Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7. 8. julija 1938. 34. letnik
MARIJIN LIST
marijin list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sy. Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na sktipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se posila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1939 tiidi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
D&hovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sliižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom driištvi", stero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
DA RI.
Na Dom Sv. Frančiška v Črensovcih so dar&vali v Din. sledeči: Jakob Marija, Lipovci, na č. sv. Antoni v zahvalo, ka so njej ozdravele be-težne svinje, 100, na senji v Črensovcih nabrano 9-50, Kavaš Matjaž, Francija, 10, Horvat Martin, Trnje št 140., 33, Balažic Martin, G, Bistrica, 10, Hanc Roza, Črensovci, iz Francije, 20, Čurič Treza, Trnje, v zahvalo 12, Ozvatič Štefan, Francija, 42 50, Tretjeredniška skiipščina, Črensovci za 1937. I., 100, Prša Ivan i žena Ana Francija, za srečo i zdravje njtivih domačih 26, Matjašec Kata, V. Polana, prosi za blagoslov, 10, Horvat Marika i Trezika, Lipovci, iz Francije, 12 50, na gostiivanji Kolenko Ivana i Kate v Vitternesse v Franciji nabrano 182, Prosvetno driištvo, Črensovci, 3000, Horvat Marija, Črensovci, 6, N. Beltinci, na čast sv. Antoni, 5, Kolenc Geta, Gumilica, 5, N. V. Polana, 5, Bagar Helena, vučit. Kramarovci, 10, za travo 530, g. Gran-didier, Morville les vie par Chateau Salins (Moselle) 100, Kustec Ana, Črensovci, iz Francije, 10 Din. Izdali smo Din.: za vlačenje travnikov 25, razglas odaje 10, foringa za spravlanje pohištva iz Sobote v Črensovce 50. — Oča sirot, povrni vsem obilnostl.
Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v dinaraj sledeči: Skiipščina tretjega reda, posvečena Srci Jezušovomi, v Črensovcih, 50, Kocet Ivan, Črensovci, 6, Ritonja Ferdinand, Bakovci 4, Sabotin Jožef, Trnje, 2*50, Ritous Kata, Črensovci, 4, Zver Štefan, Francija, iz Gomilic, 26, N. Gornja Bistrica, plačao za pet sirot Marijin List 60 Din. — Marija bodi vam plačnica.
LETO 34.__8. JULIJA 1938._ŠTEV. 7
„I prikazalo se je veliko znamenje na nebi: žena, obdana z suncom, i pod njenimi nogami mesec i na njenoj glavi venec iz dvanajstih zvezd'1. (Razodetje, 12. 1.)
7. Zvezda.
Vüpatije je sedma zvezda tvoje krone, Mamika, Na živlenja teškoj poti varno te je vodila . . . Svetlost betlehemske noči za vsikdar ti vgasnola, Preminola ti za vsikdar zvezda Kralov z Jutrova,
V	vednoj temi tlačila si žitka teško, strmo pot,
V	tmici gostoj si živela, čeprav z tebov bio je Bog ,. , Zakaj v temi? Bog je želo, da v viipanji maš posvet, Gda obdajala te tema treseti no trojih let,
Gda na mučnoj, križnoj poti srečala si Sineka,
Gda si čiila vdarce cvekov, tožbo Sina Božega,
Gda si v naroče sprejela mrtvo telo Jezuša,
Gda dö groba sprevodila si Boga razpetoga,
Gda brez Njega, tužna Roža, bridke točila skuze:
Te si viipala brezmejno, Jezuš, da več ne vmerje,
Da bo stano gor od mrtvih i nas tüdi vse zbiidi,
Ar po svojoj smrti rešo grešne, vboge vse lüdi. Srčen
[Maši letošnji novomešniki.
Naši letošnji novomešniki so obilen sad dobre vzgoje Slovenske krajine. Naši starišje držijo i to po vsoj pravici, da je diihovniški stan najsvetejši stan na sveti, zato radi dajo svoje sine v te stan. Svetost iščejo za sebe, zato pa posvetijo svoje sine stani, v šterom sin svetost razširja s svojim zgledom, kak svetniški dühovnik i z svojim delom, ki išče vsikdar vekšo svetost dosegnoti v sebi i v ovcaj, štere njim Bog bo zavüpao.
Slovenska krajina je letos bogato žetev novomešnikov spravila v Gospodove žitnice, kajti devet novih svetih mei prikažejo Jezušovi namestniki, no- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vomešniki, letos svojemi Gospodi, našemi Zveli-čiteli. Smo šteli iz lübe-zni pokazati vseh devetih slike v Marijinom listi, ^^H pa na prošnjo od vseh HH|HH|	jf
nesmo dobili slik. Prika- jf*|£i* žemo zato tiste, od šterih Hfc|||H smo je dobili. Naši letošnji RffiOK	-4 !
novomešniki so sledeči: •
1.	Gjorkoš Štefan, |Hk	J^ rojen v Rakičani, 1. 1912.
nov. 13. Bogoslovje zvr- HH| fcg^^gfl ÉÉ^^ šo v	Prvo
melo prikaìe Vsegamo-gotnomi v Soboti julija 10. M
2.	Kerec Vili, rojen v Vidoncih, 1. 1911. apr. 15. Bogoslovje zvršo
v Senji na Hrvatskom. M Prvo sveto melo prikaìe Vsegamogočnomipri Gra -
3.	Čergulj Štefan, rojen v Satahovcih, 1913. dee. 5. Bogoslovje zvršo v Maribori. Prvo sveto melo prikaìe Vsegamogočnomi v Soboti julija 17.
4.	Horvat Janoš, rojen v Čentibi, 1. 1913. febr. 6. Bogoslovje zvršo v Beči. Prvo sveto melo prikaìe Vsegamogočnomi v Lendavi julija 17.
5.	Lajnšček Ludvik, rojen v Rakičani 1. 1912. jun. 6. Bogoslovje zvršo v Maribori. Prvo sveto melo prikaìe Vsegamogočnomi v Soboti julija 24.
6.	Cvetko Ivan, sin sv. Ivana Boska v salezijanskoj driižbi,
Novomešnik: KEREC VILI iz Vidonec. Prvo svojo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi julija 10. pri Gradi.
Gda se dobroj Materi Mariji iz srca zahvalimo, da je poskrbeli te-likim sinom Slovenske Krajine službo najsvetejšo pri svojem Božem Sini, jo prosimo v glo-bokoj ponižnosti, naj vzeme te novomešnike i vse mešnike celoga sveta pod svojo materno obrambo, naj je vodi od svetosti do svetosti, da njenomi Sineki, predra-gomi Zveličiteli, Jezuši Kristuši spravijo takšo diko z svojov svetostjov i z svetostjov na njih za-viipanih duš, kakšo njim je dober Boži Pastir od vekomaj določo.
Novomešnik: HORVAT JANOŠ iz Čentibe. Prvo svojo sv. meso prikaže Vsegamogočnomi jul, 17. v Lenavi.
rojen v Gomilici, 1. 1904. marca 8. Bogoslovje zvršo na Rakov-niki v Ljubljani. Prvo sveto meso prikaže Vsegamogočndmi v Turnišči julija 31.
7.	Litrop Boleslav, sin sv. Frančiška Assiškoga v kapu-cinskom redi, rojen v V. Polani, 1. 1912. aprila 24. Bogoslovje zvršo v Spliti dve leti, potem v Solothurni v Švici. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi v Velkoj Polani augusta 7.
8.	Matko Ivan, sin sv. Ivana Boska v salezijanskoj driižbi, rojen v Gančanih, 1. 1910. maja 5. Bogoslovje zvršo na Rakov-niki v Ljubljani. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi v
Beltincih augusta 14.
9. Glavač Franc, en v Beltincih, 1. 1913.
HhhHHH augusta 30. Bogoslovje ^^^KBm^ jI^HHHHb zvršo v Ljubljani. Prvo
ä— sveto mešo prikaže Vse-
'•HMEKV
7 ■■	gamogočnomi letos k
!k>;liìì r '-t:;!
Levitov devet je zvolo Gospod Da tlačijo njeg'vo trnjayo pot... Da vodijo ovce na pašnike svete, Gde lilija bela nedužnosti cvete, Vijolca kde modra za grehe se joče, Liibézni gde ščipek obima vse vroče... Živeli leviti, živeli, živeli,
Pri Jezuši bod'mo vsi enkrat veseli! Srčen.
CP1S1J0MSKÄ POROCllA
Chaotung, Kitajska, 26. aprila, 1938, Prečastiti gospod urednik!
Najprle se Vam vse štiri najprisrčnej zahvalimo na rednom pošilanji „Novin" i „Marijinoga lista!" Nemrete si misliti, kakšo dobroto nam izkažiijete. Vaši listi so nam presladka vez, ki nas veže z lübov domovinov. Kda je čtem, pohiti moj spomin prek širnoga morja i temnih daljin ta v tiho domačo ves, v lepo Slovensko krajino. Lepo prosim, ne zamerite, ka Vam tak dugo nejsmo pisale! Znano Vam je, ka smo edine_štiri sestre misj. za celo Chaotunsko prefékturo, štera je vekša kak Dravska i Savska banovina. Tak mamo dela ogromno i več nas šče čaka.
Poleg driigoga pa mamo že dva meseca delo z popravla-njom eli krpanjom naše hižičke. Pred nami, naši Kitajci niti znali nejso, da smo Jugoslovani tiidi na svejti. Gvišno so mislili, da pridejo k njim kakši palčki, ve hižica bi bila bole primerna za pritlikavce kak pa za nas velikane. Kak misijonarke pravzaprav ne iščemo ugodnosti; ali kaj, če bi se nam pa hižica že skoro vkiip sejla, či je ne bi šče pravočasno začnoli popravlati! Zdaj je štera zabijala kakši štok, šteri nam je šteo zbežati na dvorišče. Opet tam sé nam je cela stena štela preseliti na sosedov ograd. Dveri so pa vsešerom zviin portnih jako nisike, kak pravim za palčke. Či sam se včasih pozabila ponižno prikloniti, kak či bi šla v kakši „kiirnjek", pa sam že, či ravno nej rada, mogla poskiisiti, što je bole trdi, eli les, eli mòja glava. Tak je biloj[nujno potrebno krpanje te naše kitajske hižice.
Vüzem smo kak najlepše obhajali i naši, par 100 kristjanov» so bili jako srečni. Mojilmali pevci so se tüdf lepo odrezali. Ali, biti organistica med našimi Kitajčki, je nej tak enostavno. Kda v tihoj sreči pritiskam na harmonij (orgel nemarno), pa morem šče vmes dirigirati, ovačik bi mi šče kje zaspali. Tiidi z vii-hami napeto posliišam, če se nešteri ne spozabo spevati, nego bi jo rad malo po kitajskom zavleko. Poleg vsega pa šče sama iz vse diiše spevlem sopran, vej me to že od nekdaj veseli.
Moje glavno dglo i skrb pa je pravzaprav v dispensariji, šteroga^ smo zavolo prevelkoga navala betežnikov že po treh mesecàj našega prihoda mogle odpreti. Ordiniram vsakši den od 9—12 vöre. Odvečara pa obiskavamo betežnike po domovih. Nešterni betežniki prihajajo od jako daleč, tak na priliko eden, ali pa dva dni hoda. Nešterni pogani se pa nam tak približavajo. Polagoma se navčijo spoznavati to, ka je nam sveto. Kda pride velika vöra milosti tiidi za nje, de žetev bogata i vesela! Bilo je pred meseci, kda pride k meni eden velki sir&mak^_ki, kak mi je poznej sam ovado, je bio ropar. Na takšem pohodi je tam deleč v bregaj zadobo težko, skoro neozdravlivo rano. Kda je
zvedo za nas, se je, kak mi je sam povedao, več kak mesec dni vlačo v težkih mukaj, hoditi je nej mogeo, da je prišeo k meni v dispensarij. V srce se mi je zasmilo, ešče bole pa njegova diiša. Driigo njemi nejsam mogla dati, nego vsakši den sam njemi skrbno prevezala zevajočo rano, z štere sam zrezala preci že gniloga mesa. Ar je bio še mlädi, se ga nišče nej vsmilo. Spao je pod milim nebom. I stradao je obviipno. Da sam njemi konči malo olajšala telovno nevolo, sam poprosila po ednoj dobroj Kitajki, štera je pri svojih prijatelicah nekelko nabrala, da^si je mogeo bar dvakrat na den privoščiti Salico riža. Rana se njemi čiidovito začela celiti i tiidi duša njemi je polagoma vstajalaTc novomi živlenji v svetlosti svete vere. Kak malo dete se je včasih jokao, kda sam njémT pripovedavala od liiboga Boga, šteri njemi je pripravlen odpiistiti vse njegove pregrehe. Dala sem njemi podobico sv. Male Terezike, štera naj bi tomi siromaki izprosila milost pravoga spoznanja naše svete vere. Navčila sam ga tüdi nekaj kratkih molitvic, štere je v gorečoj lübezni ponavlao. Še celo bojao se je, či bi pozabo, pa ne bi dobro molo, kak me je večkrat pitao. Potem so prišle naše letne dü-hovne vaje i jaz sem moglä za 10 dni dispensarij zapreti. Od tistoga časa pa tüdi toga siromaka nej sam več vidila. Kak sem zvedila poznej, je od lakote obnemogeo, ar ne najšeo smilenoga srca. Najšeo pa je smileno Srce Jezušovo onstran zvezd v lep-šoj domovini, kama se je preselila njegova, v toj skuznoj dolini tak trpeča diiša. V vüpanii, da bo okrevao, kak je tüdi kazalo, ga nejsam šče krstila. Osvedočena pa sem, da je lübo Boga iz vsega srca, ve je tak vdano prenašao bolečine, da sem se celo čudila. Tüdi je želeo biti krščen i to zadnje ga je gotovo rešilo i njemi odprlo nebeška vrata, ve je bio na smrt lepo pripravlen.
Kak lepo je misijonsko živlenje! Istina je toti, da nam žrtev i težav ne zmenjka i trnje to opleta ... ! I vendar, kak sladko je pri misli, vse za uboge düSe ... ! V dispenzariji mam včasi vnogo križov, ki pa mi dajo tüdi vnogo smeha. Bole njim pravim naj se vsedejo na klop, prie mi šteri počepne na tla. Pa. naj Vam šče povem, kak se mi godi, kda obiskavamo betežnike po domovih. Či hodimo po stezah eli poteh kak so pri nas doma tam ob šumečoj Miiri, či ravno smo eti v varaši, to nej nikaj Cüdnoga. Tüdi telovadimo. vej trbej včasih skočiti prav na široko i prilično, ovačik se pa ponesrečiš pri kakšem küpi. — Vsešerom nas čaka dosta občinstva i mladine. Ž njimi si kaj pogučimo, či se nam kje ne „zaplete i obnemore jezik. Vsi bi radi znali kaj od naše lepe domovine i šče dosta kaj drü-goga. Mislim, ne bi bilo primerno, če bi pozabili tü na svojevrstno kitajsko oliko, v šteroj zavzema skoro prvo mesto tüdi pipa. Gnes se nam že hvala Bogi bolše godi, ali od začetka smo mele včasih čUdne težave. Bole smo se branile tiste pipice, prie so nam pa ponüjali cigarete. Piti moremo povsod čaj, ki
pa je na Kitajskom itak obvezen, pa naj si bo že dober ali slab. Potem, kda smo drüge zadovolile, se moremo šele približati betežniki, ki navadno ječi tam na slamnatoj preprogi i šteroga duša šče blodi v temi poganstva. Tü mamo večkrat priliko i milost krstiti tiidi šteroga odraščenoga, ki je na robi živlenja. Letos jih mamo z malov decov vred v smrtnom slučaji krščenih 25. Tü se toplo zahvalim vsem dobrim dUšam, štere nas podpirajo z svojimi gorečimi molitvami!
Novomešnik: CVETKO IVAN iz Go-milice. Prvo svojo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi julija 31. v Turnišči.
Vsem v dragoj i miloj Slovenskoj krajini, kak i tüdi onim, ki so nemilo raztepeni po tujini, pošilam vnogo vročih misijonskih pozdravov!
Posebno pa še iskreno pozdravlam Vas, prečastiti gospod i Vam želem vnogo božega blagoslova, zdravja i moči, da bi še duga leta vrejüvali nam tako drage liste i bili vodnik Prek-murskoga naroda do večnih cilov!
Vaša rojakinja A '	s. Imakulata Maršič,
iz Melinec.
Nfl2flJ v NAROČJE
hrtebe cerkve.
FERDINAND HERBST.
Bio je nemškoga pokolenja, po veri pa luteran. Kano je postati pastor (farar), zato se je včio v luteranskom bogoslovji. Pa sühi lute-ranski navuki so ne zadovolili njegovoga srca. V njegovih prsaj se je zbudilo velko hrepenenje i žela po pravom duhovništvi, mešnoj daritvi, po svestvaj.
S svojov pametjov je spoznao, da je tisto središče, okoli šteroga se zbirajo diiše, ravno duhovniški stan. Sprevido je dale, da so lute-ranski pastorje vse driigo, samo diihovnik v nad-naravnom pogledi ne . . .
V svoj dnevnik je etak zapisao:
„Moji modroslovski navuki so me konči nagnoli do toga, da sam postao pravičnejši do katoličanske Cerkve. V meni se je vzdramila ne-kša odločna liibezen za vse, ka je katoličanskoga. Začno sam čteti nabožne knige i zahajati k meši. Diih molitve me je pali obino, začno sam objo-kavati svoje grehe, začiito sam, da je najvekša liibezen Bog, ki je nekda razveseliivao mojo mladost . .
Začno je bliže zarazmevati dele sv. meše i to njemi je zbiidilo žejo pa lakoto po svestvaj. To je bio dober znak : Stopaj za stopajom se je približavao katoličanskoj Cerkvi. Ali ravno zdaj, pred odločilnov zmagov, se je začno v njegovoj
duši siloviti boj, žmeten boj, šteri ga je šteo z dvojbami v srci staviti na toj poti. Ali notrašnje razsvetlenje je rastlo i presve-tilo vse kmične kote od dvojb i nedopovedlivoga sovraštva za-kmičene diiše. Posebno značilno za luterane je ravno to sovraštvo do katoličanske cerkve. Či bi Luter te, gda je zaprvice ves goro za prenovlenje Cerkve, znao napuniti to svoje velko nav-diišenje z jakostmi, bi tak dovršo velko delo. Tak pa je v svo-joj slepoj besnosti proti katoličanskoj Cerkvi šteo spodnesti trdnost cerkvenim navukom, s tem, da je tajio verske istine i pravo diihovništvo, zviin toga je pravo svojim vernikom: Bog naj vas napuni s sovraštvom (odiirjavanjom) do pape." To sovraštvo luteranov do najvišišega poglavara katoličancov je herbija, štero je zapiisto Luter svojim privržencom.
Da bi pomiro svojo diišo, se je Herbst napoto v goré. Pa tiidi tii njemi je bila katoličanska vera vsikdar pred očmi.
„Vidiš", je pisao svojemi prijateli, „da mi nikaj ne hasni, da sam se odtrgao od knig. Ravno naopak: ešče močnejšo po-biido čiitim v sebi brezi knig. Bog katoličancov je v istini jako lüden i rad pomaga, da se ga je žmetno rešiti. Vsikdi ga najdeš: v cerkvi, doma, v knjigaj, na poti. Što ga je že pa ednok sprijao v svoje srce, tistoga nikdar več ne zapüsti."
I resan tüdi njega ne Bog zapüsto. Prestopo je v katoličan-sko vero 1. 1832. i dve leti potom bio posvečeni za dühovnika. Njegovo düSnopastirsko delo je sprevajao blagoslov boži.
Si že gda, dragi čtevec, malo bole premislo, kak zvišeni pa velki je duhovniški stan, šteroga je ravno té spreobrnjeni luteranec Herst tak poštUvao? Ali nosiš v globini svojega srca to osvedočenje, da ravno dühovniki največ dobroga napravijo za trpeče človeštvo v duhovnom kak tüdi v telovnom pogledi? On je po svojem zvanji postavleni med Boga i človeka, da po-sredüje za toga pri Bogi. V njegovo dUšo je vrezano neizbrisno znamenje božega poslanca. Zato je njegova slUžba sveta: kak posvet stoji v trdoj kmici i k njemi se zatečejo zgüblene ovce i on jih ves srečen rešavle i vodi skoz nebeška vrata. On ma klUče od nebeških vrat, s šterimi ti pri spovedi odpUšča aliza-državle grehe. On ma od Kristuša podeljeno moč, da spremeni krüh v bože Telo i vino v božo Krv, on deli svestva, po šterih se pretaka v tvojo düSo boža milošča.
Pa tiidi v telovnih nevolaj ma za sirmaka ne samo dobro srce, liki z obema rokama razdavle, kelko njemi je mogoče, to, ka je potrebno za žitek.
Ve je pa ravno zato zapüsto domači dom i domačo ves i se napoto med lüdi, da jim olejša trplenje i jim vlije batrivnosti v srca.
Tak je na stotine i stotine dühovnikov, štere pa svet ne pozna, postavlenih v sltižbo diiš pa naroda, ne iščejo sebe, liki srečo osiroteloga lüdstva, šteroga v nevolaj nehajo ravno tisti, šteri se najbole tučejo po prsaj i so najbole glasni te, gda majo velke dobičke od toga. Duhovnikovo delo pa je tiho, pa zato
tem bole hasnovito. Djali so vše svoje včenje, znanje pa imanje na oltar svojega lüstva.
Zato je tembole grda reč, či što meče premišleno àli ne-premišleno ogrizavanje na té stan i Icradne dužno čast diihov-nikom; najbole pa takši šče s tem dosegnoti, da bi razriišo i stro v človečoj diiši živo vero v bože kralestvo. Vnogi njemi ne privoščijo niti edne hiže, ali topeo kot v zimi, čiravno ma za vse odpreto srce. Ne privoščijo njemi, da bi se spodobno ob-lekeo, kak zahtevle stan, ne premislijo pa, da dostakrat sam nema več kak eden obleč.
Kelko dela ma v šoli, v spovedavnici, na predganici, v pisarni — ali vse to rad dela, či se ide za rešitev diiš. Ali dü-hovnik dobro zna, da je njegov vsakdenešnji kriih trplenje i toga je itak dosta na sveti. A blatiti, ogrizavati ali celo preganjati pa klati diihovnike, ki so boži sliižabniki na zemli, to je ne bože delo, liki šatanova hüdobija, štera šče nikdi na sveti do-zdaj ne prinesla liidstvi haska, ešče menje pa sreče.
Pa velka tolažba za dühovnika je, či vidi, da je njegovo delo najšlo rodovitno zemlo, ki bo pognala lepo silje; či vidi, da se radostno zbirajo farniki, njegovi verni sinovje pa hčere okoli njega, da so njemi opora v tom žmetnom živlenji i so za trdno odločeni se boriti za katoiičanske istine pa pravice. I na stara leta, gda že opešajo njegove moči i njemi srebrni vlasovje pokrivlejo glavo, gda nemre več zmoči driigoga dela — moli vsakši den za srečo svojega lüstva. Zato pa zdaj té mesec, gda prikažejo novomešniki Bogi svojo prvo daritev, moli za nje, i ne dopüsti nikdar, da bi se blato duhovniški stan.
Pristopite k tretjem! redi sv. Frančiška
Assiškoga.
Če se ne spokorite, se pogUbite. (Luk. 13. 3—4)
Jezuš je gledao oblačno nebo i pokarao svoje poslušalce, ki znajo iz oblačne nebe sklepati, da pride dež, ali z juga, da prepekalo bo, ne vejo pa presoditi svojih djanj, še menje pa premisliti božega obiska na zemli. Med temi navuki njemi nekak naprej prinese, kak je Pilatuš dao nešterne lüdi spoklati, kda so Bogi daritev prikažUvali, i v guč pride tüdi, kak se je v Siloi podpro türem i pod sebe pokopao 18 lüdi. Jezuš je na vse te guče od nesreč odgovoro, ka naj nemislijo, ka so ponesrečenci bili vekši grešniki, kak tisti, ki so v živlenji ostali. I vsem zato odločno zagrmi: Če se ne spokorite, se pogübite. To pomeni: kak je prišla na te ponesrečence zemelska kaštiga smrti, tak pride na vas kaštiga večne smrti v pekli, če se ne spokorite.
Nekak ga je zatem pri ednoj priliki pitao : „Gospod, jeli je malo teh, ki se zaveličajo?" I Jezuš njemi je ete reči odgovoro: „Prizadevajte si, da stopite skoz vozka vrata, ar povem vam, vnogi bodo želeli stopiti, pa ne bodo mogli." (Luk. 13.23-24.)
Od teh vozkih vrat vam ščem, drage diišice, par reči povedati. To pa zato, ar gotovo vsaki šče v večno zveličanje priti, a brez vozkih vrat pa ne more. Ta vozka vrata so pot pokore, štero tlačijo tretjeredniki sv. Frančiška Assiškoga, z vernim dr-žanjom svojega reda pravil. Zato se zove tüdi tretji red za: pot v nebesa. Tretji red je red pokore, je vozka pot, ki se dokonča v nebesaj. Zato pa ma tretji red že teliko svetnikov, ki je na ol-tari častimo. Lejko trdimo, da nega niednoga tretjerednika v pogüblenji, ki je verno držao pravila, na štera je položo oblübo. Tretji red je zato zaistino sladka pot pokore.
Ka je pokora? Na pitanje samo tak moremo pravilno odgovoriti, če prie spoznamo ka je greh. Greh je pa žalitev neskončno svetoga, dobroga, popolnoga Boga, ki je naš večni cio i naša večna sreča. Za driigoga, kak za Boga nesmo stvorjeni. Greh pa toga dobroga Boga žali, osramoti, njemi vzeme čast, ga zavrže. I ar je Bog neskončna svetost, zato je njegova žalitev tüdi neskončna. Če je pa žalitev neskončna, mora biti tüdi kaštiga neskončna. Zato sliiži smrten greh večno, to je neskončno kaštigo, ki nikdar ne more minoti. Bog je neskončno veličanstvo, komi ide vsa čast i hvala. Greh pa vkradne to čast Bogi i jo podeljava stvorjenji. Čast ide samo Bogi, ki te nikomi nemore odstopiti, da če bi jo mogo, več ne bi bio Bog, ar samo eden je končni cio vsega i te je Bog. Pri sv. Izaiji proroki pravi Bog: „Dike svoje nikomi ne dam." (Is. 42-8.) Ne more je dati. Greh njemi jo pa po sili vzeme. I dokeč te ne povrne grešnik Bogi nazaj, tečas se njemi greh nemore odpüstiti. Povrnoti jo pa more jedino z pokorov. Če je što več bože dike spokradno, več je more nazaj dati, če menje, menje. Zato pravi Boža reč: „Prinašajte vreden sad pokore.* (Mat. 3.-8.)
Po vsakom grehi, če je samo tak mali, kak makovo zrno, si nakopamo dvoji dug: dug greha i dug kazni ali kaštige. Dug greha se plača pri vsakoj dobro opravlenoj spovedi, gda iz srca povemo vse svoje smrtne grehe, vse obžalujemo i mamo močno volo, ka več niednoga nevčinimo, i ka naloženo pokoro verno spunimo. Po dobro opravlenoj spovedi se nam peklenska večna kaštiga vsikdar zbriše, dug greha se zbriše popolnoma, i mi čUjemo, kak je Magdalena čUla z Jezušovih vüst: Odpiiščajo se ti tvoji grehi. A z odptiščanjom grehov i pekla, je ne odptiščena kaštiga, je ne poravnan dug kazni, kaštige. To kaštigo mo du-žni ali na tom sveti prenašati z raznimi nevolami, ali pa v oči-ščilišči, to je v purgatoriumi teliko let, kelko si zasltižimo. Navadno ubogi grešniki na obojem mesti moremo trpeti, na sveti tom i drügom, ar ne pazimo i vnogo grešimo, pa tüdi zato, ar greh, ešče te najmenši, sliiži veliko kaštigo.
Te drügi dug, dug kaštige moremo plačati jedino po pokori, po pokornih delaj. Kakša pokorna dela pa naj opravlamo? Kda je krao Frankov, Klodvik sprejeo krščansko vero, je pitao sv. Remigija pUšpeka: Oča, ka mi je zdaj za včiniti, ka se prav spokorim za svoje grehe? Svetnik njemi je odgovoro: Sinek,
iübi tisto, ka si dozdaj žgao i Žgi tisto, ka si dozdaj liibo. Prie si žgao Kristušove podobe, preganjao njegove navuke, te navuke zdaj liibi i tistoga Kristuša, šteroga podobe si žgao. Prie si liibo krivi poganski navuk ž njegovimi grehi, to vse moreš zdaj sovražiti. Ravno naopak se mora delati pokora, kak se je delao greh. Pokora za pijanost je treznost, za skopost darovitnost, za nečistost, čistoča, za sovraštvo liibezen. Slaba pokora bi bila, če bi se pijanec za pijanost pokorio z pilom, posvetnjak z veselicami, prelomivec postov z goščenji, tovaj z gizdavov oblekov, kadilom i pilom, vkradjenoga blaga pa ne bi vrno. Pokora naša mora obstati v borbi, v vsakdenešnjov borbi proti trem vretinam vseh grehov. Te vretine so, kak nam pravi sveto Pismo: pože-
Novomešnik: L1TROR BOLESLAV iz Vel. Poiane.
Prvo svojo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi augusta 7. v Vel. Polani.
lenje oči, poželenje tela i gizdost žitka. Proti mamlivim vabilom sveta, proti nečistomi poželenji tela i proti vseh vrst gizdi se moremo boriti den za dnevom, to je tista pot pokore, ki vodi v nebesa. Vsikdar delati nasprotno, kak nam pravi troja vretina greha, to je živlenje po božoj voli, štero prinese posvečenje diiše na tom sveti, na driigom nam pa odpre večno veselje.
Jezuš ne mogo grešiti i vendar je tlačo najostrejšo pot pokore. Marija, Prečista Devica, nikdar ni sence greha ne včinila,
vendar se je po zgledi svojega Božega Sina najostrej pokorila. I po njedva zgledi so pot pokore tlačili milijoni i milijoni, vsi zveličani, ar brez pokore nišče v nebesa priti ne more. Za nas zato tiidi nega driige poti do večnoga zveličanja, kak pot pokore. To je, da smo poleg svojega stana čisti, smo trezni i zmerni, da smo po Jezušovom zgledi ne srditi, nego krotki i ponižni v guči i čelom obnašanji, i da smo smilenoga srca do vsakoga svojega bližnjega.
To pokoro v popolnosti opravlajo tretjeredniki. Ki v tretji red stopi, stopi na pot pokore, štera ga vodi v živlenje, če verno drži pravila. Gledajmo zdaj ta pravila.
Tretjerednik vseli nosi na sebi tretjeredniški pas i škapu-lir, šteriva_ga^opominata na Jezušove petere rane i na njegov križ. Pri tom premišlavanjl moli vsaki den 12 krat Očanaš, Zdravo Marijo i Dika bodi. O kak lepa pokora vsaki den, v radosti i žalosti, v zdravji i betegi misliti na Gospodove rane, ž njim verno moliti, kak je on molo v Getsemani.
Driigi hodijo po veselicaj, neredno vživajo jed i pijačo i plešejo. Tretjerednik pa misli na križ pribitoga Jezuša, na njegove z debelimi cvekmi prebite roke i noge, zato pa plesca i plesalke nikdar neprime za rame i nikdar svoje noge na ples ne dene. Na gostiivanji tiidi ne, ar se je njegova obliiba glasi, ka ne bo plesao nikdi i ne tak, ka na gostiivanji sme plesati. Pravila, štera je Cerkev odobrila, gučijo od vsakšega plesa i vsakšega prepovedavajo. Gda je sveti Frančišek premišlavao i sestavlao pravila tretjega reda, je premišlavao Žalostno Mater Marijo. Gledao jo je, kak milo joče nad svojim sinom, ki ga mrtvoga drži v naročaj; zato je predpisao svojim sinovom i hčeram, naj tretjeredniška noga nikdar se na ples ne gene, ka s tem zadostijo tretjeredniki za grehe, šteri so povzročili rane Jezuši v nogaj i rokaj. Potem naj s tov posvetnostjov nikdar ne ponavlajo tistih bridkih trenutkov v Marijinomi Srci, štere je čiitilo to, gda je gledala prebite roke i noge svojega Božega Sina. O kak krasna pokora je ostavlanje plesa proti poželenji telai Driigi po nedelaj i svetkaj ne obiščejo Jezuša, raj delajo izlete pa kiipčije, tretjerednik pa ne samo te zapovedane dneve, nego ešče, kda njemi delo i zdravje dovolita, ešče delavne dni obišče Jezuša i ga gostokrat k sebi vzeme, najmenje pa ednok na mesec po dobroj spovedi. Tretjerednikove oči gledajo Jezuša, ne pa svet. Kak lepa pokora proti gizdosti žitka, kak sladka, kak mila!
Oblačiti se mora tretjerednik prosto, v hišo svojo sme piistiti samo dobre liste, knige, svaje meti nesme, nego te more posküSati ešče odpravlati; vsaki mesec mora navuk tretjeredniški posliišati; za pokojno kotrigo mora en deo svetoga čisla zmoliti i edno prečiščavanje za njeno diišo dariivati; vu vsem more vsem dober zgled davati, ka do se drügi po njem včili Boga liibiti i ne žaliti. Malov se more ogibati i biti zmeren v jeli i pili; brez potrebe naj ne je več kak samo trikrat na den; poleg svojega stana čisto mora živeti i vsaki den si dušno vest pregled-
noti, če nebi kaj zagrešo proti šteroj božoj zapovedi, posebni proti svetoj čistosti v guči, misli, od djanja pa nega guča; postiti se mora zviin navadnih postov ešče dvakrat na leto, 3. oktobra i 7. decembra; pred smrtjov mora svojo vrednost, če jo ma, v teštamentomi pravično razdeliti. To so v glavnom pravila tretjega reda. So ravno nasprotna trem vretinam greha, poželenji oči, tela i gizdosti žitka; so, če se verno držijo, Bogi dopadliva pot pokore, ki v nebo vodi.
Vsi smo se dužni pokoriti, ar je Jezuša reč vsem povedana: če se ne spokorite, se pogübite. V tretjem redi je pa ta pot živlenjska naloga. Kak srečen je zato, komi Bog to veliko milost nakloni, da ga zove v tretji red. S tem ga v nebo zove po toj ležejšoj i veselejšoj poti pokore.
Vesela je tretjeredniška pokorna pot. Vekšega veselja nega na sveti, kak šteroga mi da mirna diišna vest. Verno spunja-vanje vodila tretjega reda pa rodi mirno diišnovest, prinaša tisti mir, šteroga je Jezuš po svojem goristanenji na svet prineseo: Moj mir vam dam. Po vrednom i gostom svetom prečiščavanji se tretjeredniki vsikdar tesnej zdriižiijejo z Jezušom, ki je, kak pravi sveto Pismo: Vladar mirii, ki je naša večna blaženost.
Dug kazni, kaštige si pa v tretjem redi tiidi z lehkotov moremo Odkiipiti po vnogih odpiistkaj, štere deli Maticerkev tretjeredni-kom. Vse vremenitne kaštige, štere si z grehi nakopamo i štere bi mogli na tom sveti, posebno pa na driigom v očiščilišči prenašati i to duga teška leta, si z lehkotov odkiipimo po popolnih i nepopolnih odpiistkaj, šterih je nebroj v tretjem redi. Brez spovedi i prečiščavanja dobimo vsakši vekši svetek odvezo z popolnimi odpiistki, kak i papov blagoslov šestkrat na leto, potrebno je meti samo skesano srce, to je žao nam more biti za naše grehe. Ravnotak dobimo popolne odpiistke po molitvi fran-čiškanskoga svetoga čisla, to je čisla od Marijinih sedmerih radosti brez spovedi i prečiščavanja, samo spokorno srce moramo meti. Popolne odpiistke, k šterim je predpisana spoved z pre-čiščavanjom, pa dobimo vnogokrat večkrat na mesec. Vnogi so tiidi nepopolni odpiistki, z šterimi se nam zbrišejo velike kaštige, kakše so skoz leta mogli stari krščeniki z trdov pokorov brisati. Ne pozabimo nadale, da nas je več kak dva milijona v tretjem redi, da so slavno vladajoči papa Pij XI. tiidi tretjered-nik. Vseh teh molitve i molitve, priprošnje neštetih zveličanih iz trojega reda svetoga Frančiška v nebesaj nam vsem pomagajo do stanovitnosti v dobrom, do srečnoga dokončanja naše pokorne poti. O kakša zahvala more vreti iz srca tistih, štere je Bog že pozvao v tretji red, i kak verni morajo biti v spunjavanji vodil. I kak milo morajo prositi vsi tisti, štere vabijo nebesa, dobroga Jezuša, da tiidi njim podeli miloščo sladke pokore, miloščo vesele vozke poti tretjega reda, ki vodi v nebesa.
Zdaj pa edno tolažbo sprejmite vi, ki ste že sinovje i hčeri sv. Frančiška Assiškoga v tretjem redi. Jezuš je pravo, ka veselje bo v nebi nad pokoro činečimi. Spravimo to veselje Jezuši
s svojov pokorov i davajmo ž njov zgled zasleplenim grešnikom, da tiidi oni spoznajo potrebo pokore, se spreobrnejo i živejo, kak dober Bog zahteva od njih. To je najmre namen tretjega reda, da kda sebi nebo spravlamo s pokornom živlenjom, te grešnikom svetimo na pot spreobrnenja. Trpimo v te namen mirno, ja ešče veselo, navdiišeno, kak je Jezuš pravo: skočite od veselja, če vas ošpotavajo, preganjajo, se z vas norčarijo, vaš najem je obilen v nebesaj. Po kratkom pokornom živlenji pride večno, blaženo živlenje, za parletno siromaštvo bomo vekomaj bogati, za parletno sramotenje dobimo večno slavo i hvalo, za parletno ponižanje večno povišanje, za kratko zatajiivanje večnoga Boga na vse večne čase, Njega, ki je sama blaženost. Bratje i sestre, to nas čaka, zato pa molimo eden ze driigoga i spunjavajmo verno pravila tretjega reda, ka se nam odpre po smrti vesela neba.
Sv. I
V	junijskom M. List smo vidili, kak se je Don Bosko zatajiivao. To junaško zatajiivanje pa je rodilo izredne sadove. Naj-žlahtnejši med njimi je bila jakost svete čistosti.
Iz njegovih reči i kretenj, iz vsega njegovoga obnašanja je dihao prikii-plivi deviški diš. S tem je očarao i k sebi pritegno vsakoga, ki se njemi je približao. Nikdar si ne čiio iz njegovih viist reč, od štere bi se moglo praviti, da je ne na pravom mesti, ne si opazo kretnje, štera bi razodevala količkaj posvetnoga.
V	občevanji z liidmi je dovolo, da so njemi roko kiiSüväii, „ar je diihovnik namestnik boži i njegove roke so posvečene." Osebam driigoga spola pa je te znak poštiivanja rajši na vliiden način odreko. Gda je srečao na vulici žensko, je ne pozdravo prvi, čeravno je bila njegova dobrotnica. Ženske je obiskavao samo, če je bilo zaistino jako potrebno.
Večkrat ga je povabila ta ali ona gòspà videč ga na vulici, naj prisede k njoj v kočijo. Svetnik je povabilo vsikdar vliidno odklono. Nekoč je prišeo v vilo grofice K. prosit milodare za svoje dečke. Grofica, ki je bila vsa navdiišena za Don Boska i ga poštiivala kak poslanca božega, ga povabi na običajni sprehod. Don Bosko joj prijazno odvrne: „Dobra gospa, vsi znajo, da je Don Bosko siromak i da prosi milodare; ka bi mislili, če bi ga vidili v kočiji z visokov gospov groficov?" Pobožna
VAN BOSKO.
Don Boska njegovi dečki nosijo.
gospa je dobro razmela i v bodoče ešče bole pošttivala Don Boska zavolo te njegove modrosti.
V	zadnjih dnevaj njegovoga živlenja ga je obiskala nekša dobrotnica. Videč, da se z velikim triidom i naporom gible, njemi je štela pomagati. On pa jo Salivo, toda odločno zavrno rekoč: .Kak? Korenjak kak sem jaz naj se piisti podpirati?"
Nekša gospa, betežna na očeh, ga je prosila blagoslov, pa ga pri tom prijela za roko, da bi se doteknila ž njov svojih oči. Svetnik jo pokara: „Ne vejte vi toga, da se duhovnik nikdar ne sme doteknoti obraza ženske?"
Na potiivanji je morao nekoč prenočiti pri imovitoj driižini. Domača dekličkica je mela navado, oči i materi kiišnoti roko prie kak je šla spat. Te večer pa njoj mati pravi, naj tiidi Don Boski kiišne roko. On pa si hitro pomore iz zadrege: vzeme svetinjico Marije Pomočnice i jo da deklici: „Na Marijo kiišni!"
Če so njemi pripelali dečka, da bi ga blagoslovo, njemi je lübeznivo položo roko na glavo rekoč: „Bog te blagoslovi!" Gda so njemi pa prignali deklico, se je držao tiidi toga i ne dovolo, da bi njemi kiišnola roko.
V	zavodi je bilo splošno znano, da je v skušnjavah zadosta približati se Don Boski i se dotekniti njegove obleke, pa vse skušnjave minejo. Ednomi dečki, ki ga je proso nasvet, kak naj se reši nečistih misli, je odgovoro: „Bodi vsikdar blüzi mene pa se ti ne trbe nikaj bojati." Gda je včasih na dvorišči zapazo kakšega dečkeca zamišlenoga, njemi je dao rahlo, komaj čiitno plüskico, nato pa šepno na vüho: „Ne boj se, nesam vdaro tebe, nego hudobca, ki te muči."
Gda je navajao dečke k čistomi živlenji, je rajši govOrio od vzvišenosti lepe jakosti kak pa od gnüsobe nasprotne strasti, štero je komaj malo omeno i to z jako previdnimi izrazi. Skušnjave te vrste je zvao „slabe", padec sam pa „nesrečo".
Kakša čistost diši tiidi v njegovih spisih! Na pisma tistih, ki so njemi zavUpno odkrili svojo slabost i ga prosile tanača, je odgovoro samo s kakšim splošnim nasvetom i pristavo: „Takše stvari se ne morejo zavUpati papiri."
LUbezen, štero je gojio do svojih gojencov, je bila več kak očinska, vendar si v občevanji ž njimi ne dovolo nikaj, ka bi razodevalo čUtno nagnenje. Njegova lUbezen je mela svoj izvor vse više. Navčo se je te lUbezni od Božega MladinolUba, Jezuša samoga. V dečkih je vido podobo božo i to podobo je skUšao občuvati čisto i nevraženo.
Ar je bio sam do sebe tak pazlivi, je nikdar ne henjao vužigati tUdi v driigih liibezen do „najlepše jakosti". Gda je go-vorio od njene neprecenlive vrednosti ali slikao lepoto čiste dUše, radost, štero vživa i plačilo, štero je Bog pripravo, je zapustila njegova navdihnjena i zveneča reč neizbrisliv vtis v srcih vseh, ki so ga poslušali i pravili so: „Samo tisti, ki je angelsko čist, more tak govoriti!"
Svojim je pravo: „Gospod bo vničo našo drUžbo, če ne
bomo skrbno gojili svete čistosti. Kak je poseben znak sinov sv. Frančiška Assiškoga siromaštvo, sinov sv. Ignacija pa pokorščina. tak značilna je za nas jakost svete čistosti."
Do svojih gojencov je bio vsikdar prijazen i liibezniv, rad jim je odpiisto prestopke proti disciplini, proti pokorščini i po-štiivanji do predstojnikov, a neisprosno je kaznüvao vsakoga, ki je drügim davao slab vzgled. Gda je mislo, da bi te ali oni gojenec bio tovarišom nevaren, ga je pozvao k sebi, opomno i pokarao z izrazom globoke žalosti. Tak je dosegno, da so se vnogi pobošali, ki so, prišedši v zavod, prinesli s sebov navado grdoga govorenja.
Okoli njega so bujno cvele lilije: med gojenci je bilo prevnogo angelsko čistih mladencov. Čistost njim je sijali iz oči i se razodevala v sramežlivo- J§
sti pogledov, reči, kre-	9H
tenj, občevanjov. Čuvali
so jo tüdi z izrednimi k	5
pokorami i z nenavadno globokov, za njihovo ^HHfe starost skoro neverjetnov j|
tom oster samo do svojih sinov. Tüdi drügih se je ne bojao opomenoti, če je nanesla priložnost. Nekoč je prišeo na obisk H k ednomi svojemi dob- I rotniki. V predsobi, gde je čakao na sprejem, je zapazo nekaj nespodob- | nih slik. Da bi odvrno
pohujšanje i lastnika na- Novomešnik: MATKO IVAN iz Gančan. včo na nieeove dužnosti Prv0 sv°i° s.v- raešo Prikaže Vsegamo-
je obrno vse podobe na- g0Čn0m, aug" * v Beltincih-opak, z licom proti steni. Gospodar je razmo opomin pa se njemi je zahvalo.
Že njegovo obnašanje v ranoj mladosti je bilo tak spod-büdno, da so dobri starišje vroče želeli, naj bi njihova deca zahajala v njegovo drtiščino. Z leti se je te biser zmerom bole lesketao v njem i vabo s svojov nebeskov čistočov düSe, ki so prišle blüzi.
„Osvedočeni säm — izjavla kanonik Berrone — da je Don Bosko očuvao svojo krstno nedužnost do groba."	(Dale)