Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" načelo I gltl., za pol ieta 50 kr. — Naročnino aprejenis tisniti duti, ])Jaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., tr krat 15 kr. Gospodarske stvari. Ktcro ameriške trte so po scdimjih Izkuš-ii,jali še najbolj pripravno za portlojçe? (Posnetek govora g. A. Wutsclier-jft iz Breiovice na obiueiu zboru c. kr, kmetijske družbe v Novem mestu.) Po sedanjih izkusiijal) se razne vrste riparije in rupestris najbolj ufjirajo trtiii u.^i, a le v zemlji, katera je za nje pripravna. Pri nas je največ apiietie. zemlje, za ktero je najteye izbirati prave ameriške trie. Gledťí riparije eovai (malolistnata) pravi, da prenaša najluijae mraze in da raete povflod, le v apneni zemlji in v prevtíČ suhili le^ah ne. Cepljena riparija sovaž se moČno odebeli tta cppljeiiem meatn, kar ni dobro. Riparija porta I is kaie v tem oziru ugodnejše lastnosti, sicer pa tudi močnejše rasle, veř rodi če je cepljena, in prenaša tudi bolj aptieno zemljo (10 do 25Vo apnaj kakor riparija sovai Iz teg-a vzroka ji je pri nas povsod dati prednost pred riparijo sovaž. Prve slabe iskuŘnje s ceplenimi trtami so na Fraiicozkem najbolj pripisovali ripa-riji sovaž, slabemu obdelovanju in neprikladni zem- Tvoji otroci ti bodo poTraiall, kar si iiioni storil. Janez Klin, mladi mizarski mojster, Je obhajal svojo poroko. Veličastna je bila svatovsŽina. Vse je plavalo v radosti in veselju. V celi veliki družbi je bila samo ena oseba, ki se ni mog^la veseliti, britka žalost je razgledavala njeno dušo. Ta je bila mati žeuinova. Njen mož je bil tudi mizarski mojster, kterega je bila nemila osoda pripravila ob vse njegovo premoženje. Po njegovi smrti je obraíala vso svojo ljubezen na svojega edinega sina. Hrabro sb je borila s pomanjkanjem, in s krvavimi žulji je bila veikrat pridobljena tista boljša hrana in lepša obleka, ki jo je vedno dobival mali Janezek. Žena si je skrbno prizadevala, da bi bil sin dobro odgojen, da bi postal pošten rokodelec. Kakor njegov pokojni ože, izuiil se je tudi on Iji. Ko eo prve cepljenke na Frînicoïkem zaradi nepripravne zemlje posahiiile, poprijeli so se Francozi trte rupestris. Ta trta raste tudi v slabših, suhih legah in v močno apneni (20 do 60%) zemlji. Posebno ee hvali rupestris moritikola, ki prenaša tudi do fi07o apna v zemlji. Lestio ťepíjenje se pri njej nekoliko teže spoiiaSa kakor pri ripariji portalis, toda kar se prime, daje močne in rodovitne trte. Posebno dobra je rupestris za zeleno cepljenje. Ui^odno je tudi lo pri rupestris, ker spomladi pozneje ozeleni. Saditi jo je pa le v višje i[i bolj suhe lege. V ni/lih, mokrih legah jo napada Črni palež ali koze. Gledé s o 1 o ni s omenja, da je pripravna za vlažne lege in i)ovnato zemljo, kjer prenaša se do SO^/o apna. Občutljiva pa je proti črnemu paležu, kterega se varujemo z mazanjem starega lesa s 607o raztopino zelene gfijice in pa s škropljenjem v poletnem Času s 5% raztopino zelene galice. Slaba lastnost pri njej je tudi to, da se ključi siabo okoreuinijo in da se s cepiči teže prime kakor rupestris, Omenjal je tudi trto berlandieri, o kteri pravi da je podobnih lastnosti kakor rupestris; posebno se mizarstva, in bil je zares delavec, da ga je vse Čislalo, V svoji lahkonúěljenosti je sicer včasih raižalil svojo predobro mater, pa, če se je potem le skesano nazaj povrnil, zlato materino srce je precej pozabilo vse krivice, Zdaj pa ji je naredil sè svojo ženitvijo tako žalost, kakorsne dotlej Še ni doživela. Ona, prava pošteuakinja po starem kopitu, morala je gledati, kako je njegovega Janeza v svoje mreže zamotala oseba, ktera nikakor ni bila na dobrem glasu. Ni se dal pregovoriti. In tako sedi zdaj med svati za miïo stara vdova, polna žalostnih in otožnih misli zastran svoje in svojega sina prihodnosti. Zenitovanje je minilo, pa le prezgodaj je morala stara žena skušati, kako se je začelo iz-poljnjevati, česar se je bala. Bila je y hiši kakor dekla, ki ne more z ničemur vstreČi svoji gospodinji. Mladi gospodar te neprestane napetosti ali ni videl, ali ni hotel videti. Kadar pa je le moral kaj opaziti, takrat ni nikoli praâal, ktera hvali na Francozkeiu za moiiio apaene zemlje. Za nase razmere je premalo izkušena. V obře je priporočal velikolisttiate vrate ameriških trt. Glede zemlje je rekel, d;i je rdet'a ali rjava zemlja, ki prepušča vodo in je g-loboka, pripravna za ameriško trto. Mokre lege pa je treba osušiti za te trtř, Vinogradnikom, ki ne poznajo pripravnih trt za avojo zemljo, je priporočal saditi nekoliko portalis, rupestris montikola in aolonis, Ktera teh trt bo najbolj raatla, tisto naj pomnoiuje. Proti koncu svojega govora je povdarj^l, da bodo vinogradi, zasajeni z anaeriikimi cepljeukami, se enkrat toliko rodili kakor stari vinogradi, a treba jih bode seveda dobro gnojiti. Francozi imajo sedaj že 24 let stare nasade z ameriškimi cep-Ijeiikami in pravijo, da bi ne bili nikoli domačih trt sadili, ko bi bili prej vedeli, da ameriške ccpljenke tako močno rodijo. Konírno je predlagal, naj se za podloge jemljejo riparijapor-talis, rupestris montikola in solo n is, vsako seveda v taki zemlji in legi, ki je za njo pripravna, Kdor bi ne znal zbirati prave podloge, naj sadi za skušnjo vse tri vrste in naj po m no ž uje tisto, ktera se najbolje sponaàa. Nasvet gosp. A, Wut8cher-ja se je sprejel soglasno. Slavnostni gOTor ol» stopetdesetletiiicl uovomešlcc gimnazije. Častita go.spodal Dandanes, ko se praznujejo petindvajsetletnice, desetletnice in petletnice, ne sme se zameriti novomeški gimnaziji, da se spomni stopet-desetletnice svojegfi obstanka ter prišteje svojo ustanovitev važnejšim dogodkom novomeSke zgodovine. Pred 31 leti se je obhajala petstoletnica, odkar je ustanovil naSe mesto duhoviti in podjetni Habsburžan Rudolf IV., oni ponosni vojvoda, ki je pridobil habsburški rodovini Tirolsko in z dednimi pogodbami, sklenjenimi s ëeskim in z ogrskim kraljem, zasnoval načrt velemoči avstrijski ; oni knez utemeljitelj, ki je z ustanovitvijo dunajskega vseučilišča povzdignil Btoliio svoje mesto v samostojno kulturno središče svoje države. Ta genijalni vladar je postavil na strmi breg zelt-ne Krke Novo mesto kot trdnjavo v obrambo avstrijskih dežel. In ai se izneverilo mesto svojemu namenu. Nad dvesto let so se razbijali ob trdnem njegovem zi-dovji in ob srčnosti njegovih prebivalcev grozui navali divjih Turkov. To je bila slavna doba starih Novo mediano v, ko so z zmagovito hrabrostjo branili domačo deželo, branili oli jedneni avstrijsko državo in z avstrijsko državo vred krščansko vero. Ko pa se je pomaknila brambna meja niže proti jugu in sezidal se krog leta 1580 kot mejna trdnjava Karlovec, izgubilo je mesto važni svoj pomen, jelo je hirati in propadati. Toda propadlo ni. Preteklo ni Še dvakrat dvesto let in zasedla je cesarski prestol 1, 1740 vredna iiaelednica genijalnega Rudolfa utemeljitelja, slavna cesarica Marija Terezija. Viharen je bil začetek njent^ga vladanja. Mogočnim sosedom, ki so .itavili silo nad pravico, se je zazdelo, da se jim ponuja sedaj, ko ženska na prestolu ne bode mogla braniti svojih pravic, ugodna prilika, da se okoristijo ter si razdele našo državo. — Britko so se varali. Trden ščit je bila veliki vladarici pravica in oster meč y spretni roki ljubezen narodov. Odbila je srečno sovražne napade, in mogočnejša se je vzdignila iz nevihte naša Avstrija. Ko pa ima prav, ampak brez premiselka je vselej le z ženo poiegnil. Hridki dnevi so bili to za staro. Groza jo je obhajala, kadar je premišljevala, kako da mora V tako žalostnih razmerah preživeti svoje stare dni. Ni se zboljsalo ampak poslabšalo, in v kratkem je prišlo do tega, da je živela za Klina samo se njegova žena, na staro mater pa je popolnoma pozabil Dogodi se pa nekaj, kar jih do dobrega razdvoji. Mlada gospodinja je pri ognjišču in kuha nekaj uříd špiritom, stara pa stoji poleg nje. Po nerodnosti se prevrne posoda sè špiritom in vname se gospodinjina obleka. Strahu zakriČi in omedli. Hitro ji strga tašča goreči predpasnik z Života, da ni bilo veČe èkode. Krik žene je privabil še moža, in ko je videl, kaj da se je zgodilo, obsiplje ubogo mater z najostudnejŠimi psovkami, ker po njegovi misli more biti vsega tega kriva le ona. Gospodinja se kmalu zopet zave, pa hudobna kakor je bila, potegnila je sè svojim možem proti tašči. Ta se v začetku zagovarja nekoliko časa ; ko pa vidi, da je vse zastonj in da Janez prihaja čedalje sirovejsi, vstopi se kar tik pred razbrzdanega sina — solze ji zalivajo oči — ter reče z odločnim glasom; „Janez, tvoja želja naj se izpolni! Grem od hiše in ne boš me videl nikdar veČ. Prišel pa bo čas, ko se boš kesal, da si tako ravnal sè svojo materjo, in tvoji otroci ti bodo povr&čali, kar si^ meni storil". Žena se obrne in se več ne vrne. Nekaj tednov potem umrje zavržena mati v bolnišnici. Na smrtni postelji so bile pri njej samo pobolne postrežnice bolnikov, njenega sina pa ni bilo blizu. Ni bilo dolgo, in mizarski mojster je postal oče čvrstega dečka. Neizmerno ga je bil vesel, posebno ker je dete krepko rastlo. Mali France je bil že 7 Šestem mesecu, pa dasiravno je bil po telesu prav lepo izraščen, po duhu vendar ni bilo poznati nikakoršnega napredka. Dete se ni si jc bila cesarica utrdiia prestol in priborila mir, obrnila je veo skrb v povzdigo blagostanja svojih podložnikov, Lajèala jim je bremena, pospeševala poljedelstvo, obrt in kupÔijo, ustanavljala koristne zavode, ki se še dandanes ponašajo z njenim inie-rioiB, z vsakovrstnimi solarni prepregla vso državo ter jo preustrojila tako, da ee imenuje po pravici druga njena utemeljiteljica. In žarek cesariČine milosti je obsijal tudi Novo mesto. Kakor si ga je bil vojvoda Rudolf izbral za središče deželne obrambe proti sovražnikom, tako ga je povzdignila slavna njegova na-sleduica v kulturno središče dolenjske strani, ko je ustanovila pred 150 leti novomeško gimnazijo, 3. novembra 1746, leta se je odprl ěestraz-redni zavod v sprednjem jednonadstropnem delu današnjega poslopja. Dogodkov te sole, ki je štela od leta 177G do 1811 po pet razredov, v burni dôbi leta 1811 in 1812 se skržila na dva, potem zopet zrasla na tri, štiri, leta 1816 se spopolnila na pet, leta 1820 na Sest in leta 1854 na osem razredov, ne bodem opisoval, iKročiia se je bila na novo ustanovljena gimnazija skrbnim rokam oietov frančiškanov, ki so jo požrtvovalno, malo da ne brezplačno vodili nad 120 let, do leta 1870, ter vzgojili premnogo mož, zaslužnih za domaÈo deželo in za avstrijsko državo, (Kouec prihodnjič.) Kíy je uovcgii po iivstrîjskem ct'snrstvu'f V našem državnem zboru so nekateri poslanci, vzlasti dr. Lueger, ostro napadali ogersko vlado zaradi tamošnjih zadnjih volitev v državni zbor. Zato so se mažarski listi jeze penili. Jezili 80 se zlasti na avstrijskega ministerskega predsed- nika grofa Badeni-ja, ki jih je premalo zagovarjal. No sedaj se je njihova jeza že ohladila. Kaj pak hočejo, ko vidijo, da nič ne opravijo! V državnem zboru sedaj razpravljajo o uravnavi uradniških plaé. Ne da se tajiti, da uradniki zlasti ni/jih razredov ne stoje lako sijajno tcmvež jim v dnaànjih razmerah gre veíkrat tesno. Uradnik, ki zvesto izpolnjuje svoje dolžnoeti, ima tudi pravico pričakovati, da ima z ozironi na svojo službo tudi še malo veČ, kakor mu je ravno neobhodno potrebno za življenje. Ona plača, kakor je bila uravnana 1. 1870., ni več za naáe dni in za našo čemdalje veČjo ceno živil. To in jednako so povdarjali uradniki v zadnjih letih yeckrat v mnogih prošnjah, ki so jih pošiljali vladi in državnemu zboru. Sedaj se gre res v državnem zboru za uravnavo, to je za zboljšanje njih stanja. Bog ve, da mi vsem potrebnim iz srca privoščimo vae potrebno. Zlasti nižjim uradnikom želimo kaj pobolj-èka. Ko bi bilo le denarja kaj ! Ali kaj ko vlada loži, da ga [lima. Kmet pa áe bolj, ker mora čemdalje več davka dajati. Pri sedaj se vršeči uravnavi po pravici govore nekateri poslanci, da se je treba ozirati tudi na one, ki plačujejo davke, in ne samo na one, ki žive od davkov. Kmet je ěe zmiraj največji revež. Veleč, gosp. monsig, dr. M a h n i Č, profesor bogoslovja v Gorici, urednik „Rimskega Katolika," je imenovan za škofa krškega, (na otok Krk, Veglia.) Vsakega katoliakegii Slovenca mora razveseliti to imenovanje. Saj sedaj so se z najvišje strani tako lepo priznale velike zasluge M ah niče v e za razvoj katoliškega javnega življenja med Slovenci, Ogerski državni zbor se je otvoril přetečeno sredo dopoldne s prestolnim govorom. — Ogerska nikdar nasmejalo; Če ga je kdo prijazno poklical, ni se zmenilo za sladke besede, in razun joka ni bilo Bližati glasu iz njegovih ust. Ko je bil deček leto star, ni bilo več dvomiti, da je bil slaboumen in gluh in nem. Ob, kako so bili stariSi tega žalostni, zlasti ker je bilo to njihovo edino dete. Naj se je njihova obrt tudi Še tako lepo razvijala, to ni moglo zaceliti njihove notranje rane. Koliko dolzih noČi je prečul mladi mizar; kolikokrat mu je prihajalo La misel, da je vse to le zaslužena kazen za njegovo grdo obnašanje proti materi. Dosegel je mali France peto leto svoje dobe. Neke nedelje dopoldne se odpravijo njegovi stariiii od hiše. Ko se proti poldnevu domu vračajo, prihajajo jim že sosedje naproti in poročajo, da se je v Klinovi delalnici ogenj vnel. Mizar pride do svojega doma, in glej, v malo urah je postal b«rač. Vse je vničil nenasitljiv ogenj. In kako je nastal požar? Slaboumni deček je ualel žve- plenke in zakuril v delalnici, kjer so bili nakupi-Čeni odpadki skoplanja. Švigajoči plamen je bil malemu jako všeč, zato je vedno dokladal na ogenj, dokler ni slednjič malega požigalca samega zgrabil in ga kaznoval, ker se je tako lah komisij eno Jgral ž njim. Klin je spoznal v svoji nesreči prst boŽji. „Tvoji otroci ti bodo povraČali, kar si meni storil", tako je rekla njegova priletna mati ob ločitvi, in danes se v drugič izpolnjujejo njene besede. Živo občuti Klin svojo osodo, milo obžaljuje svojo pregreho, ali prepozno je. Postal je ^spet rokodelski pomočnik, na noge pa si ni mogel ječ pomagati. V siromasnici je končal svoje spokorno življenje. Materni blagoslov ga je storil premožnega, grdo obnašanje proti materi pa g& je spravilo na beraško palico. „ljudska stranka" je hotela, kakor poročajo listi, poslati k cesarju veliko deputacijo, ki naj bi se cesarju pritožila zaradi protiiakoiiitemu postopanju og-erske vlade pri zadnjih volitvah v državni zbor. Pa cesar — pravijo, iti iiotei sprejeti deputacije. Ce je to res, je seveda to preprečila Banffyjeva vlada, ki si ue želi, da bi vladar kaj ve.i zvedel, kakor kar mu ona pripoveduje. Pa ljudstvo si ue bo na veČiie case dalo mašiti ust. Kaj jo novoga po širokom 8Votu? Nemška vlada je odgovorila v državnem zboru zastran tajne „nemško-ruake" zveze Spveda njen odgovor ne pojasni dosti Hismarck ovih odkritij. Vlada je odklonila kaj natatidnej.Îeg'a povedati o tej tajni zvezi. Le to je povdarjala, da ée prav one zveze sedaj ni veŽ, vendar vlada še prav prijateljsko razmerje med NemŽijo in Rusijo; in ona zveza ludî ni bila nič škodljiva ali protivna „trozvezi", ker je Se pospeševala mir. — Po starem lisjaku Bismarku pa je marsikatera padla tisti dan v državnem zboru iii pade marsikatera se vedno v listih. Bismarck je paČ največ sam sebi Škodoval z onim odkritjem Odkril je sameg^a sebe le §e bolj. Prav, da bo svet, vzlasti Avstrija spoznala, kakšen je bil ta mož, ki se je hiinil tskeg'a prijatelja Avstriji. Ruski car sedi zdaj zopet doma v kožuh zavit pri peči pa premišlja, — saj mislimo si lahko tako -- kaj je doživel letos na svojem potovanju po evropskih dvorih ter dela načrte za priliodiijost. Da bi le kaj dobrih načrtov naredil glede ubog-ih Armencev, ki tolikanj še vedno trpe pod Turkom. Saj to je znano, da v Turěkem vprašanju ima prvo besedo Rus. Njegovemu naèrtu se bodo tudi Francozi precej pridruiili. Pa bi ae dalo kaj doseèi. Turki bi radi dobili kaj denaria na posodo, ker njih dr/avne blagajne so prazne. Rothschild in tovariai pa jim več ne uj)ajo. K večjemu če bi jim kdo dal poroštvo, da bodo nazaj dobili svoj denar lii velike obresti. Ali kdo jim bo za poroka? Fraiicoiki židovdki milijonarji, ki bi radi še delali dobiček, so se obrnili na Rusa. Ali ta neČe sprejeli tako nevarne vloge: biti porok za Turka, ki je že do vratu v dolg-eh, Italijani so slednjič vendar le sklenili mir z abesiiiskim kraljem IVIeiielikom. Laski listi pravijo, da je ta mir za Italijane „časten". No, tak mir, katerega pogodbe narekuje zmag-alec, je^ navadno presneto malo „časten" za zmaganca. Častno in poSteno za italijansko vlado je jedino to, da je vendar enkrat izpoznala, kako je nespametno na ptujem zapravljati prav po nepotrebnem toliko denarja in — krvi človeške. Laško ljudstvo je veselo tega miru, ker bodo njih ujetniki sedaj oproščeni in se vrnili domov. Oprostil bi jih bil Menelik že prej, kakor je sporočil papežu, ko bi italijanska vlada ne bila še v zadnjem času tako rula proti Abesincem. Piše 80 nam: Iz Novega mesta. — Z daljšimi večeri so ae začele zopet različne veselice, — Najzanimivša brez dvoma je bila 18. novemhra dijaška akademija, katero smo bili vže v zadnjem listu naznanili. Gotovo ao dijaki z vsemi svojimi točkami poslavili stopetdeset-letui obstoj naše gimnazije tako, da smemo biti vsi zadovoljni. „Kat, družba rokodelskih pomočnikov" pa je napravila 22. nov. v svojih prostorih prav mično veselico z igrokazom „Vsak po svoje", z burko „Srečen konec" pa s tombolo. Občinstva, zlasti iz obrtniškega Btanu je bilo jako veliko. Z igranjem je bilo vse zadovoljno, o čemur je pričala splošna pohvala, ki ae je dajala igralcem. G. Jakše je storil tudi v vsem svojo dolžnost kot dober gostilničar; tombola, pri kateri je bilo živahno gibanje, ni mogla osreftiti vseh, da-si je dala dokaj lepih, nekaj prav lepih dobitkov. Veselica ta je prinesla društvu lepo svoto čistega dobička, ki je hiši letos radi različnih izvanrednih troskov jako potreben. Povem še, da ae snuje društvo „KatoliSko društvo za mladeniče", ki ima namen skrbeti zlasti za rokodelske vajence, da ostanejo pošteni mladeniči in kot pomočniki vrli člani zgoraj imenovanega društva. Prepričani smo, da bode društvo v veliko korist učencem, „kat. rokodelsk. društvu" in sploh občinstvu. Prihodnjo veselico namerava napraviti po obširnem vsporedu „katol, društvo rokodelskih pomočnikov" sv. treh kraljev dan L 1897, ko bode obhajalo svoj desetletni obstoj. AdleŠIČi 23. nov, t. 1. — Meseca majnika sem Vam poročal, da smo dobih v našo farno cerkev lepe in prav dobre orgije, in zopet danes si štejem v prijetno dolžnost, naznaniti o lepej slovesnosti, katero smo přetečeno nedeljo 22. novembra obhajali. Ta dan so namreč blagoslovili gosp. župnik med pokanjem topičev in zvonenjem v navzočnosti nenavadno velike množice ljudi lepo sliko matere božje, ki bo kinčala veUki fdtar v adventu in pri šmarnicah meseca majnika, Izgotovil je sliko mojster gosp. S. Ogrin iz Vrhnike. Stroške so nabrali v malih mesecih naš, za božjo Čast vneti gosp. župnik od samih milodarov. Nikogar uiČ ne boli, vse je prostovoljno in kakor ao gosp. župnik v pni]>ovedi omenili ^Marija si je sliko sama kupila". Darovali so domačini, dobrotniki iz sosednih župnij in domaČi in ptuji v dal ni Ameriki, za kar naj jim bo tu vsem skup najtoplejša hvalu izrečena. Upajmo pa tudi, da nas přečistá devica ne bo pozabila in nam v naši potrebi, ako se njej priporočimo, milostljivo priprošnico skazala, — Kdor je našvi cerkev videl pred dvanajstimi leti iu si jo zdaj ogleda, bo gotovo strmel. Kaj zamore za svojo faro skrben župnik doseči, imamo tu lep izgled, Bog ga nam ohrani še mnogo let ! — Letina je pri nas tako srednja. Zrna še precej, debelača se je tudi dobro obnesla; krompirja po hribih več v aižavi zaradi moče manj, krme pa pri nas ni tako nikoli preobitó. Ćrešenj, jabolk in sliv ali češpelj še precej, hrušek prav malo. Trta, kar je še zdrave, je spomladi dobro kazala, a strupena rosa in preobilna moČa sti mnogo škode povzroĚili. — Domáčtí vesti. (Duhovske pr«menibe.) Kanonićno instalirani 80 p, t, gosp. : Alojzij Peliani za faro Knežsk, Val, Bernant za Mirno pei, Franc Dolinar, za Ribnico. Podeljena je p. t. gasp.: Franc Lavri6-u fara Brusnice, Jožef L a v t i ž a r-ju i.ira Rudeée, Lovro Gautar-ju tara Vrhnika. V pokoj stopi župnik pri sv. Heleni, preó. gosp. Franc Stnpica. Prestavljeni so p. t. gosp. kaplani: Franc Dimnik iz Leskovca v Trebelno, Rafael Winkler iz Mirne v Leskovec, Josip Mencinger iz Trebelnega na Mirno, Viktor Steska iz Kočevja k sv. Jakobn v Ljubljano, Franc Finžgar iz Jesenic v Koéevje. (■j- Umrl) je minoli teden preć, gosp. Franc Stamcar, umirovljeni župnik, 55 let star. Služboval je zaduji êfts v Poljanšici poleg Toplic, in bil v pokoju sedaj Podgabroin. Naj v miru podiva! (Zaradi mnogih dobrot in zaslug) se je v obiinski seji trga Mokionog blagorodna gospa Jozeflna Hočevar iz Krškega, katera ima tadi tukaj svoja posestva, enoglasno izvolila za častno občanko, BlagovolilH pa je tudi tržki župni cerkvi sv. Kgidija, podeliti velikodušen dar 2000 gld. za nove orgije. Diplomo so ji izročili gg Ant Majcen župan, J, Po vše cerkveni kjučar in župnik J, Virant, (ObÈni zbor.) „Narodna čitalnica" novomeška in „Dolenjsko pevsko društvo" priredi letos'nji redni občni zbor v soboto 12. decembra v čitalničnih prostorih, iii sicer, „D«!' pevsko društvo" ob polu 8. ari, „Narodna čitalnica" pa oh 8, uri. Odbora izre-kujeta željo prav obilne vdeležitve. (V kmetijski bralnici) v Novem mestu bil je zadnjo nedeljo a», novembra t. 1. poduk o pregle-do-yanji zemlj ar i n s k ega katastra, pri kateri priliki se je dalo gospodarjem vsa potrebna razjasnila. Prihodnjo nedeljo t, j, 6. decembra ee bo ravno tam podnčevalo, na kaj je gledati našim gospodarjem, da se ovarnjejo prašičje kuge in kako se je v sluftaju te nevarne bolezni ravnati. V nedeljo dné 13. decembra bo v bralnici razgovor o tem, kako bi ae dala pospeševati vinska kupčija v novomeškem okraju, s posebnim ozirom na male posestnike. Vabimo vse gospodarje, da sa pridno udeležujejo podnka in da pridno zahajajo v braluico. Z veseljem moramo poročati, da se je zadnjikrat sešlo veliko gospodarjev in da zahajajo v njo a posebnim zanimanjem vsi tisti gospodarji, ki so jo že v prešnjih letih radi otiiskovali. (Koncert v korist dijaškemu podpornemu društvu) vršil se je 18. novembra v „Narodnem domu." Obširni prostori bili so vsi napoljnjeni, ker ao ti koncerti od prej na dobrem glasu, letos pa se je vrhu tega še praznovala 160 letnica, o kteri smo že v zadnjem listu povedali, V krasnem govoru, kterega v podlistku prinašamo, razvil je g, ravnatelj sliko spočetka in razvijanja gimnazije do sedanje dobe, nameu in potrebo klasične vede v Šolah itd. Nadalje aa je vrstilo petje, z občudovanja vredno preciznostjo, isto tako deklamacije s finim sočutnim predavanjem, kar je zbrano občinstvo do cela zadovo-lilo. Dramatična bajka Nenavaden strah pa je provzročik dosti smeha. Obilo lu odlično občinstvo je bil dokaz, da je tudi dijaško podporno društvo v gmotnem obziru popolnoma doseglo svoj namen. (V kočevskem mestu) so minoli tedeu slovesno otvorili vodovod in tiidi električno razsvetljavo. Oboje naprave so se prav dobro in v obČo zadovolj- nost izvršile. Da bi že skoro tuđi t našem mesta vodovod dobili, kterega smo t&ko silno potrebni. (Izvestja muzejskega društva) prineso vedno mnogo zanimivega iz kranjske zgodovine, V 6. sešitku nahajamo iz peresa gosp, Verhovnik-a naslednje: Plače poslov 1, 1758. — Dobovski župnik Filip Jakob Cebnl je dajal v naslovu omenjenega leta svojemu oskrbniku (Ambtraon) po 13 gld. dež. velj. v denarjih, vrh tega pa vsak teden po 4 funte kruha ali mesto tega po 4 gld. na leto, 2 hodnifini srajci ali 1 gld. !iO kr. ; jedno pražno srajco ali 1 gl. ; jeden par novih škorenj, dva poddela za škornje, sukanec in plačilo za delo ali pa vkupe za obutev 5 gld. — Veliki hlapec je dobival po 10 gld, na leto v gotovini, za pridav pa prav toliko, kolikor oskrbnik in se dva para črnih prtenih hlač. — Drugi hlapec je imel 7 gld, plače, ~ Kravsr je dobival za suknjo in klobuk 6 gld. ; poleg teh novcev po 4 funte kruha na teden ali pa 8 sedemnajatic (Siebzehner) 16 soldov na leto; nove Škornje, jeden poddel, jedne podplate ali pa 4 gld, 5 kr, ; dve hodničnt srajci ali 1 gld. 20 kr. in dva para Črnih prtenih hlač ali pa 1 gld. 20 kr. — Najmanjšega hlapca plača: 7 gld,; vsak teden 5 funtov kruha; vsako leto 2 srajci, dvoje črne prtene hlače, jeden par novih škorenj, jeden par puddelov, jeden par podplatov. — Kuharici Rozaliji je dajal župnik Čebul po 20 gld. na leto; kuhinjski dekli po 9 gld. ; po 4 iunte kruha na teden ali 9 sedemnajsUc na leto, jeden par novih škorenj, jeden poddel, jeden par podplatov ali pa 4 gld. 5 kr. Mala dekla je služila po 7 gld. na leto, kruha in ohuvala ni dobivala nič manj, kakor njena soalužkinja, po vrhu pa se jeden hodnični zastor. (Nesreča.) Itiletnl delavec v žagi g. Javorníka v Soteski ponesrečil se je na ta način, da mu je 8podr.sni]o in je padajoč mahnil z obema rokama ob vrtečo se cirknlarnico, katera mu je zdrobila skoraj vse prste na obeh rokah. Zapeljali fio ga takoj v bohiišnico „Uamiljenih bratov v Kandiji." (Sadno drevje in ameriške trte) oddajala bo kmetijska podružnica novomeška tudi letos svojim članom. Vsak član dobi štiri vitioke jablane ali hruške ali pa sto ukoreničenih trt Rupestris montikola ali Riparija Portalia. P. n gg. Člani naj blagovvem mestn in pri skladatelju, po 60 kr, (Nove knjige:) V zalogi M. &erber-ja v Ljubljani, so nove lepe knjige na svitlo prišle z naslovom: „Gospod uslisi mojo molitev." Iz potrjenih bukev „Sveta ura," spisal Janez Volčič. Tiskane so z lepimi prav velikimi črkami, kar bo posebno starejšim ljudem dobro vstreglo. Cena v usnje vezani knjigi 1 gld,, z zlato obrezo 1 gld. 30 kr., po pošti 10 kr, več. Dobe se tudi v Krajčevi bukvami v Novem mestu. — Ravno tam je izšla knjiga: „Narodne pripovedke." Zapisal Domi-nikus, cena 20 kr. — „Je zmota kratka — dolg je kes." Iz nesrečnikovega dnevnika, slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. Prlek. Ta 63 strani obsegajoča knjiga, prišla je na svitlo v tiskarni Dolenc v Trstu. Cena ji je 16 kr. Popisano je življenje v jećab, po zapiskih nesrečneža, kteri se je za svoj pregreáek pokoril v ježi, (Častnim občanom) je imenovala občina CrmoàDjice, zaradi mnogih zaslug preblagorod. gosp. pl. Vesteneka, c, kr, okr. glavarja, in preč. gosp. dekaoa, Lovro Grantarja. (Nov krasen oltar) za mestno cerk^'v v Velikovcu, izdelal je iz kamena naš rojak, akademični podnbar gosp. Alojzij Progar v Celovcu. Dopisovalec T koroškem „Miru" po pravici trdi, da ie niojstersko delo, kakoršnega na Koroškem ni vec najti, V njegovem atelijeju je sedaj tudi v delu kamnita podoba misijonarja Friderik Baraga, o kteri še ob svojem času kaj povemo. (V Ljubljáni) 80 slovesno otvorili novo poštno in brzojavno poslopje. — Nadvojvoda Evgen je bil zadujiè v Ljubljani ogledat si poslopja nemškega reda, Obiskal je tudi Kamnik in v Ljubljani slovensko gledališče. Bazuo Testi. * (Ob kterem času dneva umrje najvefi ljudi? S tem vprašanjem se je že več učenjakov pe6alo, in so po mnogih opazovanjih našli, da jih največ umrje zjutraj med 4. in 10 uro. Tako so na Angleškem v mestu Glasgow našteli mej 13.000 slučajev smrti največ takih med 4, in 10. uro. Dr. Schneider v Berlinu je naštel med 57,000 mrličev, največ slučnjev med 4. in 8. uro. Berens v Filadeliiiji pa največ mej 6, in 7, uro, * (Zverine) »e vedno mnogo ljudi pokončajo, posebno v vročih krajih, tam bo kače silno nevaim V indijanski deželi Madras, so umorile zverine 277, kače pa 1646 ljudi. Se vé da je predrznost lovcev tudi mnogo kriva. * (Uboge lastovice.) Trije taljanski tičarji 80 tiini nekje v Italiji, reče se v Montenegrido. v enem dnevu v mreže polovili blizo 6 centov lastovk, ter mrtve v Genovo na trg poshili. Grdobe! * (Dober dan gospod medved!) Iz Li-berca na Oeskeni poročajo: Te dni sta doSla v vas Ličkovo dva Bošnjaka z ukrotenimi medvedi. Zverine so kazale svoje umetnosti, plesale so, skakale so na povelje in drugo. Mej gledalci, ki so ae radovedno zbrali krog medvedov, bil je tudi neki hlapec. Ta hlapec se je balial, da se ne boji takega ukrotenega medveda in da pokaže svoj pogum, stopil je pred plesajočega velikega medveda, ga prijel za taco, jo potresel in rekel: „Dober dan, gospod medved!" Ta prijaznost pa bržkone ni bila po volji medvedu, kajti čim je hlapec izustil porogljivi pozdrav, zasolil mu je medved zaušnico, da se je drzni hlapec okrvavljen in omedlel zavalil na tla. Lastnik medveda je urno priskočil, kajti moglo bi se dogoditi še veče zlo. Hlapec pa je imel na tej jedini medvedovi zaušnici vec nego dovolj, kajti medved mu je bil b svojimi kremplji razstrgal lice. Hlapca so odpeljali v bližnje selb LihéSic k zdravniku, ki ga je obvezal in poslal v bolnišnico, Lice mu ostane pohabljeno vse življenje, in ga bode vedno spominjalo na prijaznost medvedovo. ten — Golob Anton, Montana — Golob Anton, Montana — Granda Terezija, Dol — Gudalj Johann, Orjen — Haluschih Ana, Laibach — HroyatiČ Janez, Kutina (rec.) — Iljaš Jgnac, Seisenberg — Jakša Ivan, Ljubljana — Jurkowítsch Katarina, Herma-gor — Kaloâek Franc, Kočevje — KlemenČiČ Nik, San Francisko — Klobčar Johann, Gastoville — Kobe Jíinez, New Jork — Krengl Kobert, Wien — Majchen Joliann, Meidling — Malij Anton, Peckville Pa — Negro Donienico, Eeifnitz — Novak AntoD, Harison Ivena — Papež Franc, Dolgoselo — Pire Marjeta, Šmarje — Sajovec Johan, Callumel (rec.) — Segar Martin, San Francisko — Toros Josef, Kostan-jouca — "Wieder I., Buchhandlung, Berlin — Wuičič Paul, Melk ~ Žerjav, Kakek — Zorko Franc, Miinchen — in jedno pismo brez naslova. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: GoBp. (Ir. Bergiuami 3 gld,, g. žujiiiik M. Saje S gld. g. J. Stojuié Ď , g. Jo8, Blatnik z Čruiofnjic 1 gld. 20 kr. živil so [msiali : g. £u]iiiik Ceeeiij Te[>e in pňeuice, g. Andree iz Kaudije kram|)irjn, g, grajáúnk Germ 5 vreě kromitirja, g. £aptiik Schweiger pSeuiue, Darovi za kapelico Božjega groba: Go81>. Matija Kovak z Grabrovca fiO kr,, preĚ. go»]i. dekan Lovro Gantar I gld., gosp. vodja KiLard Dolent: ií Grma za eno okno lep zastor. Bog povrni! Loterijske âtevilke. Gradec 14, novembra 12 33 73 54 85 Trst 20. „ 3 58 9 31 47 Gradec 28. „ 12 57 65 73 34 Oklic. ' Dne li. de<'einbrii 18% in nadaljáe dneve vsakokrat od 10. ure dopoldne naprej se bode vršila v Mirnipeči pri Novem mestu sodna javna prostovoljna dražba v zapuščino Jožefa Rus iz Hirnepeči spadajočih premičnin (konj, goved, poljskih pridelkov, raznega hišnega in kmetijskega orodja). Dražbenina se imii takoj plačati in blago takoj prevzeti. C. kr. m. d, okrajno sodiáče v Novem mestu, dné 19. novembra 1896. (283) Einspieier m. p. tCS" l'i'î kolortvoni je OT" lepa njiva takoj na prodaj. — Več se izvé pri vredn. tega lista. Občina Smihel-Stopiče (2?s-2) sprejme s prvim dnevom meseca decembra t II Občinskega slugo, veščega slovenskega in nemškega jezika tudi v pisavi. V Novo Mesto meseca oktobra vračujoča se pisma: Badovinar Miroslav, Wien III. (rec.) — Bvezio Antonio, Seifínis — Bran Ivan, Ljubljana — Flor-jančič Franc, Zagreb — Golesch Thadaus, St. Pôl- B tremi orali zemlje, travnik, njiva in hosta, Čelrt ure od Brežic je na prodaj. Več se poizvé pri gospej Hotko v Brežicah, Edikt. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu iiazimnja, da se je na prošnjo Mice Plrner, Neie Pirner in Jožeta Pirner t RogišČu po Dr. K- Slane v Rudoifovem dovolila prostovoljna prodaja zemljišča istih vlož št. 15. k. obč. Dobrava, sodno na 3162 gl. cenjenega, in sicer dolduti, pri kateremu roku bo se to zemljišče za ceno 3162 gld. izklicab, in se bo le za, ali nad to ceno največ ponujajnčenm oddalo. Cenilni zapisnik ter zemljeknjižni izvleček leže pri tem sodiáču kakor tudi licitacijski poj^oji v navadnih uradnih urah aa ugled. C. kr. okr. sodišče v Mokronogu, dné 16. noťťrabra 1896. (3ai-l> ffizarsko orodje za enega miitarja ter iistu v dobreiu stanu, večinoma iz Amerike prinešeiin, brez stola (verštata), na prodaj je po jako nizki ceni pri Veselu T Zamostecu pri Sodražici. ■i je na prodaj alt v najem pri i^^Ob mestiem znamenju (pildu.) ~ Več pové vredništvo tega lista. Za gospodarstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu se íáče: 14 do 16 let starega, katerega veseli, vrtnarstva se učiti. Biti mora krepak, slovenSčine v govoru i pisavi popolnoma zmožen ter bistronnien. Uk na vrtu in v šoli traja tri leta. Plaíila ne dobi vrtnarski učenec nii, pač pa hrano, stanovanje in perilo. Po triletnem uku lu prestani preakušnji, dobi od vodstva apričalo o sposobnosti vrtnarskega pomočnika. Plača 6 gld, na mesec. Nastop službe ob novem leta. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske áole na Grmu, dné ii6. novembra 1896. t285-i) ••••MtMSMMMCMM Diiiiitrijo Stefaiiovič, * ČGvljarija in prodaja usnja v Kov. mestu uljudno naznanja, da se je preselil v lastno hišo na ljubljanski cesti nasproti c. kr. okr glavarastvu. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za dosedanje zaupanje ter se priporoča tudi v nalalje za obtlua naročila. (288—1) I Izvrstno apno, | od zidarjev najbolj hvaljeno, se bode prihod- ^ njo spomlad zopet v Nemški vasi pri Trebnjem A kuiialo in po najnižji ceni prodajalo. Da bi S se v.tîakeniu točno lahko postreglo, pro.si se, naj se večja naročila še pred novim letom dopoáljejo. Razpošiljalo se bode tudi po železnici po jako nizki ceni. Se uljudno priporoča S (990-1) Dnigotiii KoTuk, v Trebnjem, Bukvovezna dela napravi lepo in točno po primerno nizki ceni _ln\lm liÉYOíeziiíca v Noveib mestn. Mesečna soba s hrano se odda takoj v najem. Več pové vredn. „Dol. Novic". 50.000 ameriških trt suho iu zeleno cepljene (kraljevina, drob blina, črnina itd.), korenjakov, řeznic (kljućev) od R. portalis in Rupestris uiont. po jako nizki ceni ter 1500 jabolčnih in ùraskoïili 3—4Ieíaili drevesc po 10—30 kr. komad oddaja Janko Karlovseky •posestnik in trg. v Smarjetï pri Nov. mctiu. (274-2) m i Najcenejši naknp. (389 1 ^ zaloga iiepreiuočljivih plaht ua meter za pokrivanje komatov in vozov v vsaki velikosti, knkur tudi vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni pri Jo8. Offorcutz T Nov. mestu. r k Iz konkurzně mase manufakturno bhi^o, prodaja se v Weissovi hiši poleg gostilno pri „Solncu" v IVoveni mestu pod tovarniško ceno, na kar se posebno trgovce po deželi opozarja. El^ V iialogl se naliiijti voUko riiziiega suknu, vsake baže kote-niue, tiiikaiiiiie in »luogo veličili ziiuskili rut. {254- 4) V prodajalno z manufakturnim blagom sprejme se takoj ti'govskî uřenec, ki ima veselje do trgovine ter je slovenskega in nemškega jezika y govoru in pisavi zmožen. (ST3-2) Ana Božič, Novo mesto. Josip Foula, kapelník, poučuje (20r,-tí) yjQip^ ggllo In 1)38. Davorin Podlosnik, trgovec v Radečah pri Sld. mostu priporoča gg. čevljarjem vsake velikosti in vsake vrste iz znane Sevniške tovarne po jako nizki teni. Naroćila se irvršujejo po pošti oziroma po železnici. (2n9~3) 1 i^-r.i.lit.v"^:!^! Sedem njiv in dva travnika ir^ je iz proste roke na prodaj pri Češči vasi. — Veř se izvé v graščini Bajnof. (28G-1) 14 let starega, ki je izvršil vsaj štirirazredno ljudsko šolo; vsprejme takoj v prodajalnico z mešanim blagom. lanko Puhek, (2C3-3) trgovec v Ùniomlji. urar v Novem mestu, priporoča se slavnemu občinstvu Î popravo Ysakojakiíi ur in ,,Spielwerl[ov". Dragocene nre, katere je neprijetno iz hiše pošiljati, pride tudi na dom popraviti. Ker ima dragocene mašine in najboljše orodje z» iirarje, se izučil v urarski šoli v Parizu, ter bil tudi voditelj v državni urarnici, torej najfinejše stvari brez truda izvrstno napravi. Grf spodom urarjem napravi vsakovrstna k uram potrebna kolesa. Po novem letu bo imel tndi zalogo raznovrstnih ur po najnižjih cenah. lectar in sveÉar v Kandiji pri Novem mestu priporoča po jako nizki ceni voščene svece in zavitke kakor tudi (27G-ii> izvrsten med, katerega na drobno in debelo prodaja. Kupuje tudi po najboljâi ceni rumen vosek in veščine HovoiDMto : OdsoToni uradnik, isdiuftln)], Hloinik in tisku J. Kr«|«a.