičena bojazen na Zahodu, da se bodo poljske oblasti ob sedanjem nezadovoljstvu znova poslužile sile kot so to storile leta 1956 in leta 1970. Arabska emigracija V arabskem svetu se delavci množično selijo iz revnih v bogate države, proizvajalke nafte. V teh državah pride na enega domačina en tuj delavec. Največji uvozniki delovne sile so Saudska Arabija, Libija, Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati ob Perzijskem zalivu. V teh državah je na začasnem delu skoraj tri milijone tujih delavcev, od tega kar polovica v Saudski Arabiji. Od teh delavcev je dva in pol milijona Egipčanov, Palestincev, Sudancev, Jordancev in Sircev. Ostalih pol milijona tujih delavcev je prišlo iz nearabskih azijskih držav kot so Pakistan, Indija in Indonezija. Vsi ti delavci morajo biti muslimanske vere. Samo tehnični strokovnjaki so lahko nemuslimani. vezana z Jeruzalemom: judje, ker je tam bil njihov tempelj na Sionskem griču, muslimani, ker je že Mohamed razglasil Jeruzalem kot »sveto mesto«. Tam so si Arabci zgradili dve veličastni mošeji, ki slovita po vsem muslimanskem svetu. Mi kristjani, vseh različnih skupnosti, vidimo v Jeruzalemu kraj, ki ga je posvetil naš Učenik s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem in nam je zato najbolj svet kraj v Palestini. Prav zaradi te verske edinstvenosti Jeruzalema so državniki v okviru Združenih narodov že leta 1947 na generalni skupščini sprejeli sklep, da morata Jeruzalem in okolica tvoriti »ločeno telo«, ki ga bo upravljal poseben odbor OZN. To odločitev so pri OZN pozneje ponovno potrdili. Do njegove praktične udejstvitve pa ni prišlo nikoli, ker sta si obe sprti stranki, arabska in izraelska, prilaščali izključno pravico nad mestom, Združeni narodi pa nimajo vojaške moči, da bi svojo odločitev izpeljali. STALIŠČE SV. SEDEŽA Sv. sedež, kot zastopnik katoliške Cerkve, je zelo zainteresiran nad pravšno rešitvijo jeruzalemskega vprašanja. V bistvu se ujema z rešitvijo, ki jo je nakazala OZN. Vatikan je v tem oziru že ponovno in ponovno spregovoril od leta 1947 dalje. Zadnji tak poseg je čisto svež in ga predstavlja članek v vatikanskem glasilu »L'Osservatore Romano« z dne 1. julija. V bistvu se v tem članku zahteva, naj se v Jeruzalemu ohrani verski pluralizem in naj ta pluralizem zadobi potrebna učinkovita jamstva. »Če se hoče ohraniti verski pluralizem Jeruzalema, mora ta pluralizem dobiti javno priznanje in trdna ter konkretna pravna zagotovila; le tako bo vsem trem monoteističnim veram zagotovljena enakopravnost, ne da bi se ta ali ona morala čutiti podrejena drugim.« Vsled tega meni Sv. sedež, da ni takšen enakopraven položaj zagotovljen s samo garancijo o »prostem dostopu na svete kraje,« kot je izjavil izraelski parlament. IZRAELSKA SAMOVOLJA VODI V NOVE VOJNE Na začetku omenjeni samovoljni ukrep izraelskega parlamenta je še bolj zaostril spor med Arabci in Izraelci; pa tudi ostale države bi ne smele mirno prenašati in odobravati izraelsko samovoljo, ki že zelo sliči samovolji Hitlerja, ki je prav tako samovoljno priključil tretjemu Reichu evropske dežele, ali samovolji Sovjetov, ki si danes prilaščajo pravico, da odločajo o usodi dragih narodov. Izkušnja uči, da takšno popuščanje ne vodi k miru, temveč k novi v°jni, ki postane tem hujša, čim večje je bilo prej popuščanje načelom mednarodnega sožitja. Kar se tiče Izraela in s tem mi-ru na Bližnjem vzhodu imajo največjo odgovornost Združene države Severne Amerike. Naj ne mislijo, da je samovolja Izraela njim v korist ali v korist miru. Sv. sedež je pa po pravici zaskrbljen zaradi usode svetih krajev, in zlasti Jeruzalema, ker ima dovolj bridkih izkušenj z izraelskim nacionalizmom in fanatizmom po dragih krajih Palestine. Izraelcem in njihovim besedam ni zaupati. K.H. Na grobu sv. Martina in v Dolini gradov Ko smo se poslovili od sv. Bernardke v Neversu, nas je čakala popoldanska vožnja v Tours, kjer naj bi počastiti s svojim obiskom grob sv. Martina. Pot nas je vodila prek mesta Bourges, ki slovi po mogočni gotski stolnici. Seveda nismo zavrgli enkratne priložnosti, da si jo ogledamo. Bourges, mesto z 80.000 prebivalci, v srednjem velcu prestolnica vojvodstva Berry, stari rimski Avarieum, leži ob reki Cher in je danes pomembno trgovsko in industrijsko središče. Toda njegovo srce je katedrala, ena najiepših v Franciji. Dolga je 124 m, visoka 41, široka 34 m in ima pet ladij. Po razsežnosti presega katedrali v Chartresu in Parizu, ki smo si jih naslednje dni tudi ogledali. Katedralo v Bour-gesu, posvečeno sv. Štefanu, so začeli graditi leta 1195, dovršili pa leta 1260. Na večer smo prispeli v Tours, mesto sv. Martina. Je to cvetoče mesto, ki slikovito leži na sotočju rek Cher in Loire. Že stari Galci so tu imeli svojo naselbino; v srednjem veku je bila rezidenca francoskih kraljev. Danes šteje 150.000 prebivalcev. Turisti ga zelo cenijo, saj je izhodišče za ogled gradov po dolini rek Cher in Loire, polno sonca, ki ga tudi vinogradi v •pokrajini Tureni potrebujejo. Drugo jutro, v ponedeljek 28. julija, smo obiskali grob sv. Martina, nekdanjega rimskega vojaka in od leta 371 škofa v Toursu. Sv. Martin sicer ni živel v mestu Toursu, temveč v opatiji Marmoutier 15 km zahodno od mesta, ki jo je lata 372 sam ustanovil. V 11. stoletju je bila obnovljena, leta 1818 pa popolnoma uničena. Isto usodo je doživela tudi bazilika sv. Martina v samem mestu, kjer je tudi svetnikov grob. Prvotno baziliko iz 13. stoletja so leta 1562 kalvinski hugenoti temeljito opustošili, leta 1802 pa je bila popolnoma porušena. Ostala sta le dva stolpa in del samostanskega hodnika. Leta 1924 je bila zgrajena na grobu sv. Martina nova stolnica, mešanica romanskega in bizantinskega sloga. Na grobu tega svetnika, ki je tudi v naših krajih tako priljubljen, smo imeli ob-čestveno mašo. Duhovni voditelj je poudaril zlasti tri svetnikove lastnosti: ljubezen do bližnjega, njegovo molitveno življenje in voljo do dela, saj je prešel v zgodovino z znanimi besedami: »Gospod, če sem še potreben, ne zavračam dala,« besede, ki si jih je sedanji; beograjski nadškof Alojzij Turk izbral za svoje škofovsko gesio. Umrl je 8. novembra 397. Na tisoče cerkva, samostanov, krajev, rodbinskih pirimkav je dobilo ime po njem. Njegov grob v Toursu je bil ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku. Tudi Slovenija ima številne cerkve, ki so temu svetniku posvečene. V gori-ški nadškofiji jih je 10 župnijskih in 1 podružnica (med njimi v Sovodnjah in Doberdobu), v tržaško koprski 8 (med njimi na Proseku), v krški (celovški) 26 župnijskih in 16 podružnic, v ljubljanski 15 župnijskih in 26 podružnic, v mariborski 14 župnijskih in 5 podružnic. GRADOVA CHENONCEAUX IN AMBOISE Potovanje po dolini reke Loire je skoro obvezmo povezano za vsakega turista z ogledom gradov, ki so silno številni. Delimo jih na dve skupini: starejši obrambnega značaja so vsi iz 13, in 14. stoletja, mlajši, ki so služili za oddih, i’,ov in zabavo, pa iz 16. in 17. stoletja. So pravi biseri gradbeništva, po notranji opremi pa prava paša za oči. Po maši na grobu sv. Martina smo si utegnili ogledati dva: Chenonceaux (izg. šenons6) in Amboize (izg. Amboaz). Res sta bile vredna obiska. Grad Chenonceaux stoji na reki Cher, ki vsa teče pod njim. Gradili so ga med m tem no rm Grad Chenonceaux na reki Cher, ki nosi navzdevek »grad šestih dam« leti 1513-21 na račun Tomaža Bohier, zakladnika kraljev Karla VIII., Ludvika XII. in Franca I. Grad je dobil navzdevek »grad šestih dam«, ki so bile z njim tesno povezane. Prva, Katarina Brigonnet, Bohier jeva žena, iz bogate družine, je vodila v moževi odsotnosti gradbena dela. Po smrti zakoncev je Bohierjav sin zaradi zadolžitve državni blagajni grad prepustil kračju Francu I. Njegov sin Henrik II. ga je podaril svoji ljubici Diani iz Poitiersa, ki ji je biila 20 let starejša od njega, a zelo mladostna. Kraljeva žena, slavna Katarina Medici, je potrpežljivo prenašala to čudno stanje in svojo tekmico po kraljevi smrti: leta 1559 prisilila, da je grad zapustila. Za njo se je vselila sama Katarina Medici, velika ljubiteljica razkošja, znana bo razsipnih prireditvah in nastopih. Na mostu čez Cher je dala zgraditi dvonadstropno galerijo, na desnem bregu pa park. Grad je kraljica zapustila svoji snahi Luizi Lotrin-ški, ženi kralja Henrika III. Imenovali so jo »nepotolažijivo«, saj je po nasilni smrti svojega moža samotarsko živela v gradu, vedno belo oblečena (žalna barva na francoskem dvoru). Po njeni smrti je grad postal zanemarjen, dokler ga ni kupil kraljevi upravnik Dupin. Njegova žena je zelo ljubila leposlovje. Nekaj časa je v njenem času v gradu živel Jean Jacques Rousseau kot vzgojitelj otrok in tu napisal roman »Emile«. Leta 1864 je postala lastnica gradu Madame Pelorize in ga obnovila v prvotni obliki. Sedaj je grad lastnina družine Menier. 11 km severno od grada Chenonoeaux leži ob reki Loire drug mogočen grad Amboise. Tja smo se odpeljali na kosilo, grad pa ogledali le od zunaj. Začel ga je graditi kralj Karel VII, leta 1492, ki se je polastil pokrajine in posestev grofovske družine Amboise. Kralj je v gradu tud; umrl leta 1498. Pod kraljem Francem I. so grad dokončali. V 16. stoletju so francoski kralji v njem pogosto bivali. Tu je leta 1519 umrl slavni italijanski umetnik Leonardo da Vinci. Prihodnjič: na grobu sv. Terezije Deteta Jezusa. Danica Legiša je odšla V četrtek popoldne, 7. avgusta letos, smo spremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče v Mavhinjah učiteljico gdč. Danico Legiša. Ob tej priložnosti se je zbralo veliko sorodnikov, prijateljev, učiteljic in znancev, ki so se hoteli zadnjič posloviti od cerkvene pevke in vzgojiteljice. Somaševali so trije duhovniki, mod njimi tudi sorodnik g. Bojan Ravbar. Pogrebne obrede pa je opravil domači župnik, ki je v hamiliji pokazal na zasluženo pot nekdanje vzgojiteljice, ki je s svojim življenjem pričevala za krščanske vrednote in narodno zavest tar je bila zvesta cerkvena pevka že od rane mladosti. Med mašo je pel domači cerkveni pevski zbor, kateremu so pomagali tudi »Fantje izpod Grmade«. Ti so tudi zapeli žalostinke pred domačo hišo, pred cerkvijo in na pokopališču. Hvalevredna je bila pobuda, da so mnogi darovali za dobre namene bolj ko za cvetje. Danica Legiša se je rodila v Mavhinjah 1919. leta in sicer v hiši štev. 15, odkoder so izšli že pokojni dr. Miroslav Legiša in dr. Lino Legiša. Tu je obiskovala osnovno šolo, seveda v italijanščini zaradi fašizma, v Trstu pa je nadaljevala gimnazijo in opravila realko. Zaradi bolezni in druge svetovne vojne je opustila misel na univerzo. Med drugo svetovno vojno leta 1944 sta g. Mirko Filej in Danica Legiša obnovila vsaj za nekaj mesecev osnovnošolski pouk v Mavhinjah. Po drugi svetovni vojni je najprej opravila kot privatistka učiteljsko maturo in usposobljenski izpit pod zavezniško vojaško upravo. Nato je poučevala v raznih krajih Primorske, v Mavhinjah, Cerovljaih, Sesljanu, Devinu in Nabrežini. Učiteljski poklic ji je bil v veselje in zadoščenje, ki ga je opravljala vse do upokojitve zaradi bolezni. Danica Legiša ni bila samo dobra vzgojiteljica, temveč tudi cerkvena pevka. Bila je navzoča na vseh naših skupnih romanjih. Bila je vedno vedro in prijetno razpoložena. Ljubila je tudi naše slovenske knjige in časopise; bila je res zavedna Slovenka s pravim krščanskim pojmovanjem glede na sedanjo družbo in socialni razvoj. Spravljena z Bogom z vsemi zakramenti je tiho odšla od nas, potem, ko je slišala še o našem zadnjem potovanju h Gospej Sveti. Naj ji bo slovenska domača zemlja lahka in Bog naj ji bo bogat plačnik. M 13. avgusta je preteklo 19 let, odkar so vzhodnonemške komunistične oblasti postavile v Berlinu zid, ki je upravičeno prejel navzdevek »Zid sramote«. V tem času je že nad sto oseb, ki so skušale pobegniti na Zahod, ob njem izgubilo svoje življenje. »Zid sramote« je tipičen spomenik nečloveškega socializma, ki se s silo vzdržuje v vzhodnih državah pod sovjetskim okriljem. ■ V londonski četrti Soho je v dveh nočnih lokalih izbruhnil požar, ki je do sedaj terjal 37 človeških žrtev in visoko število ranjenih. V obeh lokalih so se zbirali večinoma priseljenci iz Latinske Amerike,’ zlasti iz Kolumbije. ■ Ni dovolj, .da doživlja te dni Poljska dneve notranje napetosti zaradi stavkovnega gibanja nezadovoljnih delavcev. Priti je moralo še do hude železniške nesreče, ki se je v ponedeljek 18. avgusta v jutranjih urah pripetila blizu mesta Toruna, 150 km severozahodno od Varšave, kjer sta trčila potniški in tovorni vlak. Potniški vlak je bil poln domačih turistov, ki so se vračali iz Kolobrzega, letovičar-skega kraja ob Baltskem morju. Silovito trčenje je povzročilo smrt 62 oseb, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. ■ Egiptovski predsednik Sadat je odgovoril maroškemu kralju Hasanu II. na pismo, ki ga je prejel v zvezi z razglasitvijo Jeruzalema za izraelsko prestolnico. Sadat v pismu Hasanu podčrtava svoje nasprotovanje tej odločitvi izraelske vlade, a dodaja, da so tega sokrive tudi arabske 'države, ker so razdeljene med seboj, ker zganjajo terorizem in niso zmožne obsoditi sovjetskega vdora v Afganistan. Sadat je še posebej omenil libijskega predsednika Gedafija, ki pošilja po svetu svoje morilske skupine in ljubkuje s Sovjetsko zvezo. Tudi iranski ajatolah Homeini je s svojim napačnim pojmovanjem korana zanesel nemir na vse področje Srednjega vzhoda. ■ Iranska vlada v Teheranu si nakopava vedno več nasprotnikov. Od Sovjetske zveze je zahtevala, da mora dovoliti Iranu odprtje konzulata v sovjetski republiki Uzbekistanu, katere prebivalstvo je muslimanske vere. če SZ na to ne bi pristala, bo iranska vlada zaprla sovjetski konzulat v Rešetu ali Isfahanu. Obenem je iranska vlada prekinila diplomatske odnose s Čilom, iv Teheranu pa iz »previdnosti« zaprla britansko veleposlaništvo. Do tega sklepa je prišlo kot odgovor na aretacijo iranskih študentov v Londonu, ki so tam bučno manifestirali. Tudi zadeva ameriških talcev slabo kaže. Novi predsednik iranskega parlamenta Rafsan-žani je dejal, da se bo o talcih razpravljalo, ko parlament ne bo imel več drugih nujnih poslov. ■ V New Yorku se je po petih dneh zaključilo zborovanje ameriške demokratske stranke. Delegati so za predsedniškega kandidata izvolili sedanjega predsednika ZDA Carterja, ta pa si je ponovno .izbiral za podpredsednika Walterja Mondala. Carterjev tekmec Edward Kennedy je obljubil svojo podporo, potem ko je Carter vnesel v svoj program nekatere Kannedy-jeve zahteve, med njimi da je 'treba dati prednost boju zoper brezposelnost pred ukrepi za zajezitev inflacije. Kamenčki Grad Amboise z mostom prek reke Loire »Bandengebiet« Na železniškem podvozu pri Rdeči hiši, ob vstopu v Rožno dolino je bil med vojno velik napis: BANDENGEBIET. Tam se je namreč začenjalo od partizanov kontrolirano ozemlje. Po vojni so napis zbrisali in človek je upal, da za vedno. Toda nppis so si sposodili Sovjeti in ga prenesli v Afganistan. Poročila iz Moskve namreč pravijo, da se tam sovjetski vojaki borijo proti »banditom«, ki so predele svoje domovine spremenili v »Bandengebiet«. Temu bi lahko dodali še to, da nekdanji »banditi-partizani« nič kaj ne simpatizirajo s sedanjimi »banditi« v Afganistanu, ko bi vendar moral »bandit« biti tovariš »banditu«, kjer koli ta biva in se bori za svobodo. A z našimi nekdanjimi »banditi-partizani« ni tako; vsi lepo molčijo. Tudi na številnih festivalih komunističnega glasila »Vnita« ni bilo nikjer slišati besede v prid »banditom« v Afganistanu. Zakaj? Ali ni svoboda občečloveška vrednota, ki jo moramo privoščiti vsem? Najbrž ne, ker bi sicer PCI manifestirala za »bandite« v Afganistanu kot je svoj čas za »bandite« v Vietnamu, e. k. Marijanski kongres v Argentini Pred 350 leti se je začela v Argentini tam-kajšnja največja Marijina božja pot v Lu-janu, 66 km zahodno od Buenos Airesa. Argentinska Cerkev je sklenila ta jubilej proslaviti z vseargentinskim marijanskim kongresom v Mendozi, ki bo od 8. do 12. oktobra. Mendoza je cvetoče mesto pod Andi, 1.100 km oddaljena od Buenos Airesa, središče vinogradništva in sadjarstva. Od tam je še 150 km do čilske meje, kjer je v bližini najvišja gora Aconcagua (7018 m), na kateri se je smrtno ponesrečil prvi slovenski izseljenski duhovnik Jože Kastelic. Marijanskega kongresa v Mendozi se bo polnoštevilno udeležila tudi tamkajšnja slovenska kolonija, ki šteje kakih 500 duš in uživa med domačini zaradi svoje vernosti, gospodarske podjetnosti in kulturne dejavnosti velik ugled. Ti so imeli 18. maja letos svoje romanje k bližnjemu Marijinemu svetišču, pred romanjem pa Šestdnevno duhovno obnovo. Tudi letošnje vseslovensko romanje v Lujan je poteklo kot priprava na marijanski kongres v Mendozi. To je bilo 11. maja in se je ob tej priložnosti zbralo okrog 3.000 ljudi. Popoldne jim je pred procesijo pridigal g. Mirko Mazora iz Gorice,-ki se je prav tedaj mudil v Argentini. Polemika ob še nerojenem detetu Pred nekaj tedni je prišla v javnost vest, da je skupina slovenskih intelektualcev vložila prošnjo za izdajanje nove revije; iziti bi morala prihodnjo jesen. Ti pogumni intelektualci so Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak in Dimitrij Rupel. Za njimi stojijo seveda še drugi, ki niso zadovoljni s sedanjimi slovenskimi revijami, ker si želijo »revijo novih 'kriterijev«. Po našem mnenju gre za željo nekaterih, da bi dobili glasilo, ki bi bilo bolj svobodno in manj dirigirano kot so sedanje slovenske revije in listi v domovini. Ta skromna zamisel nekaterih literatov je razburila Jožeta Javorška, ki je v »Nedeljskem dnevniku« 20. julija napisal jedek članek z naslovom »Strašljiv dokument zmede in revščine«. Naznanilo nove revije mu je »strašljiv dokument«. To ni prvič, da se Jože Javoršek spoprijema z literati, ki niso ali bi ne želeli biti po žda-novsko na partijski ideološki liniji. Dovolj, da človek bere, kaj ta pisatelj piše o sodelavcih nekdanjih revij »Prostor in čas« ter »Perspektive«. Vse, kar ni zasidrano v osvobodilnem boju ali kar iz njega ne izhaja, je za Javorška krivoversko in vredno, da zgori na grmadi. Znano pa je, da je Javoršek tajnik Josipa Vidmarja, ki je še vedno nesporen razsodnik v slovenskem literarnem svetu. Zato smo radovedni, ali ne bo morda Javorškov napad na novo revijo, še predno se je rodila, sokriv, da se sploh ne bo rodila. ■ V srednjeameriški državi El Salvador je pretekli teden vojaška vlada s precejšnjo lahkoto zatrla splošno stavko, ki jo je oklicala levičarska Demokratska in revolucionarna fronta. Očitno je ljudstvo ni podprlo. Nadškof Arturo Rivera je medtem pozval vodstvo omenjene fronte, naj izpusti južnoafriškega veleposlanika Gardnarja ter industrijca Keilhauerja, obsodil umor nekega industrijca, ki so ga frontaši ugrabili, vlado pa opozoril, naj se ne veseli zmage zaradi neuspele stavke, temveč se raje prizadeva za narodno spravo. Z GORIŠKEGA Tabor slovenskih goriških skavtov 1980 Po dveh tednih tabornega življenja SO' se goriški skavti in skavtinje vrnili domov. Letos jim ni manjkalo lepega vremena in sonca tako da je še potok ob taboru usahnil. Seveda so si znali pomagati in so speljali pitno vodo po črevesu do tabora. S tabora so se vrnili vsi zadovoljni: vodniki in vodnice ter mlajši udeleženci. Bilo jih je skupno približno 80 ter so taborili v dveh ločenih podtaborih za fante m dekleta. Imeli so nekaj skupnih točk programa, predvsem verski del in večerne taborne ognje. Voditelji so letos vnesli v program nekaj novosti kot so bile dan zbranosti in olimpijskih iger. Poleg tega so uvedli rabo žepnih radio oddajnikov - sprejemnikov za razne igre in spretnosti. Opazili smo tudi aparat Polaroid za hitre fotografije, projektor za filme, registrator ipdb. Prijatelji in dobrotniki redno pomagajo, da ni težav s šotori. Tudi 'letos je bilo več novosti, največja seveda velik šotor »Pagoda« za sestanke ob slabem vremenu. V zadnjih dneh je prišla na dan tudi publikacija Tabor Lep 1 (Lepena) 1980, ki je objavila prispevke, nastale na taboru. Ti so bili pesmi, zgodbe, poročila in spisi. Goriški in tržaški skavti in skavtinje so se ob zaključku vseh taborov zbrali v ponedeljek 11. avgusta na Kontovelu, kjer je bila ob prvi obletnici smrti maša za skavta Marija Cianija. S tem se je zaključila sezona v delovanju skavtske organizacije, ki bo spet začela s sestanki po pričetku šolskega leta. Šagra sv. Roka v Podturnu Tudi letos je poteklo praznovanje pa-trona sv. Roka v goriški četrti Podturen v slavnostnem razpoloženju. Lepo vreme m množična udeležba pri tomboli sta dala vsemu slavju prijetno in domače vzdušje. »Nagrado 1980« je prejel letos za .pridobljene zasluge v korist domače četrti cav. Evansto Lutman. Izročil mu jo je dosedanji^ goriški župan De Simone. K šagn sv. Roka spada tudi tradicionalno tekmovanje v pritrkovanju, ki se ga je udeležilo 15 skupin, zvečine z onstran eje. e so si tudi pridobile prva mesta ščineCer “ nj’ Podnan«a in Ajdov- •1 2 Z C F E S t S r, s v, n A k P rr Ji' ir t) P' p: al ol ol ki je b< U) jo Pr »e d« sq iu ja sli d\ ob ve vr je P'C »tl; *a St; da v Ar Pii ta] Je $v< tel bo te $ei mi ] be Žel lekaj novih potnikov. Poleg mene je sede’. po zunanjosti odličen gospod in z njim So bile še tri osebe njegove družine. Kmalu sva začela razgovor. Govoril je špansko, jaz pa italijansko. Uganil sem njegove misli, on pa je precej znal italijansko. Dobri dve uri, ves čas do Buenos Airesa sva obravnavala razne svetovne probleme. Povedal sem, kdo sem in odkod. On se je Vračal s potovanja okrog sveta. Obiskal je razne vzhodnoazijske prestolnice. Tokio, Peking, Singapur in druge. Zelo se je zanihal za položaj pri nas. Moral sem mu Začrtati na papirju, da sd je bolje predstavljal dežele. Govorila sva zaupno, kakor da bi bila že stara znanca. Pred prihodom v Buenos Aires smo dobili prijavnice za Argentino. Prosil sem ga, naj kar on na-Mše, ,ker znam le malo špansko, kar je rad storil. Dejal je, da vse te prijavnice |akoj pridejo njemu v roke v uradu, kjer je v službi. V -mojo beležnico je napisal svoje ime in dal mi je še svojo vizitko s telefonsko številko s pripombo: »Karkoli boste v Argentini potrebovali, telefonirajte mi, vam bom rad na uslugo.« Pozneje sem zvedel, da je višji uradnik v nekem Ministrstvu. Kar razjasnilo se mi je. Bil sem v skr heh, kako se bom znašal v nepoznana de-*eli, pa zadenem na takšno prijaznost m dobrohotnost pri Argentincu na tako \ iso ^m položaju. Blizu »Slovenske hiše« mi je msgi. n' l°n Oreha r, moj sošolec, cerkveni delegat *a Slovence v Argentini, dal na razpolago s°bo za bivanje v Buenos Airesu. Se tisto ^Opoldne sem se od dolge vožnje anoge ^dpoči-tj, ker še ni bilo pol petih popoldne, ^akor je kazala moja ura, marveč sale 1)01 ene, ker smo se pri vožnji za štiri ',|"e pomaknili proti zahodu. Ob 7. uri ^et na vseh ravneh, razlikujemo se večkrat o poteh, ki naj čim uspešneje peljejo do tega cilja. Nihče ničesar ne vsiljuje, pove pa, kar misli. V tej svobodi, povezani z ljubeznijo, je glavni čar naše jesenske zelene tribune, ki nam je zares to, kar pravi njeno ime: Draga.« Podlonjer Že šesto leto teče kar smo začeli s službo božjo v naši novi cerkvi v Podlonjerju v Trstu. V vseh teh -letih smo imeli v slovenski verski skupnosti pet krstov', poroke nobene, -pogrebov pa vsaj dvanajst. Prvi dve leti je bil nedeljski obisk sorazmerno z današnjim še kar velik. Iz teh par stavkov se takoj razvidi položaj v naši župniji. In vendar je treba kljub vsemu tudi zapisati, da skupina vernih podlonjerskih žena zelo trdno drži in je prav po njihovi zaslugi nedeljska maša ob devetih pravo doživetje. Dodamo še to, da so podlonjerske žene kar lepo zastopane na vsakem cerkvenem prazniku kjerkoli na Tržaškem in tako si imamo skoro vsako nedeljo veliko povedati in to ne samo pred cerkvijo, tudi pri mizicah v baru; nekateri možakarji baje pravijo, da odkar je slovenska maša v Podlonjerju, je ob nedeljah v kuhinjah predolgo mir in na kosilo je treba čakati... Mnogim je znano, da je nova cerkev v Podlonjerju posvečena svetemu škofu Avguštinu in tako bomo imeli v četrtek 28. avgusta naš farni praznik, pravimo tudi žegnanje ali opasilo. Zvečer na god našega farnega zavetnika bo skupna služba božja v obeh jezikih. Pravijo, da imajo takšno skupno službo božjo samo še v Skednju in v Rojanu. Kljub temu se menda ne moremo pohvaliti z veliko u-deležbo v nobenem kraju, verjetno predvsem zato, ker je v vseh treh župnijah farni praznik med počitnicami v najbolj vročih dnevih. Podlonjer bo za skupni farni praznik obiskal don Mario Cividin, ki si je toliko prizadeval za us-peh škofijskega zborovanja »iz oči v oči«. Služba božja se začne zvečer ob sedmih. Vabimo sosede in prijatelje, da nas za naš farni praznik obi- ščejo in tako vrnejo našim ženam marsikateri obisk iz Podlonjerja. F. š. Obvestilo udeležencem romanja h Gospe Sveti in k sv. Emi Romarji bodo porazdeljeni v 6 avtobusih. V avtobusu štev. 1 bodo romarji SV. Jakoba in Marijine družbe iz ulice Risorta, v avtobusu štev. 2 iz Rojana in Barkovelj, v avtobusu štev. 3 iz Doline, Boljunca in Trebč, v avtobusu štev. 4 s Katinare, v avtobusu štev. 5 od Sv. Ivana, iz Skednja, iz salezijanske župnije, s Katinare in z Opčin in v avtobusu štev. 6 iz Mačkolj, Proseka in Sv. Križa. Odhod avtobusov bo v petek 29. avgusta ob 6. uri dn sicer: avtobus štev. 1 s trga Oberdan; avtobus štev. 2 izpred cerkve v Rojanu; avtobus štev. 3 s trga v Dolini; avtobus štev. 4 izpred cerkve na Katinari; avtobus štev. 5 s trga Oberdan {v ta avtobus vstopijo romarji od Sv. Ivana, iz salezijanske župnije in iz Skednja) in avtobus štev. 6 s trga v Dolini (v ta avtobus vstopijo romarji iz Mačkolj). Priporočamo vsem točnost. Vzemite s seboj potne liste oziroma veljavne osebne izkaznice. Romarski odbor PRAZNIK SKUPNOSTI DRUŽINA OPČINE V soboto 23. avgusta: odprtje praznika ob 18. uri; od 20.-24. ure ples. Pesmi in glasba za vse okuse. V nedeljo 24. avgusta: odprtje ob 16. uri; ob 17. uri italijanske ljudske pesmi. Od 20. - 24. ure ples. Oba dneva igra za ples ansambel »Galebi« z Opčin. Na voljo bodo jedi na žaru in domače vino. Prireditev se bo vršila v Bazoviški ulici 29 na Opčinah. V primeru slabega vremena bo prireditev v poslopju doma. Ob tem prazniku bo tudi odprtje ljudske čitalnice, fotografska razstava petletnega delovanja Skupnosti ter natečaj in fotografska razstava »Kras in njegovi ljudje«. Nabrežina Prof. Sergij Radovič je v 43. letu starosti nenadoma prekinil svojo bogato prosvetno delovanje kot glasbenik in zborovodja, zlasti v društvu Igo Gruden, pa tudi kot ljubeči mož in družinski oče, katerega izgubo bo v nedogled občutila žena Miranda Caharija ter hčerki Daša in Jana. Bil je žrtev prometne nesreče, ko se je mirno vračal s kolesom od morja. Njegov veličastni pogreb 9. avgusta je bil priznanje njegovemu delu in sočutje težko preizkušenim domačim. V spremstvu duhovnikov je v cerkvi poleg župnika spregovoril komenski dekan in združil tesnobni dan s Kristusovo žrtvijo. Na pokopališču pa so spregovorili poleg Nevenke Gruden še drugi predstavniki. Petje zborov, zvonenje, godba, vrsta vencev društvenikov, občanov in znancev je pustilo globoko zarezo v zgodovini na-brežins-kega življenja. Naj počiva v božjem miru, domačim in sorodnikom pa iskreno sožalje. Sveti Rok je tudi letos duhovno obogatil našo župnijo. V soboto 16. avgusta je naša lepo okrašena cerkev sprejela to-majskega novomašnika Žarka Škerlja, katerega je pozdravil Ivan Vižintin ob spremstvu skavtov, ki so mu izročili darove. Sam je v govoru poudaril pomen in lepoto vsakega božjega klica. Med mašo je dovršeno prepeval mešani zbor iz Doberdoba pod vodstvom Karla Lavrenčiča. Po maši je spregovoril predstavnik žup- HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE usposobljenostni izpit — v smislu člena 4 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo uradnikov 1. in 3. kategorije. Pogoji za pripustitev k natečaju: 1. Diploma višje srednje šole za uradnike/ce 1. kategorije oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije. 2. Opravljena vojaška služba (za moške). 3. Popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika. 4. Starost: max. 35 let. Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morali -kandidati uspešno prestati strokovni razgovor. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost civilni invalidi. Datum razgovorov oz. pismenih in ustnih izpitov bo javljen naknadno. Rok za predložitev -prošenj zapade 8. septembra 1980. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo na tajništvu Hranilnice. Upravni odbor nijskega sveta Gregor Pertot in sicer o lepoti, pomenu in važnosti narodnih noš. Osem Nabrežink se je nato postavilo pred oltar v novih kraških narodnih nošah, novomašnik jih je blagoslovil, zbor pa je zapel Hiindlovo »Boga slavijo« in Ki-movčevo »Ti si Peter, skala«. Prisostvovali smo še dokumentarnim spominom letošnjega mašniškega posvečenja na Sv. gori, ritmični maši na Vejni in drugim verskim prireditvam. Nedeljsko praznovanje je doseglo svoj višek v slovesni latinski maši (trojezični) z govorom msgr. Krapeža in prisotnosti srebrnomašnika g. Godniča ter evharistični procesiji, katero je poživljalo petje, godba, pritrkovanje, narodne noše, skavti in dolga vrsta vernikov. Ni manjkalo darovanja, prijetno se je širil duh po žajblju, družabno srečanje sodelavcev lepo uspelega praznovanja župnijskega zavetnika, ki naj prosi za celo Nabrežino, pa je zaključilo praznični dan. Mavhinje Naša župnija je letos romala že na razne kraje. Najprej skupno z drugimi Tržačani v rojstni kraj pok. papeža Lu-cianija, nato na Sv. Višarje, 7. avgusta pa h Gospej Sveti in sv. Emi na Krko. Ves dan je bil lep i-n sončen kot nalašč za romanje, že zgodaj zjutraj se nas je zbralo 53 romarjev, med temi veliko moških. V Celovec smo dospeli nekaj pred deseto uro. Tu nas je čakal vodič, koroški študent Martin, ki nas je spremljal na našem romanju. Ob enajstih smo imeli sveto mašo pri Gospej Sveti. Sveto daritev je opravili naš župnik dr. Jožko Markuža, ki je v nagovoru poudaril važnost, da se vedno znova vračamo k virom naše vere, naroda in slovenske državnosti. V lepi in slovesni baziliki Gospe Svete je odmevala slovenska molitev in petje. Ob grobu sv. Modesta smo molili za vse naše brate in sestre po krvi ter se zahvalili temu prvemu misijonarju na slovenskih tleh. Ustavili smo se in tudi slikali pred vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju, kjer so nekdaj ustoličevali slovenske kneze. V dno duše pa nas je bolelo, da prav v tem središču nekdanje Karantanije ni nobenega znaka ali plošče, ki bi govorila o nekdanji slovenska prisotnosti na teh koroških tleh. Zato smo se tudi vprašali, ali morda prav mi zamejski Slovenci preveč zanemarjamo naše koroške brate ter jih prepuščamo njihovi trdi u-sodi. Večkratni medsebojni obiski in stiki tudi na župnijski ravni bi morali poglobiti našo skupno vez tako na verskem kot tudi narodnem področju. Kosilo smo imeli naročeno na Krki. Po kosilu smo si najprej ogledali nekdanjo stolno cerkev, kjer je bil sodež krške škofije, nato pa počastili sv. Emo, slovensko svetnico in kneginjo, ki je pokopana v kripti te cerkve. Tudi tu smo molili za trdnost v veri in zvestobo slovenskemu jeziku in narodu. Nato smo se odpeljali k Osojskemu jezeru. že v avtobusu nam je gdč. Leonida prebrala pretresljivo Aškerčevo pesnitev Mutec Osojski. Nekdanji samostan je spremenjen v gostišče, cerkev pa rabijo za poletne koncerte. Ob jezeru smo se tudi oddahnili in osvežili. Proti večeru smo se odpravili proti domu vsi zadovoljni in veseli nad lepimi doživetji romarske poti. ■ Število žrtev atentata na železniški postaji v Bologni je naraslo na 84 oseb. V bolnišnici v Padovi je namreč umrla 1 Metna Marija Trolese, ki je pri eksploziji dobila opekline na treh četrtinah svojega telesa. ■ V Castelvetranu, provinca Trapani na Siciliji je postal žrtev mafijskega umora tamkajšnji župan 42-letni dr. Vito Lipari. Pripadal je dorotejski struji Krščanske demokracije. Lipari je že tretji predstavnik sicilske DC, ki je v zadnjem letu postal žrtev atentatorjev. Romanje v Lurd Slovenska goriška duhovni j a je letos priredila za skupino 30 svojih faranov romanje v Lurd. Najprej je bilo določeno, da se potuje s pulmanom v Rim in nato z letalom v Lurd. Pa se je vse ponesrečilo, ker je avtobus tako slabo vozil, da smo zamudili letalo za Lurd, ki vozi iz Rima ob ponedeljkih in četrtkih. Obiskali smo zato v Rimu cerkev sv. Petra, tam imeli mažo na grobu sv. Pija X. in se nato vrnili domov. Toda Lurdu se nismo hoteli odreči! Zato smo se ponovno domenili z agencijo IOT v Gorici, da pojdamo z letalom od tu do Lurda, za isto potnino, te nekaj smo doložili za pot iz Ronk v Rim. V eni uri smo dospeli v Rim in nato v dveh urah iz Rima /v Lurd. V Lurdu je bilo nad vse lepo. Ni bilo vročine pa tudi dežja ne. Romarjev je bilo izredno število, tako da so ugotovili, da jih je bilo en dan pri večerni (procesiji z ilučkami nad sto tisoč, različnih jezikav, vseh barv in vseh starosti. Imeli smo srečo, da kljub temu, da je bila skupina majhna, smo v sredo 6. avgusta zjutraj ob 6.30 lahko imeli svojo lastno mašo v slovenskem jeziku pri votlini, kjer se je prikazala Marija Bernardki. Vsak večer pri molitvi rožnega venca smo pri vsaki desetki lahko zmolili po eno zdravamarijo tudi v slovenščini. Res nepozabni vtisi na vse, kar smo doživeli in videli. Močna vera in neizmerna ljubezen ter zaupanje v Marijino priprošnjo vodijo neštete verne ljudi k votlini, kamor prinašajo svoje težave in prošnje. Bogu moramo biti hvaležni za vse te dni kot tudi agenciji IOT v Gorici, ki je tako skrbno vse organizirala brez naše izgube kljub prvi ponesrečeni poti do Rima. ililiMilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii »ŠE EN POZDRAV« Msgr. Antonu Rutarju ob železni maši 1910 - 1980 Minilo mnogo lepih je godov v življenju, ki Vam dal ga je Gospod — ob vsakem pa ni spev brnel zvonov, ker je bila tujina Vam za svod. Srebrni mašnik je le hrepenel, da čul bi Svete gore blagi glas... »Predaleč sem — pa z Bogom bom trpel, ' da pošlje On nam vsem rešitve čas...« Prišel je čas — in v zlati jubilej je Soče sinji vztrepetaval val in pošumeval dni, noči naprej, da biserni je god Vam zasijal. Še več Vam je naklonil Gospodar: Železni mašnik ste in naš vodnik, kot Krn resen, neupogljiv vsekdar, slovenstva in krščanstva zvest branik. Na mejah smo in priče žrtev zla, kjer brez potrebe se je lila kri — naj cvet ljubezni bi pognala tla, cvet sprave in pravice vseh ljudi. S.R. iililiiiiiliillllllllllillillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliililiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiliiiiiiiiiiii Prva seja novega občinskega sveta v Sovodnjah Bila je v četrtek 7. avgusta in jo je vodil novi župan Vid Primožič. Ta je na začetku seje obsodil podli atentat v Bologni, nakar se je svet v znak sočustvovanja z enominutnim molkom poklonil nedolžnim žrtvam tega pokola. Sledilo je čitanje in odobritev zapisnika zadnjih dveh sej, od katerih je bila ena še v prejšnji mandatni dobi. Nato je župan seznanil občinski svet o porazdelitvi odborniških mest. Podžupan je postal Vlado Klemše, odbornik za Sodstvo in kulturo je dr. Jožko Prinčič, za urbanizacijo Dominik Juren, za šport in prosveto Marjan Devetak. Sam župan bo na voljo občinstvu ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 10. ure. Nadalje je župan seznanil občinski svet o korakih, ki jih je občinska uprava napravila v zvezi z občinsko telovadnico. Podjetje CESIA, ki je telovadnico gradilo, je namreč zašlo v stečaj, na kar je sodišče objekt zapečatilo. Da se stavba zavaruje pred vremenskimi neprilikami, bi bilo potrebno postaviti vsaj streho, kajti do sedaj so postavljeni samo tramovi. Da pa se to lahko zgodi, je potrebno, da pristojni organi zapečatenje umaknejo. O šolskem poslopju v Rupi je župan Primožič vedel povedati, da je gradbeno podjetje dalo zagotovilo, da bodo dela končana do 15. septembra. Opravljena so bila tudi deda v novi šoli v Sovodnjah. Tu je namreč počil strop, ki je vezan s streho. Tudi v šoli na Vrhu bo občinska uprava poskrbela, da se v pritličju obnovi dotrajani leseni pod, V zvezi s tem je bilo govora o morebitni napeljavi centralne kurjave. Sledili so odborovi sklepi. Dela v otroškem vrtcu v Rupi se bodo znatno zavlekla, ker je treba urediti severni zid, okna, nova stranišča in tlak v kuhinji. Za ta dodatna dela bo uprava potrošila 7 milijonov lir. Zaradi stečaja podjetja CESIA bo morala deželna uprava imenovati novega tehnika, da bo preveril do sedaj opravljena dela. Ostali sklepi so se nanašali na ureditev zneskov nadur občinskim uslužbencem in poviškov mesečnih prejemkov po novih zakonih ter o dograditvi volivnih tabel. Pri točki varianta 4 regulacijskega načrta, ki določa zgodovinsko področje v Rubijah, so svetovalci SSk izrekli svoje pomisleke z ozirom na začrtano cono, ki naj bi na podlagi neke mape iz leta 1880 obsegala celotno rubijsko naselje. Občinski svet je osvojil pomisleke svetovalcev SSk in je skrčil zgodovinsko območje na samo neposredno okolico grajskih razvalin, ki ga omejujeta na dveh straneh cesti Rubije-Zagraj in Rubije-Gabrje. V občinsko gradbeno komisijo sta bila izvoljena Dominik Juren in geometer dr. Cvetko Kocjančič (ta je na voljo občinstvu ob sobotah), v občinsko volivno komisijo pa Emil Tomšič, Jordan Ožbot, Klara Fornazarič in Branko Černič kot stalni člani, Rafko Butkovič, Boža Pižent, Bernard Floretnin in Remo Devetak pa za namestnike. V pokrajinsko komisijo za ljudska stanovanja sta bila izvoljena Vlado Klemše in Oskar Pavletič. V zadnji točki iso svetovalci razpravljali o čiščenju cest in pokopališč ter njih okolice, o asfaltiranju nekaterih cestnih odsekov ter ceste v Rubijah, kjer je prišlo do zastoja, ker vodovodno podjetje CAFO še ni opravilo svojih del. Občinski svetovalec večine iz Gabrij je sprožil problem glede odtoka odpadnih voda in deževnice, kar je potem zajelo celotno o-zemlje sovodenjske uprave. Občinska u-prava ima to zadevo v programu, hišni gospodarji pa bodo morali poskrbeti, da se odpadna voda izpelje v primeren prostor. Med debato so svetovalki SSk intervenirali glede cest Rubije-Vrh ter Stra-dalta-štandrež ter o kanalizaciji v Rupi. Družinska sreča Bruni in Karlu Ferietič se je rodil sinček Matej, ki je poleg staršev osrečil tudi sestri Tanjo in Ester. Cerkveni pevski zbor iz Doberdoba, pri katerem Bruna zvesto sodeluje, se pridružuje zadovoljstvu staršev, želeč malemu Mateju veliko sreče v življenju. Števerjanski vestnik št. 5 Več strani je posvečenih poročilu o X. zamejskem festivalu domače glasbe v Šte-verjanu, ki se je vršil 5. in 6. julija letos. Poročevalec pravi o njem, da je bil »verjetno do sedaj najboljši«. V vestniku so tudi objavljeni članki in izvlečki slovenskih in italijanskih časopisov, ki so o festivalu poročali, potem pa še opis podiranja mlaja izpod Alenkinega peresa. Nadalje najdemo poročilo o delovanju SKPD »F. B. Sedej«, ki je prav z omenjenim festivalom uspešno zaključilo svojo letošnjo kulturno sezono. Zelo ostro se vestnik spoprime s pisanjem »Primorskega dnevnika«, ki se je obregnil ob stanje cest v števerjanski občini. Pisec v vestniku pravi, da je tako pisanje »oštarijsko« in »prava kvantarija«. Ali je res tako, pa lahko vsak presodi, saj je ponatisnjen tudi članek iz »Primorskega dnevnika«. Domačin je opisal svoje potovanje na otok Tenerifo v Kanarskem otočju in to kar živahno. To pot je prispel do mesta Sta. Cruz de Tenerife. Poleg tega najdemo še več kratkih vesti kot o smrti Ladislava Maraža, rojstvu Irene Bednarik in Ivana Komjanc ter o poroki Dušan Škor-janc-Silva Klanjšček. Za Dom bi. p. Leopolda Mandiča pri Dom Ju: družina Pregare ob poroki hčerke Suzane 20.000; N. N., Trst 10.000; Karlo Furlan, Trst 5.000; N. N., Trst 10.000; Jo-sipina Janežič, Trst 10.000; N. N., Trst 10.000; družina Bangardi, Trst 10.000; N. N., Trst 3.000; N. N., Donijo 10.000; Antonija Živec, Trst v spomin pok. sina 10.000; N. N., Trst 10.000 lir. OBVESTILA Zavod Alojzijevišče sprejema prošnje za vpis gojencev za leto 1980-81 do konca avgusta. Tudi gojenci 'prejšnjih let se morajo znova prijaviti. Predšolski center za mladino v Zavodu sv. Družine v Gorici bo znova odprt od ponedeljka 1. septembra dalje. Priglasijo se lahko otroci osnovnih šol in nižje srednje šole. Župnija Marije Kraljice v Dolu obhaja v nedeljo 24. avgusta svoj cerkveni praznik. Maše bodo dopoldne ob 10.30 in zvečer ob 18. uri. Med večerno mašo bo pel moški zbor Rupa-Peč. Vsi Marijini častilci prisrčno vabljeni! Skupina mladih iz Trsta in Gorice je ta teden odpotovala v Taize v Franciji; potujejo s posebnim avtobusom. Ob povratku upamo, da bodo o svojih izkušnjah kaj poročali. XIX. srečanje slovenskih duhovnikov iz zamejstva in zdomstva se prične v Trstu v domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v sredo 27. avgusta ob 8.30 s koncelebracijo. Duhovne vaje za slovenske duhovnike bodo v domu »Le Beatitudini« v Trstu (tel. 040 - 566244) 2., 3. in 4. septembra. Začetek v torek 2. septembra ob 9. uri. Vodil jih bo p. Pavel Berden S.J. Udeleženci so naprošeni, da se priglasijo pri msgr. Zorku (tel. 414646) ali pri g. Kunčiču (tel. 220332). DAROVI Za »Katoliški glas«: K. H., Gorica 24.000; Jože Ronko 7.000; Ana Okretič, Mavhinje 5.000 lir. Ob prvi obletnici smrti s. Ahacije daruje družina dr. Kacin za Zavod sv. Družine 100.000; nečakinja Mirella, Trst z izrazi hvaležnosti do nepozabne tete za lačne po svetu 100.000 lir. Za Zavod sv. Družine: O. Bavdaž za rajne sorodnike in znance 10.000 lir. V spomin na pok. Franca Žbogarja daruje Veronika R. za cerkev sv. Ivana v Gorici in za lačne po svetu po 10.000, skupaj 20.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Andreja Levpušček daruje družina A. Košič za Katoliški dom 20.000 lir. Klanjšček Pavla, Oslavje: za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in lačne po svetu po 4.000 lir, za misijone pa 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Amalije Peric daruje Marica Širca za zbor »Fantje izpod Grmade« 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Danice Legiša darujejo za cerkev v Mavhinjah: Berto in Vida Legiša 30.000; Slava Legiša 10.000; Ema Legiša 20.000; Norma Okretič 10.000; Vida Legiša 5.000; Ana Okretič 20.000; družine iz Cerovelj: Legiša, Satta, Pahor, Legiša in Terčon 70.000. Pokojnica je v svoji oporoki darovala 50.000 za nove orgle. Za isti namen Valentin Urdih 10.000; Angela in Livija Furlan 10.000; svakinja Marica ter nečaka Marta in Igor 150.000; R. P. 10.000 lir. Za cerkveni pevski zbor na Opčinah: Ivanka Dolenc 15.000 lir. Za Skupnost Družina Opčine: Marija Ban v spomin pok. matere in bratov 5.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: Marija Ban v spomin pok. matere in bratov 5.000 lir. Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Mila Ferluga 5.000 lir. Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda • Trst: Pina Giraldi, Trst 5.000; E., Trst namesto cvetja na grob pok. Štefanije Škrinjar 50.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: družina Urbančič v spomin pokojnih 15.000; N. N. v spomin pok. Štefanije Škrinjar 10.000 in Ana Trobec v isti namen 4.000; Lojzka Sosič ob 2. obletnici smrti moža 20.000 lir. Za slovensko skavtsko organizacijo darujejo svojci ob prvi obletnici smrti nepozabnega Marija Ciani 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Marija Pečenko: družina Saksida za Katoliški glas 10.000; Marta Zupan za Marijin dom v Rojanu 20.000; družini Slokar in Černič za Marijin dom v Rojanu 30.000 in za Skupnost Družina na Opčinah 20.000; Ninko Černič za kočo sv. Jožefa v Žabnicah 20.000; Rafaela Ferfolja za Marijin dom v Rojanu 10.000 lir. Ob tretji obletnici smrti pok. očeta Vladimirja Pregare daruje sin Aleksij iz Ricmanj za misijonarja Štanta na Madagaskarju 10.000 lir, žena Valerija Pregare in sin Viljem Pregare, oba iz Ricmanj pa za cerkev v Ricmanjih po 10.000 lir. Za lačne v Ugandi: P-1- 100.000 in Z. S. po 100.000, skupno 200.000 lir. Za misijon p. V. Kosa SJ: Lojzka Škabar 5.000; N. N„ Opčine 15.000 lir. Za misijone: G. V. 10.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Ljubljanska TV Spored od 24. do 30. avgusta 1980 Nedelja: 10.45 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju. 11.10 D. Markovič: Odpisani, TV nad. 12.30 Ljudje in Zemlja. 15.55 Split: Atletsko prvenstvo Jugoslavije. 18.30 Potopljena mesta: Stari Ulcinj. 20.00 M. Stojevič: Kitajska vaza, TV drama. 21.30 Dokumentarna oddaja. 22.25 Zabavno glasbena oddaja. Ponedeljek: 18.20 Minigodci v glasbeni deželi. 20.00 H. Lichtelfeld: Zrelostni izpit, zahodnonemška TV drama. 22.05 Kulturne diagonale. Torek: 18.00 Colargol, lutke. 18.15 Zdomske pesmi Mladena Rodelle. 18.45 Velika izkušnja. 20.00 Mednarodna obzorja: Reš-ni kozel. 20.55 Prijetni kotiček. Sreda: 18.20 Stockhausen in Tolkala. 20.00 Pred oddajo: »Igre brez meja«. 20.05 Diest: »Igre brez meja«. Četrtek: 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja. 18.55 Djerdap. 20.00 Zadnja naloga, ameriški film. 21.45 Kvartet Gary Burton. Petek: 18.00 Leti, leti, pikapolonica. 18.15 Družina Smola. 18.50 Poje vam Majda Sepe. 20.00 »Zemljo moja«, glasbena oddaja. 21.05 Blakovih sedem, serijski film. 22.10 90 včerajšnjih minut, švedski film. Sobota: 14.55 400 letnica Lipice, prenos. 17.00 Celje: Evropsko košarkarsko prvenstvo za mlade. 20.00 C. Dickens: Nicholas Nickleby, TV nad. 20.55 Želo, ameriški film. DAROVI Za obnovitev cerkve na Opčinah: N. N. 10.000; Novak-Carobbi namesto cvetja na grob pok. sestre Pepce Zupančič 50.000; žena in otroci v spomin na 4. obl. smrti Avgusta Pahor 20.000; hči v spomin ob obletnici smrti Dolenc Frančiške 10.000; N. N. 30.000; Gorup Zora namesto cvetja na grob pok. Tereze Sosič 10.000; Sosič Valerija namesto cvetja na grob Marije Škabar 10.000; Sosič Valerija namesto cvetja na grob Marize Simič 10.000; družina Alberte Sosič namesto cvetja na grob Jo-sipine Novak-Zupančič 10.000; N. N. 50.000; dr. Alojz Antonac 10.000; Nevo Brundula ob krstu sinčka Rudija 20.000; Milena Miklavec ob krstu malega Rudija 15.000; Zora Lah-Brundula ob krstu vnuka Rudija 10.000; Erminia Daneu-Kalc ob krstu malega Rudija 5.000; razni 43.000 lir; Rudi Brundula ob krstu malega Rudija 300 Ndin. OGLASI ia vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Pok. Anton Cingerli iz Ronk, zaveden Slovenec, ki je 26. julija letos postal žrtev prometne nešreče in je našel svoj zadnji dom na tamkajšnjem pokopališču 29. julija. Doma iz Štandreža je ljubil svojo zemljo, ki jo je z ljubeznijo obdeloval. V slovenskem duhu je vzgojil svoja otroka, vsem pa zapustil svetal vzgled zvestobe narodu, jeziku in veri. ¥ Kadili TrsiH Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9. Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 24. do 30. avgusta 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.10 Poslušali boste. 10.30 Jugoslovanska lahka glasba. 11.00 Mladinski oder: »Morski razbojnik«. Prvi del: »Vihar na Atlantskem oceanu«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Rezervirano za... Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni zbornik. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman v nadaljevanjih: »Na konju«, 3. del. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Organist Hubert Bergant 25. oktobra 1979 v goriški stolnici. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.10 »Naše potovanje«, drama v treh dejanjih. Sreda: 8.10 Čoln — šport in razvedrilo. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Radijski koncert. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 »Pod Matajurjan«. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 »Na konju«, 4. del. Napisal Andrej Budal. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.10 Ruska nacionalna šola. Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Radijski koncert. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Turistične podobe. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.10 Ruska nacionalna šola. Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00 O-troški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Operni biseri. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba raznih narodov. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14,30 »Na konju«, 5. in zadnji del. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.10 Ruska nacionalna šola. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem. Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana in zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Oddaja o Reziji. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.30 Poslušali boste. 17.10 Ruska nacionalna šola. 18.00 »Rjuhe ali ljubosumni Kola«, radijska burka. 18.45 Vera in naš čas. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da smo v četrtek 7. avgusta prerano položili k večnemu počitku našo predrago Danico Legiša Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin Posebna zahvala gg. duhovnikom, dr. Sardagni, domačemu pevskemu zboru in zboru »Fantje izpod Grmade«, učiteljstvu, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Med nami bo živela kot simbol ljubezni, dobrote in plemenitosti Mavhinje - Vižovlje, 9. avgusta 19H0 Žalujoči vsi njeni