OBVEZNI IZVOD JANUAR 2009 BLATO, ZARAŠČENOST IN IZSUŠENE STRUGE Pogovor: Mirko Merhar Kako je dišalo pri Novakovih! Gori! Sredi noči na minus 15 stopinj Ogrevanje z biomaso morda leta 2010 Ribničani spet množično na prireditve Ju-jitsu bratov Jalovec: Taktika, grd in jezen pogled Z vrha Piramide na premierski stolček COPEX P VTO D E L I Zdaj tudi v Ribnici! V stavbi tehničnih pregledov Ob železnici 2, 1310 Ribnica T: 01 /836 10 10 Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 13.00 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 30. januar 2009, letnik XIII »Kremšnite, šamrole, šamšnite, valjani keksi, medenjaki, taše, preste ...« KAKO JE DIŠALO PRI NOVAKOVIH! Receptov je bilo čuda - a vsi so ostali v glavah. leei , BF Ä Novakovi SO bili V Ribnici PEKARIJA IN SLAŠČIČARNA KMALU PO ODPRTJU (DESNO JUSTINA NOVAK) Bi človek skoraj težko verjel, da se nam spomini lahko vračajo k nečemu, česar več ni, na način, da si lahko povsem živo prikličemo vonj po svežih rožičevih rogljičih in piškotkih, ki se je vil na trg. Kar trije na en mah so mi dejali, da so jih doma pošteno okrcali, ker so od kopičke družinskega denarja vzeli kak dinar in si pri Novakovih, raje kot kaj nujnejšega, kupili slaščico. Toplo, ki je tako mamljivo dišala, sladko in krhko, da se je stopila v ustih. Ni treba biti star, da se spomniš Novakove pekarije in slaščičarne, saj so se njena vrata zaprla leta 1990. Bila je tam, kjer je sedaj trgovina Baron. Osemnajst let je minilo, odkar je Novakova mama dejala, da se tega posla ne gredo več in na smrtni postelji prosila odpuščanja hčerko, ravno tako Justino, ki jo je takrat tako rotila, naj tega ne stori. Toda pekarija je bila življenjsko delo njenih staršev, očeta Antona in mame Justine, in mamino odločitev o njenem zaprtju je spoštovala. Kot slaščičarska mojstrica pa se temu v srcu nikoli ni odpovedala in je vseskozi računala, da se bo s tem mojstrskim delom še ukvarjala. Se vedno jo mika. Justina Novak, poročena Vučemilovič, je zdaj sicer bolj na voljo svojemu vnuku Lanu tudi ob osmih zvečer, saj mali junak ne vidi razloga, zakaj ne bi tudi, ko se temni, česa novega in sladkega spekli. Gospa Justina, ki jo domači kličejo Tinca, pravi, da ne bo ponovila iste napake. Kot je njej mama predčasno vzela radost s pekarijo in slaščičarno, tako je ona svojega sina zaradi stanja v slaščičarni odvračala od tega poklica, čeprav je kazal veliko željo po učenju te spretnosti. Zdaj to veselje kaže še ne triletni vnuk, sin njene hčere, in tako iz roda v rod ... Gospa Justina skupaj s staršema »Dosti dela smo imeli in nismo se kaj veliko pogovarjali. Zdaj mi je žal. Nekoč sem svoji mami rekla, da naj čim dlje živi, da jo bom ‘rihtala’, samo da se še kaj pogovorimo, Umrla je leta 2002, mesec dni kasneje pa še moj mož. On je bil sicer glasbenik, toda ogromno mi je pomagal in se zelo hitro učil. Tako lepo je barval torte...« že nekje okrog leta 1700 in najverjetneje so že takrat imeli pekarijo. Pekarijo je imel tako že stari oče Ivan, ki je bil župan in pekovski mojster. «Tudi dinarja ni hotel od občine, zastonj je bil župan. Dejal je, da dovolj zasluži v pekariji.« V rodbini so bile kar štiri Justine, tako da so vsaki nadeli še kako drugo ime, da so jih lahko razločevali. Novakovih je bilo nasploh precej, a so vsi študirali in odšli; v Ribnici jih je ostalo le malo. Rod, ki je imel pekarijo in slaščičarno Novak, se je zavezal ribniškemu trgu. Poleg Justine je bilo še šest otrok. Dva sta umrla, med ostalimi pa se nobeden ni ukvarjal s slaščičarstvom, le še brat, ki je šel raje v slaščičarno delat, kot da bi se učil. »Namenoma je imel ‘popravce'... Mi je vse zaupal, jaz sem pa morala molčat. Tudi to mi je povedal, da bo pobegnil...« Pri rosnih 17 letih se je izselil v Avstralijo in tudi tam kot pekovski in slaščičarski mojster cvetoče vodil podjetje. Nehal je, ker sinova nista kazala posebnega zanimanja, on pa je nato začel delati v bolnišnici. Vedno je kaj dobrega prinesel medicinskim sestram, da so te začele tarnati, da jih bo zredil. Pekel je po starih Novakovih receptih. »Oh, teh je še čuda in imam nekaj očetovih knjig, kamor si jih je zapisoval potem, ko jih je prevedel iz nemščine. Delali pa smo večinoma le iz glave, vse smo znali na pamet. Zadnjič me je ravno naš nekdanji delavec spraševal, kako se pravilno naredijo preste. Narejene smo dali v vročo vodo, ko so na vrh priplavale, pa smo jih dali v peč. Zato so bile tako dobre. Še dandanes mi marsikdo reče, kako dober je bil kruh, kadar sta ga pekla moja starša. Ampak je bil res poseben.« GospaJustinaje prepričana, da bi bila slaščičarna še zdaj uspešna in res prava, če bi se kdaj prej vrnil brat, ki ga sicer ni videla že 12 let. »Vse noči smo najprej pekli kruh, nato pa piškote. Oče je tudi med vojno pekel kruh za vojsko, zato mu ni bilo treba v hribe. Nikoli tudi nismo občutili vojne vihre, čeprav so nam vzeli pekarijo in družino izselili v Gorenjo vas. Po vojni so dali eno hišo nazaj, v drugi, na trgu, pa je imela vojska pekarijo še 10 let. Oče se nikoli ni pritoževal. Je dejal: »Če rabijo, morajo vzeti.« Še ko je /sen/ želel po vojni priti v Ribnico, je oblast dejala, da naj za dovoljenja vpraša Novakovega. Oče pa je po dobri, stari navadi, dejal: Pridi. Če bo zame, bo tudi zate!« Justina, rojena Novak, se je slaščičarskega dela dve leti učila doma, izpit pa je morala iti za eno leto opravljat k drugemu mojstru. Odšla je v stari del Ljubljane, k enemu največjih takratnih slaščičarjev, h gospodu Grisu, ki je vsako leto šel na Brione, kjer je pekel za Tita. Izučil se je pri legendi, gospe Petričkovi, s katero so bili prijatelji tudi Novakovi, zato se je tam te obrti učil Justinin brat. Po vojni, ko so tudi njej vse odvzeli, je Novakovim podarila vso opremo. Njeno znamenito kavarno in slaščičarno so takratne oblasti želele dati v upravljanje Grisu, a je ta ponudbo zavrnil, rekoč: »Gospe Petričkovi pa jaz že ne bom komandiral!« Gris je tako lepo skrbel za nas vajence. Ko smo tri hkrati prišle tja, sta dve z velikim veseljem pokušale vse slaščice, ki so jima bile blizu. Le jaz ne. Pa me je Gris vprašal, kako to, da se zadržujem. In sem mu rekla, da sem jih vajena od doma. Bil mi je kot oče in bi po enem letu ostala tam, če me ne bi prišla iskat mama. Oče je zbolel in vsega dela ni zmogla sama. Naša slaščičarna je bila sicer pod zakupom Zvezde (poleg Tromostovja), za razliko od drugih pa smo lažje prišli do zasebne obrti, ker si je pekarno za 10 let vzela vojska in so nam jo verjetno potem malo lažje dali...Mama, ki je bila sicer izučena trgovka, je dostikrat dejala, da bi bilo bolje, če bi bila v službi, ne pa, da se je tako zgarala in še nizko pokojnino dobila. A če bi bil oče zdrav, bi nam šla pekarija dobro, vendar je že med vojno zbolel in je bilo potem vse težje in težje. Bil je pa tako priden in tak mojster! Midva sva vse sladkorne okraske na roke delala, ker takrat ni bilo tega nikjer za dobit. Luštno je bilo delati z njim, ker je vedno kak vic povedal, pa je vse hitreje minilo. Brat mu je čisto podoben. Ko je bil napad na Ribnico in so vsa stekla popokala, je oče ostal pred pečjo, ker se je bal, da bi se drugače ves kruh zažgal, in bi bil križ, ker je bila od njega odvisna vsa Ribnica. A vojna ga je vseeno izmučila in umrl je leta 1974, nakar je delo nadaljevala mama. Smo pa pri nas prisegali na domače. Mama je točno vedela, od koga odkupovati jajca in maslo. Sploh pri ‘putru’ je pazila, da smo imeli skozi svežega.« Justini Novak se prav tako zdi škoda, da se je slaščičarstvo preusmerilo na serijsko proizvodnjo. To najbolj občutimo tisto, ki sladke izdelke jemo. »Prej se je vse delalo na roke, zato je bila vsaka slaščica tako kvalitetna.« Zakaj da vam krema za ‘kremšnite' ne uspe? Ker niste uporabili domačih jajc, domačega masla in je niste najmanj 10 minut kuhali! ALENKA PahuuE, Foto AP in arhiv Justine Novak JANUARJA PIŠEMO: Pogovor meseca Mirko Merhar 4 Starejši se regulacij vodnih tokov Bistrice, Ribnice in potoka Sajevec gotovo spominjate. Takrat se je delalo v dobri veri, da bo stanje boljše, da ne bo poplavljanj in da je to strokovna rešitev, ki je potrebna. Ribiči pravijo, da so se vsakokrat upirali takim posegom, a so bili investitorji vedno močnejši. Prezrli so neizpodbitno dejstvo, da je narava popolna le taka, kot je, in da si je sama vzpostavila red in ravnotežje, ki ga človek z vsakim svojim posegom, pa če ima še tako plemenit namen po zagotavljanju varnosti ljudi, ruši. V središču Neopremljeni za požare v večjih objektih 6 Ogrevanje mesta na biomaso 2010? 7 Kulturne drobtinice Da bilo bi leto zdravo! 8 Katalonska Fabula po ribniško 9 Slovo naše etnomuzikologinje dr. Kumrove 9 Po smeh in domačo glasbo na Rešeto domačih 10 Nova komedija: Štirje letni časi 10 1 EKOLOŠKI OTOK V DOLENJI $ VASI SE NE OBNESE V naselju naj bi bilo po novem več manjših kontejnerjev Ekološki otok, ki stoji desno ob glavni cesti proti S Blatam, pred mostom, je že od postavitve razkopan, | tako da se zdi, kot da ob njem krožijo medvedi. Pa niso živali krive, ampak niz ljudi, med njimi tudi Romov, ki si lahko privoščijo brskanje po smeteh, saj so te na osamljenem mestu in morebitnim kontrol-I orjem bolj slabo vidne. I Milo rečeno, so taki razmetani ekološki otoki I neokusni, nujno pa rabijo intervencijo. O tem smo že pisali in zdaj ponovno povprašali direktorja Komrmale, kdaj bo zadeva urejena. Jože Zakrajšek 1 je obljubil, da bo še tisti dan ponovno poklical I predsednika KS Dolenja vas, da naj se ljudje dogovorijo, kje bi se postavilo več manjših kontejnerjev. Take‘nesrečne’ lokacije so sicer poleg Dolenje vasi 1 še v Žimaricah in Zamostcu. So poduk Komunali, daje treba lokacije vnaprej dobro domisliti, spremljati stanje ekoloških otokov in vse delati v soglasju s krajani in prebivalci, 1 ki pogosto opozarjajo, da se ponekod prepočasi prazni kontejnerje in tudi nepazljivo odvaža smeti, tako jih del ostane tam tudi potem, ko naj bi bile uradno pobrane. Nekateri občani so postali tretje oko skrbi za okolje in redno opozarjajo na probleme. Vidijo tudi tiste, ki onesnažujejo potoček na poti od pokopališča proti Lipovcu. AP Med našimi ljudmi Sprostilna soba za osebe v bivalni enoti VDC Mladi postavljajo mostove Brata Jalovec blestita v boju z rokami Pogovor iz športne arene Argentinski jahač -Wf £?_ V'"-\ v/ Za zdravje gre Naš vsakdanji kruh JlCvlO/ 0c\r Zgodbe ribniških ljudi Pri Novakovih je pa dišalo... Na vrhu Piramide Erika Žnidaršič 11 31 33 34 2 35 Ji JI v u o D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 27. februar 2009 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. februarja 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Darja Štravs Tisu): Rešeto domačih: Svetovni prvak na frajtonarici 5 mmm >i« »/xorx >«■ Poplavili najlepši predel Ribniške doline, zmanjšali struge, odstranili prod - PRIŠLO BLATO, ZARAŠČENOST IN IZSUŠENE STRUGE POGOVOR: MIRKO MERHAR, predsednik ribiške družine Ribnica Starejši se regulacij vodnih tokov Bistrice, Ribnice in potoka Sajevec gotovo spominjate. Takrat seje delalo v dobri veri, da bo stanje boljše, da ne bo poplavljanj in daje to strokovna rešitev, ki je potrebna. Ribiči pravijo, da so se vsakokrat upirali takim posegom, a so bili investitorji vedno močnejši. Prezrli so neizpodbitno dejstvo, da je narava popolna le taka, kot je, in da si je sama vzpostavila red in ravnotežje, ki ga človek z vsakim svojim posegom, pa če ima še tako plemenit namen po zagotavljanju varnosti ljudi, ruši. S tem si dela kratkoročno veselje in dolgotrajno škodo, ki jo je zaradi večnega pomanjkanja denarja težko kar tako odpraviti. V tem času, ki nas klesti z neobičajnim vremenom, je lažje pisati in govoriti o nepremišljenih človekovih posegih, ker nam vsaj kdo verjame, saj visoka temperaturna nihanja in neurja občutimo na svojih hrbtih. Ribničanom seje do sedaj uspelo izogniti udarom, ki jih povzroča jezna narava, smo bili pa vsi na nogah, ko seje začelo govoriti o slabem stanju zadrževalnika v Prigorici. Najprej nas je šokiral s svojo izgradnjo, ker je poplavil predel Nemškega brezja. Nato pa bi zaradi slabe izvedbe lahko poplavil vsa naselja pod njim, če bi sovpadla potres in visok vodostaj. Sledila je sanacija, ki je odpravila vse dvome in zagotovila mirno življenje pod jezom. Pod njim že vrsto let raste tudi ribiški dom. Zakaj ravno na tem mestu? Ribiči pravijo, da zato, ker je tukaj še edini preostali košček narave ob strugi potoka Ribnice, ki ni poplavljen. Trdijo, da smo Ribničani žrtvovali najlepši del Doline, ki bi omogočal turistični razvoj, zato, daje Ribnica obvarovana pred poplavami. Za dosego tega cilja smo po njihovem plačali previsoko ceno, ker so bile tudi cenejše variante, ki ne bi razvrednotile tako velike površine. Po zgodbo o nastanku ribiškega doma, ki bo predvidoma odprt letošnjega junija, smo šli k predsedniku ribiške družine Ribnica Mirku Merharju. Razvil se je tudi pogovor o ribniški skrbi za nepogrešljiv vir življenja - vodi, v katero mnogi zlivajo gnojnico, šampone za pse in kemične snovi, ki ribji živelj spravljajo ob zrak in prevračajo na bok. A naša ekološka zavest po Merharjevem mnenju vseeno malce raste ... N V SUHO STRUGO ZASADILI SMREKE Nekemu rakitniškemu vaščanu bližnji potok nikoli ni delal težav. Sčasoma pa je začel opažati, da se ta dviguje, dokler ni dosegel njegovega praga in se kaj kmalu prelil v notranjost hiše. Le kako, se je spraševal, če pa potok njegovih prednikov nikoli ni ogrožal? Pa je možakar šel raziskovat in odkril, da so modri možje, ki so imeli v upravljanju državno zemljo, v »suho« strugo zasadih smreke. Voda tako ni mogla odtekati, dvignil seje nivo in prelila seje čez hišni prag. Toliko o posledicah neumnih človeških dejanj, ki včasih delujejo kot risanka A je to. To je tista o dveh bratih, ki nas s svojimi neumnimi tehničnimi rešitvami spravljata v sveto jezo, a ne govori o ničemer drugem kot o tradicionalni človeški nespameti. Onadva svoj možganski biser brusita pri izdelavi gugalnikov, postavljanju polic in polaganju tapet, naši projektanti ali strokovnjaki pa so si za testno področje pogumno izbrali kar mater Naravo. .$.Bšero Težko si je misliti, da bi bili ravno ribiči tako nespametni, da bi šli svoj dom gradit na poplavno ogroženo področje - tik pod jezom v Prigorici. Pa vendar dom stoji natanko tam. Zakaj? Pravzaprav sem dovoljenje pridobil s precejšnjim svojim angažiranjem. Agencija za okolje je najprej dala negativno mnenje in naštela niz zakonskih aktov, po katerih tam gradnja ne bi bila možna. Pol leta sem rabil, da sem se prebil skozi vse možne odločbe, zakonske in podzakonske akte in dognal, da nam tega noben zakon ne prepoveduje. Upravna enota je nato izdala gradbeno dovoljenje, omenjena agencija se nanj ni pritožila in objekt zdaj stoji. Prej je res obstajala bojazen, da bi v primeru potresa in visokega vodostaja lahko prišlo do porušitve, a zdaj, ko je saniran, je zadeva varna. Tam, kjer ta stoji, ni voda nikoli poplavljala. Junija predvidevate njegovo uradno odprtje, torej so dela verjetno že pri koncu, čeprav so trajala niz let. Zakaj je šlo tako počasi in kaj bo ta ribniški dom prinesel novega v okolje? Dom gradimo s svojimi lastnimi sredstvi, zato je šla gradnja tako počasi. Pomagali so nam tudi sponzorji in občina Ribnica, ki nam je stala ob strani pri pridobitvi dovoljenj, in nam plačala dela, ki smo jih opravili zanjo: med drugim smo čistili Bistrico in razna divja odlagališča. Dom bo naš ribiški center, saj ribniška družina zajema področje od Turjaka do Rakitnice, vključno z Loškim Potokom. V domu so prostori za pisarno, Ribnike Nove njive smo naredili prav ribiči, a smo bili v denacionalizacijskem postopku izigrani in so ribniki zdaj v zasebni lasti. Voda je sicer državna, ribe so naše, vse ostalo pa je propadlo. Lokacija nam ta hip niti ni zanimiva, ker koče ni več, vodovoda in elektrike nikoli ni bilo in ju ni možno napeljati. Problematične so tudi sanitarije. Tam ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Ravno zato smo napeli vse sile, da si zgradimo sodoben dom in ribnik v Zalužju v Prigorici. Konec lanskega leta, točneje 16. novembra, je ribniška ribiška družina praznovalo že 50 let svojega obstoja. Pol stoletja je dovolj dolga doba, da ste ribiči zaznali kake negativne spremembe. Kvaliteta vode se slabša, to je resnica. Vsako leto se kakšna cev več spelje v potok, občinska inšpekcija pa kršilcev ne uspe najti in kaznovati. Najdejo se celo taki, ki kar cisterno pripeljejo ob potok in vanj spuščajo gnojnico ali pa obvodno zemljo polivajo z njo. Predlagam rešitev problema: občina bi morala podeljevati koncesije zaupanja vrednim ljudem, ki bi odvažali gnojnico - to je edini način, da jo bomo imeli pod nadzorom, ker mnogi ljudje nimajo nobenega občutka za okolje. Pred dvema mesecema me je klical ribiški čuvaj da se na Obrhu, ki je eden od vodnih zajetij Ribniške doline, voda peni.Voda v izviru je bila petrolej zelene »barve« in se je na brzicah pod jezom penila. Veje dobrega pol metra nad vodo so bile debelo obložene s peno. Očitno je bilo, da je bila pena debela bomo pili, je torej jasen. Vam je uspelo zadržati količino ribjega življa ali se tudi ta manjša? V primerjavi z Evropo so slovenske in naše vode še vedno zelo bogate z ribami, kar je dokaz našega dobrega gospodarjenja z njimi. Ribniška ribiška družina bo imela kmalu v rokah podpisano koncesijsko pogodbo, s katero nam država zaupa upravljanje z ribjim življem še za nadaljnjih 30 let. Količino ribjega življa pa vsako leto dopolnjujemo. Kupimo 30.000 kosov postrvjega zaroda, ki ga vložimo v gojitvene potoke, čez dve leti pa odlovimo in prenesemo v lovne vode. Kjer je prepuščen na nemilost krivolovcem. Je teh veliko v naših krajih? In - jih dobite? Krivolov je seveda prisoten, in je tudi znak, da ribe so. Krivolovci se ne zavedajo, da kradejo ribičem in državi, ki so lastniki teh rib, pa tudi okolju. Kogar zalotijo ribiški čuvaji na delu, ga prijavijo ribiškemu inšpektorju. Ta poda prijavo sodišču , ki ga nato za prvi krivolov kaznuje z 250 evrov kazni. Po novem zakonu je tako, da tisti, ki ne plača, dobi uklonilni zapor, pa še plačati mora. To pripovedujem zato, da bodo dojeli, da so najcenejše ribe v ribarnici. Lahko pa kupijo našo turistično ribolovno karto in lovijo tako kot predpisujeta zakon in naš pravilnik o športnem ribolovu. Naša čuvajska služba je dobro organizirana in nadzira vse vode, s poudarkom na lovnih vodah. Toda v Ribnici ni videti več toliko rib. Kam so šle? Potok Ribnica je bil, dokler ni bilo prigoriškega »EKOLOŠKA ZAVEST MINE, KO MORAMO SAMI ODVREČI SMETI« sejno sobo in garažo, v katero bomo shranili opremo, ki jo potrebujemo za sonaravno gojitev rib in za reševanje rib v ponikalnicah in ob ekoloških nesrečah. V pritličju je tudi družabni prostor. Dom je gradbeno končan, potrebujemo samo še opremo. Krajevna skupnost in Občina sta držali besedo in asfaltirali cesto. V domu smo že praznovali 50 - letnico ustanovitve naše ribiške družine. Ob domu bomo zgradili tudi ribnik, velik okrog pol hektarja, mogoče že letos, če nam bodo šle državne institucije in vreme na roko. Okolica bo z njim postala prav idilična in pričakujemo, da bo zanimiva tudi za kakšne turistične obiske. Želimo si, da bi se v domu in ob njem vedno kaj dogajalo vsaj čez poletje ves dan. Z gostinstvom pa se ne bomo ukvarjali, ker so zakonske zahteve prestroge, a v najem bomo prostore lahko oddajali. V upravljanju imate že vseskozi tudi tri ribnike ob poti na Ugar, a se bomo morali domačini od njih za vedno posloviti, saj več ne zaživijo, čeprav so bili nekdaj tam drsališča, obljudena koča in priljubljeno sprehajališče. Jim je moč še kaj pomagati? -Rešeto vsaj pol metra. Ker pa je bilo to verjetno ponoči, tega nihče ni opazil. Nekdo je očitno nekaj pripeljal in zlil v vodo, najverjetneje v Loškem Potoku, s katerim je Obrh podzemno povezan. Klicali smo center za obveščanje, poslali so dežurnega od Hidrovoda, ki je vzel vzorec, a ker je bilo onesnaženje bolj na površini, se spet ni zgodilo nič. Kot se ni zgodilo nič ob zadnjem poginu rib v Bistrici pri čistilni napravi ...Ta je, dokazano, delovala brezhibno. Kaj pa so pokazali odvzeti vzorci? Nič. Policist jih je nestrokovno odvzel in jih ni hranil pri temperaturi 4 stop. C. Bili so neuporabni. A verjamem, da se bodo tisti, ki Bistrico po velikem onesnažujejo, ujeli v mrežo. V bistvu bi se morali vsi zavedati, da se v vodo ne sme spuščati popolnoma ničesar, je tako? Popolnoma nič. Pitna voda bo postala problem že v času našega življenja. Najboljše zaloge zadaj črpamo iz globin. Nadomestila jih bo voda, ki jo mi onesnažujemo. Odgovor, kakšno vodo jezu, najbolj bogat z ribami v Sloveniji. Zdaj tla niso več prodnata, ampak se na njih nabira mulj in voda nima več tolikšne čistilne moči. Zaradi premajhne odprtine v jezu voda pri povečanem vodostaju takoj zastaja za jezom in tok se upočasni. Največkrat vodostaj dvigne že Sajevec oziroma Bistrica, ki po njem priteče. Za izbrano rešitev, da Bistrica v Ribnici ne poplavlja več, smo žrtvovali najlepši del občine. Takih nedomišljenih posegov je bilo v preteklosti še nekaj. Bistrica in Sajevec sta tudi del te ponesrečene zgodbe. Nekdanji potok Sajevec so spremenili v kanal od mostu na Ugar navzdol. To je na področju, ki ga voda zaradi jezu v Prigorici, poplavlja. Danes je ta nenaravna struga tako zaraščena, da je skoraj nedostopna. Bistrica je tudi zregulirana. Ko naraste, je vklenjena v strugo in in zaradi hitrosti dviga prod in spreminja potek struge. Dela naravne okljuke - meandre. Vse vode, ki se imenujejo Bistrica, so hudourniške - hitro narastejo, a tudi naglo upadejo, ter se same očistijo. Država zapravi precej denarja, da popravlja to, kar voda naredi. Boljše bi bilo, če bi denar porabili za odkup zemlje, Bistrici pa pustili, da si ustvari naravno strugo, kjer je to še možno. Opazno je tudi veliko zasipanje poplavnih površin. Ta, ki zasiplje, pridobi nepoplavno površino na račun nekoga drugega, ki je nato poplavljen. Rešitev, ki se nudi, je regulacija. In skoraj vedno se zamenjuje vzrok in posledico. Sprijazniti se moramo, da je narava v milijonih let, ki jih je imela na razpolago, naredila maksimum. Vsak naš poseg v delo narave stanje samo poslabša. Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahuue 5 e»<><^< >V/< >I< ZAMRZNJENI HIDRANTI OTEŽILI GAŠENJE POŽARA Požar na Kolodvorski pokazal tudi, da manjkajo gasilske lestve in rezervne jeklenke GORI! SREDI NOČI EVAKUIRANI NA MINUS 15 STOPINJ. Zgorelo podstrešno stanovanje v stari posojilnici V stari hranilnici in posojilnici je ponovno gorelo, a 4. januarja tako hudo, da je zgorelo 50 m2 podstrešnega stanovanja Nosanovih. Na novo urejen bivalni prostorje popolnoma uničen, udrli so se celo stropi, ker je zgorelo tudi 15 m2 ostrešja. Zaradi gašenja je voda pronicala tudi v spodnje stanovanje, tako da naj bi bilo skupne škode več deset tisoč, po prvi oceni policijskega poročila celo 300. 000 evrov, a točne številke še zdaj ni. K sreči so stavba in stanovanja zavarovani. 29 gasilcev, ki je moralo v nevarnost, je prihitelo že po 6 minutah! Za njimi so prišli tudi policija in reševalci, ki so eno stanovalko odpeljali v zdravstveni dom zaradi težav z dihanjem. Ostali stanovalci večstanovanjskega objekta so bili evakuirani in so čakali na minus 15 stopinjah do polnoči, ko so se lahko vrnili v stanovanja. Noč so preživeli budni, saj je obstajala bojazen, da pride do ponovnega vžiga. Zagorel naj bi dimnik (dimnikar ga je čistil nazadnje spomladi 2008), kriv naj bi bil samovžig, so dejali kriminalisti. Kljub temu so se ostali stanovalci stavbe, ki je stara več kot 100 let, na kriznem sestanku odločili, da proti neznanemu storilcu vložijo kazensko ovadbo, vendar je pozneje niso vložili. Stanovalci bi si želeli tudi požarnega inšpektorja, ki bi dimnike lahko tudi zapečatil, ogrevali pa bi se na elektriko, da bi se zadeva čim prej rešila. Upravljavca stavbe, SPL d.d. iz Ljubljane so menda tudi opozarjali na probleme stare stavbe, a ob vsaki težavi morajo čakati na rešitev po mesec ali dlje, pravijo. S starim blokom so sicer lastniki stanovanj zadovoljni, nista pa bili urejeni električna napeljava in ogrevanje. Požar je bil prva tema v vseh TV - dnevnikih in osrednjih informativnih oddajah, ljudje pa so se precej odzivali na polemiko okrog kakovosti dela SPL, ker imajo menda enake težave z njihovim odzivnim časom na reševanje problemov tudi v drugih stanovanjskih soseskah, ki so v njegovem upravljanju. Stanovalce stare posojilnice pa je kmalu dočakala sreča. Kar SPL d.d. po njihovem mnenju ni mogel narediti v devetih letih, je zdaj v nekaj dneh. Imajo že novo električno napeljavo, do poletja pa bo urejena tudi centralna ogrevalna napeljava; zdaj je imel vsak lastnik svoje gretje. Strokovnjaki nas vse skupaj opozarjajo, da naj bi dimnikarje vsaj enkrat letno spustili v naše dimnike. Bilo bi dobro, da v prvi vrsti te preverijo ostali večstanovanjski objekti v Ribnici, saj je v igri veliko stanovanj, lastnikov in premoženja. O tehničnih podrobnostih gašenja, ki je pokazalo tudi nove potrebe po opremi, pa v nadaljevanju. A. Pahuue Foto arhiv PGD Ribnica Še prej pa z naše strani opozorilo: podobne probleme, kot jih imajo vse stare stavbe z napeljavo, imamo tudi v stavbi, kjer je Rešeto ter politične stranke, sklad za kulturne dejavnosti, krajevna skupnost, skavti ... V Bukovčanovi hiši ni niti gasilnih aparatov, za okrasitev pa so morali strokovnjaki najti nek drug način za priklop svetlobne zavese, saj je drugače v vseh prostorih izvrglo varovalke. To vedo ves čas že vsi pristojni, ker nekateri na to nenehno opozarjamo, toda kot v večini primerov tudi tu verjetno vsi upajo, da nas bo hudo obšlo. Občni zbor PGD Ribnica bo v soboto, 14. februarja, ob 17. uri. Vabljeni. Gost dim in že švigajoči plameni iznad strehe bivše posojilnice so v nedeljo, 4. januarja, naznanili prihod rdečega petelina v ta predel Ribniške doline, v kar se da obsežni in zahtevni obliki. Zopet se je izkazalo, da ogenj ne zbira ne kraja ne časa in nam hkrati sporoča, da pred njim ne more biti miren nihče, pa naj bo še tako prepričan, da je. Ker pa se gasilci tega zavedamo še za vse tiste, ki se ne, se usposabljamo in opremljamo takrat, ko se mnogim zdi zelo nepotrebno in finančno potratno, takrat, ko nikjer ne gori in ko nas nihče ne potrebuje. Zato se mi zdi parola "KO GORI, NIHČE NE VPRAŠA, KOLIKO STANEJO GASILSKE CEVI,” zelo na mestu. 6 .Keš ero Tistega večera so se temperature spustile pod 15 stopinj Celzija, kar je posledično povečalo temperaturo v dimnikih. To naj bi tudi bilo domnevni povzročitelj požara. Zaradi konfiguracije in lokacije požara in navsezadnje načina gradnje objekta je bil potreben taktični pristop h gašenju in hkrati k reševanju morebitnih pogrešanih ljudi in njihovega premoženja. Več stanovanjski objekt v ostrešju ni ločen z ustreznimi požarnimi zidovi, zato smo gasili s treh strani, da nam ogenj ni bi prešel v naslednji sklop ostrešja. Porabo vode smo razporedili na: udarno, kjer velika količina vode ne predstavlja večje škode na premoženju, saj se zaradi velike temperature, nastale pri gore-nju, voda skoraj v celoti upari - na delovno, kjer se gasi le posamezna žarišča, ko se odkopava ali odstranjuje dele raznih oblog ali stropov, in nazadnje na preventivno - kjer se vodo tako rekoč uporablja po litrih. Vse to nam je bilo omogočeno z veliko mere strokovne usposobljenosti napadalcev in navsezadnje z novim gasilskim vozilom in moderno opremo, nameščeno v njem. Za majhno količino porabljene vode smo bili pohvaljeni tudi od policijskih preiskovalcev in požarnega inšpektorata, saj skoraj ni bilo sledi poškodb tega gasilnega sredstva. V akciji je sodelovalo 24 gasilcev iz operativne enote PGD Ribnica, dva gasilca iz PGD Dolenja vas, prišlo pa je tudi do redkega pojava, ki ga do sedaj nismo bili vajeni, na pomoč sta pristopila tudi poveljnik in predsednik GZ Ribnica, kar še potrjuje pomembnost centralnega društva. Tako je v akciji sodelovalo 28 gasilcev, Reševalna enota Ribnica z zdravnikom, PP Ribnica, Elektro Kočevje, Komunala in cestno podjetje. Glavne pomanjkljivosti so se pokazale ob nezadostni količini rezervnih jeklenk za dihalne naprave in ob zamrznjenih hidrantih v vsej bližnji okolici, celo pred občino. Zaradi teh dveh pomanjkljivosti smo tudi bili primorani aktivirati PGD Dolenja vas. Glede hidrantnega omrežja bo potrebno zamenjati politiko vzdrževanja in uporabe, saj v večini primerov služijo le kot okras naseljem in boljšemu občutku tamkajšnjih prebivalcev. Za zelo potrebno pa se je pokazala tudi investicija za nabavo gasilske lestve oziroma zglobne ploščadi z lestvenikom. Le opazovalci intervencije so lahko opazovali in ugotavljali, kako nevarno je bilo delo na višini ob takem mrazu in ledu, ki se je nabiral na mokrih mestih. Le sreči se imamo zahvaliti, da ni prišlo do kakšne nesreče. Zato ob tej priložnosti pozivam vse tiste, ki imate oziroma boste imeli besedo pri potrjevanju te investicije: zavedajte se, da nekaj takega v Ribnici res potrebujemo. Vi pa apelirajte na podjetja in obrtnike, ki predstavljajo še največji potencial za obisk že omenjenega petelina. Akcija je bila tudi medijsko zelo odmevna, zato vam večjih podrobnosti tudi nisem navajal. Za konec lahko povem, da smo po tej mrzli intervenciji zboleli kar štirje gasilci in smo bili naslednje dni v bolniškem staležu. Tu pa se zgodba zopet ponovi: bolniški stalež in temu primerno nižja mesečna plača. Zakaj? Zaradi prostovoljne pomoči, pomoči potrebnim! Vendar se ne pritožujemo. Važno je le, da imamo s čim pomagati. V mesecu januarju smo posredovali še v prometni nesreči in pogasili nekaj manjših požarov, opravili dve redni vaji in v operativno delovanje postrojih novo vozilo HTRV-1, ki je zamenjalo staro HTV-1 vozilo za posredovanje v prometnih nesrečah. To posodobitev bom opisal in predstavil v eni izmed naslednjih številk. Gregor Virant, poveljnik PGD Ribnica DALJINSKO OGREVANJE NA < BIOMASO MOŽNO LETA 2010 Z novim ogrevalnim sistemom bi lahko pokrili 60 odstotkov mestnega naselja Potem ko so se na decembrski redni seji s študijo o daljinskem ogrevanju na biomaso (DOLB) seznanili svetniki, smo nekaj podrobnosti v zvezi s projektom, ki bi se lahko začel leta 2010, zvedeli tudi novinarji. Študija, ki jo je v enem letu izvedel IBE d.d. iz Ljubljane, predvideva 3 faze izgradnje: najprej bi se priključili stanovanjski bloki na Prijateljevem in Knafljevem trgu, objekti na Škrabčevem trgu in Gorenjski cesti ter nekateri največji porabniki energije: vrtec, zdravstveni dom, športni center, upravna enota in občina. Priklopi individualnih hiš niso predvideni, prav tako ne povezava z Inlesom, ker podjetje že pokriva svoje potrebe z lastno kotlovnico. V naslednjih fazah, če bi sistem uspešno obratoval, bi se na DOLB lahko priključilo poslovni coni Riko in Lepovče, industrijsko cono in naselje Breg, Hrastje. Malo Mlako, Ribniško promenado na območju bivše vojašnice ter morda celo individualne hiše v centru. Prav tako obstajajo 3 variante izgradnje DOLB, ki se razlikujejo glede na to, ali bi se priklopili blokovski soseski ali ne - po 1. varianti, kjer bi bile priključene že od vsega začetka, bi bila cena ogrevanja za porabnike najnižja, kar je razvidno tudi v spodnji tabeli. V študiji je predvideno povsem novo toplovodno omrežje, dolgo 3400 metrov, čeprav bi O ceni toplote, ki ljudi najbolj zanima, se niso pogovarjali, ker je to zanje najbolj nehvaležna naloga, vendar naj bi bila cena kilovatne ure ogrevanja z biomaso 10 % nižja od cene ogrevanja s kurilnim oljem. Podžupan upa, da bo koncesionar izbran letos, prav tako izdano gradbeno dovoljenje, medtem ko naj bi se sama izgradnja DOLB-a začela leta 2010. Če se ta terminski plan ne bi izšel, »bo občina poskrbela le za svoje objekte, saj želimo zmanjšati ceno ogrevanja.« Potrebno bi bilo izgraditi še novo kotlovnico, ki naj bi bila severovzhodno od centra mesta, v bližini obstoječe industrijske cone ob železnici, ter urediti deponijo za gorivo. Lokacija, ki je predvidena v novem prostorskem aktu, je zdaj v lasti Riko Hiš in je za Mabolesom v smeri Lepovč, je povedal Levstek. Kotlovnica na Knafljevem trgu, ki bi tudi bila v igri, je še stvar razprave, saj je treba urediti njeno lastništvo in določiti funkcionalna zemljišča okrog blokov. Občina bi želela le eno veliko kotlovnico, s katero bi pokrivala celotni sistem ogrevanja, čeprav si je podžupan Vinko Levstek ogledal Vransko, kjer že imajo DOLB. Podobno so organizirani tudi v Mozirju in Nazarjih in »delujejo zelo dobro, ker sistemi niso predimenzionirani«. Nekateri strokovnjaki namreč zagovarjajo več manjših kotlovnic, ker so potrebni krajši toplo- Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 obstoječi toplovod lahko prenašal toploto vse do Knafljevega trga in bi bila investicija nižja. Samo izgradnja toplovoda in potrebnih toplotnih postaj na vsakem blokovskem vhodu bi znašala 1,2 mio EUR, celotna investicija pa 3 mio EUR. Koncesionar, ki bo prevzel izgradnjo DOLB-a, se bo moral z lastniki stanovanj v blokovskih naseljih dogovoriti o priključitvi na sistem, pri tem pa jim obljubiti nižjo ceno ogrevanja. Trenutno Komunala izstavlja račune pavšalno po kvadratnem metru stanovanja 1,1025 EUR. Če bi se plačevalo ogrevanje po porabi in bi bila ogrevanje in poslovanje optimalna, bi bila cena 0,062 EUR na kvadratni meter, je povedal podžupan Vinko Levstek, ki seje s potencialnimi koncesionarji o izvedbi sistema že dogovarjal. »Razgovor sem opravil s 3 do 4 morebitnimi investitorji, ki se jim zdi projekt dokaj zanimiv, zato sem prepričan, da bomo koncesionarja dobili.« vodi, izguba energije po ceveh je manjša, cena investicije pa nižja. Dobaviteljev biomase bi bilo po prepričanju Levstka dovolj, tudi cene so primerljive, med prvimi možnimi dobavitelji pa je omenil firmo Lesoj, ki že oskrbuje toplarno v Ljubljani, ter Biomaso d.o.o. in Komunalo Kočevje. Ekonomska doba projekta je 20 let in za toliko naj bi Občina tudi razpisala koncesijo. Upa na vsaj 30-odstotno subvencijo države oz. ministrstva za okolje in prostor - možno je pridobiti celo polovico potrebnih sredstev, a je odvisno, kako veliko in močno podjetje bi bilo pripravljeno investirati v projekt. Alenka Pahuue $ Da bilo bi leto pravo, da bilo m bi leto zdravo! Zgodba z božično-novoletnega koncerta C * Z H B S 0 R ■i ■ Z M n B V času, ki prinaša toliko sprememb in se nas straši z vsem mogočim, je božični še najbolj pomirjujoč, ker smo ga mnogi narodi sprejeli kot družinski praznik. Naj bi nas umiril, povezal z družino, verni naj bi šli k polnočnici, postavljajo se jaslice, večina tudi že smrečice. Tako zelo medijsko promovirana kriza nas še bolj sili k vračanju v domače gnezdo, med znane ljudi in v varno domače okolje, zato je bil glavni motiv letošnjih organizatorjev tradicionalnega božično-novoletnega kon- certa v Ribmci preprost - z domačimi ŽUPAN JE ZDRAVSTVENEMU DOMU PODARIL BON V VREDNOSTI 2.500 glasbeniki m gledališkimi improviza- evrov ZA NAKUP MAMOGRAFA to rji poustvariti klasično božično zgodbo. Sprehod skozi čas, ki so ga doživljali naši dedje in babice, pomik v obdobje, kjer se je bolj poudarjalo darilne paketke kot pa jaslice ter v sedanji trenutek, ko so se trgovine bale, da bo v predpraznični nakupovalni mrzlici ljudi manj treslo. Božič je vedno lahko polno doživet, novo leto skromnejše, a pristnejše - kakor si ga bomo sami ustvarili. Božično-novoletni koncert je tokrat prešel v organizacijo kar same Občine, saj je dolgoletna snovalka in režiserka te, ene izmed največjih prireditev v Ribnici, Bernarda Kogovšek, odšla v pokoj. Pogosto se ljudi, ki so bili toliko let zaslužni njen mož Al Vrezec v dodelani Netopirjevi ariji - kriki navdušenja so bili neizbežni. Petra Stopar se je ponovno izkazala kot nepogrešljiva, ko je treba stakniti konec s koncem, in se je pogumno lotila Silvestrskega poljuba, čeprav ni bila prvotno zamišljena v duetu z Miho Lušinom. Bolezen bi drugače vzela kar dve pesmi. Sveta noč ribniškega župnijskega zbora vsako leto potrdi kakovost tega zbora, ne glede na to, da je bil tokrat edini, ki jo je zapel, a zaradi močnih glasov ni bilo opaziti, da namesto 100 pevcev raznih zborov v temi lučke drži in jih poje le 40. Oktet Gallus - drugega kot brezhiben nastop se od njih ne pričakuje. Prvič se je Takrat smo se otroci veliko igrali tudi za mašnike oziroma brali mašo. Marjanu so pripravili majhen oltarček, poiskali med posodicami nekaj za kelih, pateno in ciborij, njega pa oblekli v dolgo srajco, da je maševal. Midva z bratom sva bila za ministranta in prenašala debelo knjigo ter zvončkljala. Pri drugem sosedu pa so bile maše bolj kratke, pridige pa zabavnejše in bolj zafrkljive. Matic je mašo začenjal po navadi takole: Predragi poslušalci, napnite ušesa kot zajci! Ali pa: In nomine Patri et Filio, če nočeš molit, te pa silijo! Iz knjige Življenjske pripovedi iz Ribniške doline predstavila dekliška skupina Devoks pod vodstvom zborovodkinje Eme Bojc, večino pevcev pa je na klavirju spremljal Aleksander Oražem, ki je pomembno pomagal pri tem, za kako dejavnost ali v tem primeru prireditev, na nek način pozabi, ker življenje teče naprej z drugimi posamezniki. Je pa vedno čas za zahvalo vsem, ki so uspeli toliko let ohraniti omenjeni koncert, ki je dobil tolikšno veljavo, da že sam po sebi napolni športno dvorano. Potrebno je bilo odpreti celo galerije. Hvala pa Občini, da obiskovalcem v ‘času finančne krize’ za vstop ni bilo treba odšteti prepotrebnih evrov. Za nameček so se obiskovalci lahko pogreli tudi ob res dobrem (in brezplačnem) kuhanem vinu. V prazničnem decembru, ko se vsi radi razkropijo po vseh koncih in si privoščijo malo veselja, sta pihalni in simfonični orkester zapolnila zasedbi, ki sta pripravili koncertni del povsem v duhu znanih božičnih in novoletnih melodij. Vaško etnološko društvo oz. četvorka je ohranila šaljivo prepoznavnost, a jo nadgradila z močnim sporočilom ter z odlično gledališko interpretacijo pustila sled pri obiskovalcih. S svojo podobo angelčka je simboliko praznika najprej poudarila Zala Kojek, nepozabni par pa sta bila tudi solista Petra Vrh Vrezec in da so bile skladbe dovršeno izvedene. Župan Jože Levstek je predstavnici zdravstvenega doma dodelil tudi bon v vrednosti 2500 evrov, ki jih bo naše zdravstvo namenilo za nakup mamografa za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Dobrodelna akcija še teče, tako da je za lepe geste še primeren trenutek. ALENKA Pahuue , Foto Marko Burger Kriki nadušenja nad arijo, ki sta jo odpela zakonca Vrezec, so bili neizbežni. s FESTIVAL ZGODBE - FABULA 2009 TUDI V MIKLOVI HIŠI Festival zgodbe - Fabula je letos svoje dveri odprla že šestič zapored, odprtje tega mednarodnega festivala je potekalo v klubu Cankarjevega doma 12. januarja. Že 14. januarja, pa se je zgodba pletla naprej v prostorih Miklove hiše, kjer sta se predstavila dva katalonska avtorja, Maria Barbal in Toni Sala, z njima pa seveda tudi njuna prevajalka in literarna teoretičarka Simona Škrabec, v Barceloni živeča Ribničanka. Mednarodni Festival zgodbe - Fabula je obsežen literarni projekt, ki se posveča zvrsti zgodbe, jo raziskuje, poleg tega pa išče njene vzporednice v drugih umetniških zvrsteh, vsako leto pa se spogleduje z različnimi aktualnimi temami. Na letošnjem festivalu je bila rdeča nit resnica v literaturi, posebej pa se je predstavila katalonska literatura. Maria Barbal, rojena leta 1949, je zaslovela že s svojim prvencem Kamen v melišču (1985), za katerega je prejela mnoge literarne nagrade. Znana je predvsem po delih z ruralno tematiko, zadnja leta pa se posveča bolj urbanim Avtorica Maria Barbal in Simona Škrabec temam, kot so problem priseljevanja na eni, in lepota in minljivost življenja na drugi strani. Te teme je mogoče najti v romanih Bolivijska cesta (1999) in Lepa leta (2003). Leta 2001 je bila za svoje pisateljsko in pedagoško delo nagrajena s Creu de Sant Jordi. Prvenec Barbalove je bil po besedah avtorice napisan iz notranje nuje. Izhodišče zgodbe in kratkega, komaj nekaj več kot sto strani dolgega romana je mlado dekle, ki mora oditi od tam, kjer je doma. Roman je napisan skozi ženske oči. Je krut, ker od doma odide prav deklica. V kmečki hiši so namreč verjeli, da je tisti, ki je močan, moški, in drži hišo skupaj. Če pa je bilo veliko otrok, se je družina odločila, da kakšna izmed hčera odide proč od doma. Dekle odide sicer le 20 kilometrov od doma, a v takratnih časih, tik pred špansko državljansko vojno, je to pomenilo dan hoda in s tem dekličin odhod za vedno. Tako je tudi bilo. »Zgodba se dogaja kot kamen v melišču, ki se kotali po pobočju tako kot usoda dekleta skozi etape življenja,« je pripovedovala avtorica. Jezik romana je preprost, saj je avtorica tudi skozi jezik želela približati bralcu preprosto žensko iz zakotne vasi, ki je znala komaj brati in pisati. Prav tako je preprosto njeno razmišljanje. Brabalova se je neverjetno potrudila preprost jezik dati v knjižno obliko ter mu z vložki kmečkih besed vliti pravi ritem. Tako je tudi prevajalka Simona Škrabec, ki je v Miklovi hiši vodila pogovor in prevajala povedano, želela ustvariti ravno tak občutek. Isšero SLOVO OD RIBNICANKE ZMAGE KUMER Na ljubljanskih Žalah pokopali etnomuzikologinjo, ki je raziskala tudi ribniško ljudsko glasbo Kar nekaj legend, pomembnežev in častnih občanov so Ribnici vzela zadnja leta: Alojzija Dobrovoljca smo v Hrovači pokopali nedavno, od nas so se poslovili Janez Debeljak, Tone Petek, Andrej Klemenc, v začetku novega leta pa tudi dr. Zmaga Kumer. Mlajše generacije etnomuzikologinje, ki je bila rojena leta 1924 v Ribnici, niti kaj dobro ne poznajo, čeprav gre za osebo, ki je dala s svojim strokovnim delom Sloveniji neizbrisljiv pečat: za raziskovanje in seznanjanje evropske javnosti s slovensko ljudsko kulturo je leta 1992 na Dunaju prejela tudi Herderjevo nagrado. Pri svojem delu se je posebej posvečala pripovednim pesmim, na podlagi teh raziskav pa je nastalo veliko slovensko-nemško delo Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi. Po njeni zaslugi smo Slovenci eden redkih evropskih narodov, ki premorejo tako delo. Kumrova velja za najplodovitejšo raziskovalko slovenskega pesemskega izročila. Sintezo svojega raziskovanja, obogateno tudi z izsledki drugih slovenskih etnomuzikologov, je objavila leta 2002 v delu Slovenska ljudska pesem, mimo katerega ne bo mogel nihče, kdor se bo ukvarjal z raziskovanjem slovenske ljudske pesmi. Naredila je klasifikacijo slovenskih balad in raziskovala oblikovne zakonitosti in slog izražanja v ljudski pesmi. Med njenimi deli posebej omenimo naslednje: • Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini, Maribor 1969, • Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi. Typenindex der slowenischen Erzähllieder, Ljubljana 1974, • Pesem slovenske dežele, Maribor 1975, »Še posebno ste bili naklonjeni liku Ribničana Urbana, ki je znal svoje vesele in žalostne trenutke izraziti v pesmih. Obsežna bibliografija, 28 samostojnih knjig, 400 razprav, različnih člankov in ocen to več kot potrjuje. Kot vemo, se je vaša družina ob koncu druge svetovne vojne preselila iz rodne Ribnice v belo Ljubljano, vendar ste se v začetku šestdesetih vrnili v svojo Ribniško dolino. Tokrat z magnetofonom v rokah in hodili od vasi do vasi in zbirali ljudske pesmi. Zbrali ste jih preko 600 in jih s tem ohranili za vse nas in naše zanamce, ter jih tudi v knjižni obliki leta 1968 izdali pod naslovom: Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini.« Zavedam se, da moje delo, kot pač vsako človeško, ni in ne more biti popolno. Sprejem, ki ga bo doživelo pri Slovencih, zlasti ribniških rojakih doma in v tujini, bo pokazal, ali mi je uspelo to, za kar sem si prizadevala. (Dr. Zmaga Kumer, predgovor h knjigi Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini) • Slovenske ljudske pesmi Koroške - 5 knjig (1986-1996), • Etnomuzikologija, Ljubljana 1988, • Mi smo prišli nocoj k vam, Ljubljana 1995, • Vloga, zgradba in slog slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1996 • Zlati očenaš, Ljubljana 1999 Slišati je, da naj bi svojo dragoceno znanstveno zapuščino podarila Ribnici. Bila je tudi naša častna občanka (1992), zato se je z govorom na ljubljanskih Žalah 5. januarja od nje poslovil tudi ribniški župan Jože Levstek. Na osnovi tega je v novejšem času nastala tudi zgoščenka Od Ribnice do Rakitnice, na kateri je 40 pesmi, ki jih je takrat posnela dr. Kumrova. Septembra 2009 bo Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU izvedel mednarodni interdisciplinarni simpozij z naslovom »Kam bi s to folkloro?«, s katerim bi med drugim zaznamoval 85-letnico Zmage Kumer. Naslov simpozija je sicer tudi citat naslova enega od starejših folklorističnih člankov priznane etnomuzikologinje. Alenka Pahuue Foto arhiv Delo Zato je v knjižno izreko sem pa tja dodala kakšno domačo, kmečko besedo, kar »mi je bilo prav lahko; ugotovila sem namreč, da se spomnim še veliko besed od doma«. Zorni kot gledanja na vse je skozi oči nedoraslega dekleta, na koncu pa vse opazujemo skozi oči starke, tudi spomine na kmetijo, vojno in otroke. »Človeško življenje v biološkem smislu se ne da ustaviti, kot se ne da ustaviti kamna, ki ga spustimo po klancu navzdol. Starosti se ne da ustaviti. Kar starost prinese, se vse omehča, tako ostra bolečina postane mehka, sladka, kot nostalgija,« pravi Barbalova. Enega izmed usodnih trenutkov v knjigi pa nam avtorica in prevajalka nista želeli izdati, prihranili sta skrivnost kot čar, s katerim bomo knjigo še rajši vzeli v roke. Avtorica je razkrila, da je ta roman zgodba njene babice. Z njim je Maria Barbal odprla tudi eno najbolj zamolčanih poglavij španske državljanske vojne: kako hudo je bilo med samo vojno prizadeto civilno prebivalstvo. Toni Sala nam je pripovedoval o svojem romanu, ki ga prevajalka Škrabčeva ravno prevaja in govori o tistem, kar je vmes. Kar je okrog mesta, kjer se pokrajina okoli hitro spreminja; in kar je tudi okrog človeka. Ni pesimističen, opisuje stanje, kot je. Na literarnem večeru, udeležil se ga je tudi direktor založbe Beletrina Igor Brlek, nam je poleg gostov španski temperament z glasbo približal Nik Rus s kitaro. Zaigral je dve španski skladbi. Življenje v predstavljeni deli Barbalove in Sala pa je vdihnila Anica Mohar, ki je tako doživeto brala odlomke, da sta, kljub branju v slovenščini, avtorja zadovoljna zaploskala. Tekst in foto ZDENKA VRNJENIH VEČ KOT POL MILIJONA EVROV ZA TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA Upravičenci še vedno niste oddali vseh vlog! Slovenska odškodninska družba je ribniški občini do sedaj nakazala 545.842 evrov iz naslova vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Upravičenci še vedno lahko uveljavljajo znesek vračila z vlogo, na njeni podlagi pa Občina z vsakim upravičencem sklene individualno poravnavo. Do sedaj je od 1298 upravičencev vlogo oddalo 1015, Občina pa je izplačala dobrih 288 tisoč evrov. Krajevni skupnosti Ribnica je pripadlo največ - skoraj 480 tisoč evrov, višina vračila na posameznega upravičenca pa znaša skoraj 500 evrov, razen za del vasi Slatnik in Sušje, kjer posameznik dobi 243 EUR, KS Ribnica za del vasi Otavice in Gorenji Lazi - 398 EUR ter za del vasi Breže, kjer bo posameznik lahko dobil vrnjenih le dobrih 27 evrov. Upravičenci v Dolenji vasi bodo deležni 148, pri Sv. Gregorju 154 ter na Velikih Poljanah 174 evrov. AP ŠKRABČEVA, KI ŽIVI V BARCELONI, JE ZASLUŽNA, DA SLOVENIJA SPOZNAVA VRSTO MIHELIČ Katalonskih piscev HešEm 3 rxj >1 (xj>*r ».■:■ r i>■ aioiixizjLSBo^ecz a r>jeti m POZDRAV OD RIBNIŠKIH KANADČANOV Prireditev pripelje v Ribnico tudi ansamble, ki so prvič tukaj, čeprav so na sceni že 25 let Pet fantov in pet prijateljev ansambla Spev je Rešeto domačih napravilo nostalgično, ko so prenesli pozdrave s svojega lanskega potovanja po Kanadi. Tam so srečali kopico Ribničanov, ki so jim dejali: »Če boste pa kdaj k našim domov prišli, jih pa lepo pozdravite!« In so. Zapeli so pesem, ki je našim izseljencem zelo blizu, Slakovo Visoko nad oblaki. Ansambel, ki je bil pri nas prvič, je seveda požel veliko odobravanja, tudi potem, ko so se preizkusili v petju brez glasbene spremljave. Celo Štajerskih sedem je bilo v Ribnici prvič, pa so na sceni že 25 let, in to je prednost oddaje, ki jo na radiu Urban vodi Tadej Osvald. Ekipa radia je sestavila še eno posrečeno Rešeto domačih, kjer so nastopili mesečni zmagovalci, a ker pregovorno šaljivim Ribničanom manjka zdravega smeha, je bila tokratna prireditev naravnana prav na humoristično noto. Modra kronika, ki jo v eni podobi sestavlja Brajdimir in Krjavelj ter še dva ostala člana, je bila poleg Medarda skoraj osrednji člen. Brajdimir se je poistovetil z Ribničani, češ da so enaki kot on: oboji nosijo veliko robe na hrbtih - Brajdimir zvečer čim nelegalno napolni svoj nahrbtnik, zdomarji pa nosijo krošnjo naokoli. Medard nam je ob novem letu zaželel pameti, ‘če bi jo kdo slučajno rabil’, in nas pomiril glede finančne krize. »Tisti, ki imate milijone in milijarde evrov, se sekirajte, jaz se prav nič ne! Pravi lepi Borut, da ‘špara’ in si vse ‘kafete’ sam plača. Saj si jih jaz tudi!« Medard je seveda nastopil tudi v točki s Prifarskimi muzikanti, saj je pesem Zdumarsku srce zmagala na letošnji narečni popevki v Mariboru. Prifarci so nasploh ogreli občinstvo, ki je bilo sicer naklonjeno vsem nastopajočim, ker se tu zberejo ljudje, ki jim je domača glasba pri srcu. Občinstvu je bilo takoj jasno, zakaj je Robert Goter svetovni prvak na frajtonarici in zakaj so Igro in zlati zvoki Humoristi Modre kronike v romski izvedbi Vesela Štajerka med štajerskih 7 nenehno v vrhu poslušanosti. Vesele Štajerke so napasle tudi oči, po Medardu so ljudem po njihovem nastopu celo ven štrlele. A so nam voditelji zaupali malo skrivnost. Dekleta, ki bodo oktobra praznovala 15 let ansambla, so bile pred leti v zaodrju precej zdolgočasene. V čakanju na svoj nastop so začele igrati tako na glas, da so jih morali priti utišat. Ribničani so bučno podprli tudi svoje rojake, ansambel Roka Žlindre, ki je na sceni komaj 3 leta, na festivalih pa pobira že vse mogoče nagrade. Več kot dveurni koncert sicer krepko načne sedalne mišice, vendar se ljudje tokrat niso pritoževali, ker so jim bolj delale smejalne mišice, to pa v teh, kdaj pa kdaj bolj mrkih časih, najbolj šteje! Alenka Pahuue Foto Darja Štravs Tisu ZAKAJ SE NEK MOŠKI ODLOČI ZA 4 ŽENSKE? Po dveh letih so v Vaškem etnološkem turističnem društvu Hrovača zopet pripravili veseloigro. V dvorani centra Ideal je bila 17. januarja premiera »doma pečene« komedije Štirje letni časi, avtorsko delo Urške Duščak, igralska zasedba pa je poznana iz prejšnjih gledaliških podvigov. V komediji srečamo štiri prijateljice, ki si ne bi mogle biti bolj različne, kot so si štirje letni časi, a se hkrati dobro dopolnjujejo. Dekleta svoj čas z užitkom namenjajo veselem druženju, na prvem, ki smo mu priča, pa izvemo, da so končno vse štiri zaljubljene. Kasneje ugotovijo, da nobena ne pozna spremljevalcev ostalih. Ob naključnem druženju vse štiri opazijo svojo boljšo (ali slabšo) polovico in so neprijetno presenečene, ko ugotovijo, da gre za isto osebo, s štirimi imeni in njim pripadajočimi lastnosti. Tako se Tone (Gregor Prelesnik)^ dobro znajde vlogi Katjušinega (Nina Demšar) Žana, ki se ukvarja z modo, Regininega (Katja Prelesnik) Alena, ki je borzni posrednik, Bibinega (Anja Bolha) maserja Frenkija in tudi Zojinega Sama, ki jo popolnoma razume v njenem greenpeacovskem veganskem duhu in z njo objema drevesa in čuti njihovo karmo. Največja pohvala gre edini moški vlogi, podjetniku Tonetu, ki se uspešno spopada z organizacijo časa pri štirih dekletih in se tudi dobro prilagaja njihovim karakterjem. Karakterji oseb so dobro izdelani, prav tako pa je tudi izvedba komedije. Zaplet je dobro zastavljen, razvoj dogodkov je dovolj nepričakovan, morda je nekoliko nedodelan le konec, vendar komedija dodobra izpolni svoj namen: nasmejati občinstvo. Kljub vsemu pa se le postavljajo vprašanja: Zakaj se nek moški odloči za 4 ženske? Zakaj se jim prilagaja? Počne vse, kar one želijo, moški pa samo kima in se strinja. Je to težava naše komunikacije v družini, službi, družbi? Odgovor boste izvedeli na ponovni predstavi v februarju. * Spremljal in fotografiral PRIMOŽ Tanko Strokovna spremuevalka pohvalila igro Štirje LETNI ČASI, MORDA JO PRIPOROČI TUDI ZA REVIJO! SPROSTILNA SOBA ZA OSEBE Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI Usedejo se za zagrnjeno zaveso, v temen prostor, opremljen s svetili in zvočnimi efekti, zleknjeni na mehke fotelje in poslušajo glasbo, tako je videti in moč občutiti snoezel-en. Nizozemska beseda pomeni vohati, dremati, smisel takih sob pa je sproščanje. Zdaj jo ima tudi 20 varovancev v bivalni enoti (BE) Varstveno delovnega centra in je prostor, ki prej ni imel funkcije, v celoti izkoriščen. Osebe z motnjami v duševnem razvoju se rade zatečejo v sprostilno sobo, varnejše pa se počutijo, če so ob njih tudi strokovni spremljevalci. Vodni stolp s svetlobnim efektom omogoča opazovanje in zaznavanje raznih barvnih spektrov, drugi učinki pa pridobivanje novih izkušenj o svojem telesu, ki se odziva na dražljaje. Dotikajo se lahko tudi luči s svetlobnimi vlakni, na dodatno sprostitev pa vplivajo tudi eterična olja. Take sprostilne sobe so v svetu in Sloveniji kar pogoste, Ribničani oz. naše društvo Sožitje pa so jo zdaj omogočili tudi svojim članom. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, kamor bivalna enota sodi, pravi, da ni ravno običajno, da kako tako društvo tudi finančno pomaga bivalnim enotam, a naše si je zadnjih 15 let zelo prizadevalo, da so bivalne enote sploh nastale in želijo v tem projektu aktivno sodelovati še naprej. Od decembra lani je novi vodja BE v Ribnici Aleš Pevec, ki hkrati skrbi še za enoto na Škofljici, v Ribnici pa je njegova desna roka Lidija Lovšin. Varovanci se sproščajo v prostoru, ki ga bogatijo ZVOČNI IN SVETLOBNI EFEKTI Viktor Kužnik in Jože Košmru (spodaj) sta opozorila, da ravno teče akcija za dohodnino, po kateri lahko 0,5% dohodnine nakažete tudi njihovemu društvu, ki zdaj ŠTEJE 188 ČLANOV (67 OSEB Z duševnimi motnjami). Ribniško Sožitje, ki ga vodi Jože Košmrlj, zavzeto pa se trudi tudi Viktor Kužnik, je z lanskega dobrodelnega koncerta denar razporedilo v nakup igral. 4000 evrov je za to zadoščalo. Nabavili so dve gugalnici, blazini za notranji prostor, dve masažni blazini za stole, avtomat za vodo in tudi vodni stolp za omenjeno sprostilno sobo. V načrtu je še ne velik projekt, za katerega skrbi občina - gradnja varstveno delovnega centra (VDC), ki je zdaj v objektu Motoman Roboteca. Društvo si želi izgradnjo pospešiti in letos začeti vsaj z idejnimi projekti. V VDC je zdaj med 25 in 29 varovanci, iz bivalnih enot pa tja na delo vsak dan hodi 13 oseb. LidijaLovšin, desnarokaPevca in delovna inštruktorica, PRAVI, DA SO VAROVANCI ZELO LEPO SPREJELI NOVO SPROSTILNO sobo. Dom sicer lahko SPREJME ŠE 4 VAROVANCE. NA ČAKALNO LISTO SE JE DALO OSEM STARŠEV, VENDAR Z ODLOČITVIJO, ALI BODO OTROKA DALI V VARSTVO, ŠE čakajo. Praviloma se kasneje VSI ODLOČIJO ZA TO, SAJ V STAROSTI TEŽKO SKRBIJO ZANJE. Tekst in foto ALENKA PAHULJE Ribniško društvo Sožitje prav ŽIVI Z NAŠO BIVALNO ENOTO IN IMAMO ZELO MOČNO IN ZGLEDNO SODELOVANJE, JE DEJAL NOVI vodja BE Aleš Pevec. OBČINA RIBNICA objavlja javni natečaj za zaposlitev pripravnika na področju računovodstva in financ Datum objave na spletni strani Občine Ribnica: 30. 1. 2009. Rok za prijavo: 16. 2. 2009. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi-pripravništvu za določen (6 mesecev) za poln delovni čas in z možnostjo kasnejše zaposlitve. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Pripravnik se bo v občinski upravi usposabljal na področju računovodstva in financ. Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava in pogojev iz 2. odstavka 88. člena Zakona o javnih uslužbencih, morajo kandidati, ki se bodo prijavili na razpisano delovno mesto, izpolnjevati naslednje pogoje: srednješolska izobrazba (V) ekonomske smeri; znanje uradnega jezika; državljanstvo Republike Slovenije; ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, usposobljeni morajo biti za delo z računalnikom. Prijava mora vsebovati: 1. Izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; 2. Fotokopijo potrdila o izobrazbi; 3. Izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti; 4. Izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica pridobitev podatkov iz predhodnih točk iz uradnih evidenc. K prijavi je potrebno priložiti kratek življenjepis z navedbo, katera druga znanja in veščine si je kandidat pridobil poleg formalne izobrazbe. Formalno nepopolne prijave v skladu z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/2006) ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati naj vložijo prijavo v pisni obliki in jo pošljejo v zaprti ovojnici z označbo: »Prijava na javni natečaj - pripravnik« na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno 16.2. 2009. Za pisno obliko prijave se šteje tudi prijava v obliki, poslani na elektronski naslov: obcina@ribnica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno na spletnih straneh Občine Ribnica http://www.ribnica.si/. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije o javnem natečaju dobite vsak delovni ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 14. ure, na tel. 01/ 837 20 21, kontaktna oseba Darko Lavrič. XßSem ji 1Z/VIS2VIVI aaiSAI 11 i/viiv' 11i>iv/.i^s; B Kar je bilo, nikdar ne mine, * samo obliko menja ... y Prispevek k zgodovini trga Ribnica (l.del) i 0 Z raziskavo o ribniškem trgu sem ti že skoraj pozabljeno življenje trga. Trg nem času predstavljal pomembno kulturno, podarsko in ne nazadnje duhovno središče želela osvetli-je v obravnava-u p ravno in gos-Ribniške doline. 0 čas, ki ga raziskava obsega, zajema obdobje od leta 1850 do druge svetovne vojne. Ribnica je bila v tem obdobju pretočni trg, ki je funkcioniral kot opora podeželju, hkrati pa zadoščal potrebam prebivalcev trga samega. Ljudi v središča vlečejo praktični razlogi, kot so trgovine, obrtniki, uradniki idr., vendar imajo trgi ali mesta pomembno vlogo tudi pri vzpostavljanju socialnih stikov. To so bili pomembni kraji za zbiranje, srečevanje, druženje. Številna društva, razgibano politično življenje, cerkev z božjo službo in žegnanji so bili glavni družabni dogodki. Ko govorimo o trgih ali o mestih, govorimo tudi o pur-garstvu, purgarski miselnosti, kajti le-ta pogostokrat trg ali mesto bistveno razlikuje od podeželja. Ribnica je bila pred drugo svetovno vojno v polnem ustvarjalnem zagonu. Podjetja, kot so M. Rudež in A. Rudež & Company, Tovarna telovadnega orodja JOR, Pletilnica žičnatih in žimnatih sit Emil Konrad Pakiž, Parna žaga in opekarna J. Klun & tovariši, so skrbela za dobiček, dajala delovna mesta in ne nazadnje doprinesla k promociji trga Ribnice po takratni državi in tudi izven meja. S tem se je oblikovala zunanja podoba Ribnice. Notranja se je oblikovala z urejenostjo trga, posaditvijo drevoredov, ureditvijo kopališča in hotela, postavitvijo tržnega prostora in javnih stranišč ob Bistrici; s tem se je Ribnica dostojno predstavljala kot turistični kraj. Z vsem omenjenim je pridobila ugled in veljavo med slovenskimi kraji. V prispevkih, ki si bodo sledili v nadaljevanjih, bomo najprej podrobneje spoznali trg, potem pa nekatere družine in obrtnike, ki so v kraju delovali. Pa začnimo: Ribniški trg leži sredi doline na nadmorski višini 489 m. Zanj je značilna obulična kare-jska pozidava. Trg se zoža na vhodu in izhodu. Na desni strani, gledano iz smeri Ljubljane, strnjen niz hiš ločujeta dva manjša trga; eden pred Miklovo hišo ob vhodu v grad, drugi pa pred cerkvijo. Na trgu pred cerkvijo je stala mogočna lipa »ponos ribniškega trga«, ki so jo leta 1909 posekali. Podiranje je trajalo menda dva dni. Najprej so obsekali veje, potem pa so podrli deblo, ki je merilo v premeru čez poldrugi meter, »...kasneje so ob več priložnostih tu za Marico, poročeno Arko - Logerjevo, so zato, da bi si ne umazala obleke, položili rdečo preprogo od hiše pa do cerkve. (Se nadaljuje prihodnjič) Tekst pripravila MARINA GRADIŠNIK, kustosinja ribniškega muzeja 1 Arnšek, Rosalia Maria: Miklovi Ribnica na Dolenjskem. Diplomsko delo FF. Ljubljana 2003, str. 114. ^Arnšek, Rosalia Maria; Miklovi Ribnica na Dolenjskem, Diplomsko delo FF. Ljubljana 2003, str. 130. Za morebitne dodatne informacije ali popravke se vam že vnaprej zahvaljujem. Muzej Miklova hiša telefonska številka: 835 0376 Ribničani leta 1909 pri podiranju trške lipe. Iz muzejske zbirke »Miklovi«, Muzej Miklova hiša. HVALA poskušali zasaditi na istem mesu novo mlado lipo, pa se nobena ni prijela.«^ Pred cerkvijo je bil tudi prostor za oklice; dokler je stala lipa, je bil pod lipo. Tam so se po navadi po nedeljski maši, ker se je takrat zbralo največ ljudi, brali različni oklici, obvestila, kdaj gre kakšna hiša ali njena oprema na dražbo, kdaj se bo prodajala kakšna parcela, kakšni zakoni ali pravila so bili sprejeti s strani države oziroma občine, kdaj se popravljajo skupne ceste idr. Na obeh trgih sta pred prvo svetovno vojno stala lepa litoželezna vodnjaka, pred koncem prve svetovne vojne so jih, tako kot cerkvene zvonove in šolske zvonce, zaradi pomanjkanja streliva uporabili v državne namene. Glavna ulica skozi trg je Ribničanom povzročala mnogo težav. Ob deževju je bilo po trgu polno luž in blata, medtem ko je bilo ob suši vse prašno. Otroci so ob dolgih sušnih obdobjih polivali cesto, da se v hiše ni dvigal prah. Da bi to težavo rešili, so se zavzemali za tlakovanje trga. Tlakovanje je zaposlovalo domačine dolgo časa, a do izvedbe v obravnavanem obdobju ni prišlo. Očitno je bila to res pereča tema, saj se je ohranila tako v ljudskem pesništvu: »Ribnice, brez blata nej, al buo konc te sramote kdej...«^, kot tudi na slikarskem platnu, kjer je to problematiko, začinjeno s humorjem, upodobil tudi karikaturist, ravnatelj meščanske šole Janko Trošt. Ko se je možila Bukovčanova hči, verjetno gre člani Ribniškega pihalnega orkestra smo tudi v letu 2008 naredili veliko sivih las našemu predsedniku Stanetu Grebencu in dirigentu Jerneju Šmalcu. Zato bi se jima radi zahvalili in jima obljubili, da bosta tudi letos zaradi nas dobila kakšen siv las več. Resno delo, ki je pogoj za delovanje takšnega orkestra, nam, neresni mladini, ne gre preveč dobro od rok, zato upamo, da bosta še naprej vztrajala z nami. Da pa nekateri člani odraščajo skupaj z Ribniškim pihalnim orkestrom, dokazujejo Gallusove značke, ki jih je na letnem koncertu v decembru podelil g. Jože Lampe kot predstavnik Javnega sklada RS območne izpostave Ribnica. Za prejete značke se prav lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi Marjetki Porenta za izdelavo zahvale, ki jo je zasluženo prejel predsednik RPO na letnem koncertu. Konec koncev pa bi se radi tudi pohvalili, kdo v Ribniškem pihalnem orkestru je prejel Gallusove značke. In sicer: ZLATO (za 25 in več let): Marjan Tekavčič; SREBRNO (za 15-25 let): Nejc Adamič Nadler, Peter Lovšin, Primož Lovšin, Vesna Lukič, Rudi Mihelič; BRONASTO (za 5-15 let): Emil Adamič, Grega Brcar, Jan Hribšek, Rok Lovšin in Bojana Oražem. Člani Ribniškega pihalnega orkestra IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Lepo pozdravljeni, spoštovani! Lani, nekako ob tem času, mi je mlajši sin rekel, da nisem noben župan, ker sem tak kot vsi drugi ljudje. Bo že držalo, saj imam podobne probleme bodisi v službi ali doma. Čas, v katerem živimo, je poln presenečenj, slabih in dobrih. Dobro je, če smo zdravi, da nam nič ne manjka in imamo dovolj za sproti. Slabo pa je, da se tudi v našo dolino kot megla nad Bistrico počasi širi recesija. Ne povsod, toda čutimo, da je tu in jutranji mraz se nam še močneje zažre v kosti, tako da tudi vroč čaj z medom deluje na nas zelo mlačno. Dogajanja v minulem Veselem decembru in veselo pričakovanje novega leta so minila kot bleščanje poceni kitajskih raket v silvestrskem večeru. Polno dobrih želja smo bili pripravljeni zaželeti vsem, tudi ne najbolj priljubljenemu sosedu, češ pa naj mu bo. Tale dolgi januar, ki nas gleda iz prazne denarnice, je prav gotovo najbolj zoprn mesec v letu, pa še celih 31 dni ima, a tudi to bo minilo. Z novim letom prihajajo tudi novi izzivi. Občinski proračun za 2009 je bil po dolgem času sprejet pravočasno. Nekatere projekte sem predstavil že v prejšnji številki, tokrat pa se bom bolj osredotočil na medijsko najbolj zanimivo zgodbo, okrog Vrtca Ribnica. V sredini lanskega leta je občina naročila strokovni elaborat, ki je vseboval kar precej pomembnih ugotovitev. Skupna ocena pa je bila, da je Vrtec Ribnica potreben celovite prenove. Takoj smo pregledali dosedanje aktivnosti občine iz prejšnjih let. Zlasti nam ni bilo jasno, zakaj nas je država, glede na takšne ugotovitve stroke, uvrstila šele na 40. mesto od 46-ih, in zakaj nam zagotavlja samo 30 % pokritja investicije. Kaj kmalu se je ugotovilo, da je projekt, ki je bil pripravljen skupaj z vodstvom Vrtca, preoptimističen. Površina je bila celo večja od športnega centra. Če želimo dobiti nov vrtec v realnem času, bo ta projekt potrebno nadomestiti z manjšim, bolj življenjskim. Na občini je sedaj dokončno sprejeta odločitev, da prenova obstoječega vrtca ni smiselna, ampak je bolje zgraditi nov vrtec v neposredni bližini, na obstoječi lokaciji pa povezati predvidene socialno - zdravstvene investicije (negovalna bolnišnica in dializni center) z zdravstvenim domom, domom za ostarele in varstveno delovnim centrom. Poleg pomislekov o racionalnosti obnove nas je k tej odločitvi napeljala tudi težava, kam z otroki v tem času, in nevarnost, povezana z gradbenimi objekti in napravami v času prenove. Novi vrtec se bo gradil v neposredni bližini od sedanjega proti Cesti ob železnici. V ta namen smo v proračunu sprejeli Sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja v last Občine Ribnica, saj sta bili na tem zemljišču še dve privatni parceli. Naj povem, da smo se z lastnikom uspešno dogovorili in že podpisali kupoprodajno pogodbo. Ko to pišem, občina razpolaga z vsemi površinami na tej lokaciji in lahko nadaljuje z ostalimi aktivnostmi za izgradnjo novega vrtca. Kot je znano, se v današnjih časih 80 % časa porabi za izdelavo projektov, pridobivanje dokumentacije in ne ravno lahko zbiranje denarja za zaprtje finančne konstrukcije, ki se šteje v milijonih evrov. V naslednjih mesecih sledi tako faza projektiranja in pogajanj o zagotovitvi finančnih virov, temu sledi gradnja. Verjamem, da bomo Ribničani znali strniti vrste in tudi to investicijo čim prej spraviti pod streho. Vzporedno s tem pa bo seveda v obstoječem vrtcu potrebno zagotoviti najnujnejše ukrepe, da se prepreči nevarnosti in nadaljnje povzročanje škode. Občinska uprava je že pripravila povabilo za oddajo ponudb prekritja strehe. Dela se bodo izvajala samo ob vikendih, da bo vrtec lahko normalno funkcioniral. Če ne bo večjih vremenskih problemov, se bodo dela zaključila do 10. aprila. V tem času nam zagotovo ne koristijo obtoževanja o krivdi za takšno stanje. Še posebej ne vidim te potrebe s strani tistih, ki so imeli možnost v okviru svojih odgovornosti poskrbeti za kakšno pomanjkljivost. Osebno sem namreč mnenja, da bi se lahko, ko je bil za to čas, z enostavnimi in poceni obrtniškimi oz. hišniškimi deli dalo preprečiti marsikakšno zamakanje strehe in s tem preprečilo nadaljnjo škodo. Vendar potrebno je gledati naprej. Vsakodnevno delo postavlja pred nas vedno višje cilje in če nismo vedno 100-procentni, jih težko dosežemo. Od tu naprej je dovolj le majhen korak do začetka težav, ki jih hote ali nehote občutijo tudi otroci. Iz te situacije zato povzemimo tudi kaj dobrega zase, predvsem pa za našo mladino, ki je naša bodočnost. Tudi na napakah se je možno učiti, upajmo pa, da cena ne bo previsoka. Župan Jože Levstek DEDEK MRAZ DELIL DARILCA ROMSKIM OTROKOM udi Rome je obiskal radodarni mož po imenu dedek Mraz. Saj vemo, da vlada zmeda in da imamo kar tri take može, ampak dokler delijo darila - a je to sploh pomembno, kako se kdo imenuje in komu kaj podari? Dedek Mraz (ki ga je prijazno ‘odstopilo’ Vaško etnološko društvo Hrovača), župan Jože Levstek, Breda Oražem z Rdečega križa, ravnatelj ribniške osnovne šole in naš fotoaparat, ki je vse dogajanje zabeležil v avli šole, smo se zbrali ob kupu romskih otrok ter njihovih starših, ki so se odzvali povabilu. Manjši kot so otroci bili, večje veselje je žarelo na njihovih obrazih. Obdarovanje je potekalo, ko ni bilo pouka in na trenutke je bil za starejše Rome moteč le fotoaparat, toda poslanstvo dedka Mraza je bilo v celoti izpolnjeno. Ob smrečici, z darilnimi vrečkami, polnimi sladkih zadevic... Tekst in foto AP RESETO.R1EWICA - *"*^T v«3i«audi v->3ivXOMv«in-z: cao.g^ri Odšel si tiho, mirno si zaspal, nikoli se nisi predal. Odšel z dobroto si, ki si nam jo predal, zato za vedno z nami boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija, ata, brata, tasta in strica ANTONA KRAJCA (1941-2004) iz Dolenjih Lazov 66 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Lidiji Šmalc, celotnemu osebju Zdravstvenega doma Ribnica ter bolnišnici Golnik. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred ter gasilcem in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) f, J ‘ • A >1 ä'l ZAHVALA Ugasnilo je plemenito srce ljubega moža, očeta in starega ata JANEZA VINTARJA (roj.1927) od Vintarjev Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste mu poklonili lepo misel, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala zdravstvenemu osebju iz ZD Velike Lašče, Ribnica in Sodražica. Zahvala gospodu župniku Andreju Muleju za obiske na domu in besede tolažbe ter lepo opravljen obred. Zahvala ministrantom, pogrebcem in Komunalnemu podjetju Ribnica. Iskrena hvala pevcem za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste se pokojnika in se ga boste še spomnili v molitvi. Hvala vsem, ki ste ga v snežno mrzlem dnevu pospremili na njegovi zadnji poti in se od njega poslovili. V spominih ujet v naša srca - počivaj v božjem miru. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI /Sf Živel si v svetu narave, tvoj moto življenja je bil ozdravitev, toda bolezni nisi premagal in poslovil si se le z očmi in s stiskom rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in skrbnega očeta MILANA VESELA iz Blat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej hvala dr. Žagarjevi, sestri Branki in ostalemu osebju ZD Ribnica ter patronažni službi. Zahvala tudi g. župniku Branku Potočniku, pevcem, podjetju AVE in Komunali Ribnica ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k njegovemu preranemu večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno, trpeče upokoj’le bodo groba globočine. ( France Prešeren) F ZAHVALA Ob izgubi našega očija, ata, tasta FRANCA TURKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom, sosedom in vsem drugim dobrim ljudem za podarjeno cvetje, sv. maše, sveče, pisno in izrečeno sožalje. Hvala gospodu kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen obred. Hvala pevcem in trobentaču Gorazdu Vidiču za ganljivo izvedene pesmi. Prav tako hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in nam s svojim sočutjem stali ob strani. Vsi njegovi RESETQ.RIBN1CA SIQL.NET JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) pare. št. *46/3, gospodarsko poslopje, v izmeri 86 m2 in pare. št. 1916/1, ekst. Sadovnjak, v izmeri 1299 m2, obe pripisani pri vložku št. 36 k.o. Jurjeviča (kompleks se prodaja v celoti), b) profitno enosobno stanovanje na Prijateljevem trgu 4, 1310 Ribnica, št. 19 v lil. nadstropju, neto tlorisna površina 46,04 m2, stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi kot etažna lastnina. c) profitno trisobno stanovanje na Prijateljevem trgu 13, 1310 Ribnica, št. 9 v II. nadstropju, neto tlorisna površina 73,60 m2, stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi kot etažna lastnina. Nepremičnini pod točko 2.a) imata status stavbnega zemljišča, pare. št. *46/3 je stavbišče nekdanjega gospodarskega poslopja, pare. št. 1916/1 pa je funkcionalno zemljišče nekdanjega stanovanjskega objekta, ki je stal na pare. št. *45, in nekdanjega gospodarskega poslopja, ki je stalo na pare. št. *46/3, vse k.o. Jurjeviča; zemljišče je komunalno opremljeno z javno potjo, vodovodnim, elektro in telekomunikacijskim omrežjem; zemljišče nima neposrednega dostopa na javno pot. Nepremičnina pod točko 2.b) je profitno enosobno stanovanje št. 19 v III. nadstropju, s pripadajočo kletjo, v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu 4, pare. št. 1926 k.o. Ribnica, v Ribnici, v izmeri 46,04 m2. Stanovanje je prazno. Nepremičnina pod točko 2.c) je profitno trisobno stanovanje št. 9 v II. nadstropju, s pripadajočo kletjo, v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu 13, pare. št. 43/2 k.o. Ribnica, v Ribnici, v izmeri 73,60 m2. Stanovanje je prazno. 3. Vrsta pravnega posla za oba predmeta prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna cena za parceli pod točko 2.a) 24.930,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za stanovanje pod točko 2.b) 62.321.00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za stanovanje pod točko 2.c) 77.352.00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR. Izklicna cene ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin oziroma davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 3. februarja 2009, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer: - pod 2.a) ob 11. uri, - pod 2.b) ob 11.30 uri, - pod 2.c) ob 12.00 uri. 8. Dražitelj! morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 10. Ogled predmetnih stanovanj bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše). Interesenti se lahko z dodatnimi informacijami o predmetnih nepremičninah seznanijo na Občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01/837 20 27. 11. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe), - overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 12. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe, če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 13. Pravila javne dražbe: - Nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine, - vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin oziroma davkom na dodano vrednost, nosi kupec, - javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški. 14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. Občina Ribnica JAVNO NAZNANILO o objavi seznamov tistih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki še niso oddali vloge za vračilo sredstev in JAVNI POZIV za predložitev podatkov za izplačilo sredstev 1. Občina Ribnica je na oglasni deski Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, objavila seznam tistih končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki še niso oddali vloge za vračilo sredstev, s čimer poziva vse upravičence, navedene na tem seznamu, da predložijo podatke za izplačilo sredstev. 2. Upravičence, ki so uvrščeni na seznam, pozivamo, da na obrazcu, ki je dostopen v vložišču Občine Ribnica in spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si, oddajo potrebne podatke za nakazilo sredstev: ime in priimek upravičenca, naslov, emšo, davčno številko, telefonsko številko in številko transakcijskega računa. Vse tiste upravičence, ki so spremenili naslov bivališča, obveščamo, da so na seznamu navedeni podatki upravičencev po naslovih, ki so bili znani v času vlaganja zahtevka. Dejanski upravičenec je lahko ista oseba ali dedič oziroma pravni naslednik dejanskega upravičenca, v tem primeru je obrazcu potrebno priložiti listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo upravičenca (npr. sklep o dedovanju). OBČINA RIBNICA ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustil JOŽE NOVAK iz Grčaric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter da so ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Irmi Grbec za poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI DEJAVNOSTI Dl RIBNICA V NASLEDNJEM OBDOBJU Društvo invalidov Ribnica obvešča vse svoje člane, da bomo tudi letos organizirali PREDAVANJE IZ ZDRAVSTVENE TEMATIKE. Dr. Žagarjeva nam bo predavala 19. februarja ob 17. uri v prostorih športnega centra Ribnica. V mesecu februarju imamo predviden OBISK GLEDALIŠČA. Vse zainteresirane naprošamo, da pokličejo v začetku meseca v pisarno, kjer bodo dobili vse informacije. 14. marca pa bo potekalo SREČANJE ČLANOV Dl RIBNICA. Ob predhodni prijavi se dobimo v gostilni Pugelj ob 13. uri. Vljudno vabljeni. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Dl Ribnica RE$ETO.RlBW!CA S!9L.NET 75 JAVNI RAZPISZASOFINANCIRANJE UKREPOV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽEUA V OBČINI RIBNICA V LETU 2009 I. NAMEN Namen ukrepov je pospeševanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine Ribnica (v nadaljevanju: občina). Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva, 2. pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč, 3. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. II. RAZPISANA SREDSTVA Občina Ribnica razpisuje nepovratna sredstva v višini 39.483 EUR iz proračunske postavke št. 1108: Neposredna plačila v kmetijstvu. III. UPRAVIČENCI Upravičenci pri ukrepih v točki 1 in 2 so pravne in fizične osebe (SME podjetja), kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001 (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva). Kmetijska gospodarstva se morajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, imeti stalno bivališče oziroma sedež v občini, biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imeti v lasti oz. zakupu kmetijska in gozdna zemljišča, ki ležijo na območju občine. Upravičenci so tudi člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine. Pri ukrepih v točki 3 so upravičenci organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva, registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije. IV. POGOJI, MERILA IN FINANČNE DOLOČBE Splošni pogoji: Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge in dokumentov, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Upravičenci se ne smejo uvrščati med podjetja v težavah, za kar podajo izjavo. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, ko ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanja poseljenosti. Sredstva bodo dodeljena upravičencem, ki bodo podali izjavo, da niso pridobili državnih pomoči izjavnih sredstev. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel javna sredstva oziroma državno pomoč, lahko pridobi sredstva le v višini najvišjega dovoljenega odstotka državnih pomoči. Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med občino in upravičencem. Hkrati je za črpanje do 15.11.2009 zavezan posredovati naslednje dokumente: - zahtevek, - račun z dokazilom o plačilu (račun) ali pogodba z izvajalcem/dobaviteljem in dokumentacija, iz katere bodo razvidni vrsta, namen in tehnični podatki o blagu oziroma storitvi, - za gradbena dela mora biti zahtevku priloženo tudi ustrezno dovoljenje za gradnjo, - za ukrepe iz točke 3 je poleg računov ali pogodb lahko zahtevku predložena tudi specifikacija za opravljeno lastno delo z navedbo izvajalca, števila ur, urne postavke in izplačila. Davek na dodano vrednost ni upravičeni strošek. Posebni pogoji: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin. Cilji ukrepa: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti, - ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali. Kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev. Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki. Najvišja višina odobritve je navedena pri posameznem ukrepu. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi dejavniki. Pomoč se ne odobri za nazaj za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel. Pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev, za kar upravičenec poda izjavo. Podpore bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi. 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Upravičeni stroški: - priprava načrta (idejni načrt, PGD, PZI) za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji Skupnosti; - nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - nakup in montaža nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke; - nakup materiala, opreme in izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi,...), - sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč, ki jih zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva ni mogoče več uporabljati; - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije (starost do 5 let); - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov; - nakup in postavitev rastlinjaka s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev mrež proti toči. Delež sofinanciranja je določen v točki 1, najvišji znesek sofinanciranja pa je do 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo oziroma za prvo in tretjo alinejo 1.500 EUR. 1.2 Urejanje pašnikov a) Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški se lahko uveljavljajo le v sklopu ureditve novega pašnika ali obnove pašnika, starejšega od 10 let. Tekoče vzdrževanje ni dovoljeno. b) Površina ureditvenega pašnika, katerega izgradnjo in ureditev sofinancira občina, ne sme presegati 3 ha. c) Upravičeni stroški: - nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredi n ke ter nakup opreme za ureditev napajališč za živino, - odstranjevanje skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja: stroški strojnih storitev, - izdelava projektne dokumentacije. Najvišji znesek sofinanciranja je do 500 EUR na hektar ureditvenega pašnika. 1.3 Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - izvedba malih melioracij a) Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom, da se izboljša rodovitnost tal oziroma pogoji obdelave kmetijskih zemljišč. b) Predvideno agromelioracijsko območje ne sme biti večje od 4 ha. c) Upravičeni stroški, ki se uveljavljajo le v sklopu naložbe, -za izdelavo načrta ureditve zemljišča in izdelava projektne dokumentacije, - odstranjevanje skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanje: stroški strojnih storitev, - za obnovo in izgradnjo dovoznih poti: stroški strojnih storitev. d) Podpore se ne dodelijo za: - nakup proizvodnih pravic, živali, letnih rastlin, - drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %. Najvišji znesek sofinanciranja je do 500 EUR na hektar. 2. Pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč - Izvedba postopka medsebojne menjave kmetijskih zemljišč a) Predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer ni bil uveden postopek o uvedbi komasacije ali tam, kjer že tečejo postopki za uvedbo. b) Upravičeni stroški: - pravnih in upravnih postopkov, - finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100 % nastalih upravičenih stroškov oz. največ do 1.000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo. Ukrep se lahko izvaja le na območjih, kjer ne poteka postopek komasacije. 3. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu a) Predmet ukrepa je omogočiti tehnično pomoč primarnim kmetijskim proizvajalcem za pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja. b) Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve, c) Upravičeni stroški: - izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja, - svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, k1 ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje, - organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, - na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo niso imenovani, z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani, - publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji, - višina sofinanciranja je do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom-V. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Vloge bo pregledala in ocenila strokovna komisija (]a podlagi pogojev iz javnega razpisa. Sredstva se dodelijo upravičencem, ki so pravočasno oddali vloge in predloži11 vso zahtevano dokumentacijo. Če bo upravičencev za dodelitev sredstev več, kot je na razpolago sredstev, lahko komisija predlaga sorazmerno znižanje višine odobritev-glede na upravičeno višino zaprošenih sredstev. VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena v skladu z navodili iz razpisa6 dokumentacije, priloženi morajo biti zahtevani dokument' glede na določbe javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Vil. ROK ZA PRIJAVO IN OBDELAVO VLOG Obrazci za vloge so na voljo v vložišču ali pa na spletn' strani www.ribnica.si, ter na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, kjer lahko dobite tudi int°r' macije na telefonu 837 20 25. Obrazci so na voljo tudi na sedežu pristojne Kmetijske gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavod3 Ljubljana, enota Ribnica, Škrabčev trg 19, Ribnica, telefon: 836 19 27. Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občin6 Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obvezno na pr®“' pisanem obrazcu. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 2. 4 2009. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka v zaprti kuverti in opremljene, kolje naveden® v razpisni dokumentaciji. Vloge bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo s sklepe61 imenoval župan, in jih odpirala po zaporednem vrstnem redu prispetja vlog. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelj6-ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinsk3 uprava pozvala na dopolnitev z 8 - dnevnim rokom. Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev tega razpisa bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev-Predlog komisije potrdi župan in prejemnikom sredstev se v roku do 60 dni izda odločbo o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep. V odločbi bo opredeljena viši®3 dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Medsebojne obveznosti me® občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezal® pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene z odločbo in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka. _ y Zoper odločbo ima vlagatelj možnost vložiti pritožbo roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Vložena pritožb ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi predlagatelji VJ09„ Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik na Öb&n Ribnica. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, žara® katerih je pritožba vložena. V roku dveh mesecev ° prejema popolne pritožbe o njej odloča župan, njeg®v odločitev je dokončna. Vlil. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinah uprava, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti žup3lJ Namenskost porabe ugotavlja nadzorni svet Občine- primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolz3. odobrena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudni61 obrestmi. Občina Ribnica PRIHRANIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO - VAREN DOM JE MOJ DOM e-enp (ßana O raže m s. p. 'Uruardba 3, 1310 Milnica "Če urejenega knjigovodstva si želite tudi Vi, zato Računovodski servis Panda poskrbi!" Najdete nas v prostorih Obrtne zbornice Ribnica, Vrvarska pot 3,1310 RIBNICA (drugo nadstropje), ali pa pokličite na tel 040 710 955 /vvvttiJIcAt 9 B I S T fS O / \5§E£ Kava za s seboj že od 5. ure zjutraj Naročila tudi na 041 /534~777 S TEM KUPONOM V MESECU FEBRUARJU od 5h do 9h KAVA BREZPLACN ZA VAS OPRAVLJAMO NASLEDNJE STORITVE: - opravljamo celotivo in ažurno računovodstvo za s.p. in družbe - izdelamo zaključne račune, poročila in davčne napovedi - nudimo možnost vpogleda v vaše poslovne knjige preko interneta - po dogovoru lahko prevzamemo dokumente na sedežu vašega podjetja - nudimo brezplačno svetovanje ob odprtju dejavnosti Dokumente po dogovoru lahko prevzamemo tudi na sedežu vaše poslovalnice Tu smo za vas, da vam svetujemo ali za vas izpolnimo obrazce. SERVIS GSM / UMTS !o N95 198,90€ OMNIA...69,00€ 44/77 65 55 78,90€ ||S ,6 N79......1,°0€ 44,77 g. in mnogi drugi ... Preverite! Akcija MOBITEL! MOBITEL zastopstvo DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h microeraJože Sile s.p. Hrovača 14A (vtrg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica Tei: 01/8373 ne Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/ 358 760 E-mail: info@microera.si Www.microerEi.si < Bluetooth prostoročne avtu-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR II < Itak. Džabest paketÄTiÄiä. < Paketi: POVEZAN111,33, 44, 55, 77 POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAMI SEAT Leon že od 14.490,00 EUR. www.euroncap.com _ _ E.™: PRAVI AS OB PRAVEM CASU! Fotografija vozila je simbolična. Povprečna poraba: 5,0-8 ,3 1/100 km, emisije C02:135-199 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil iz zaloge. www.seat.si Vaš trgovec z vozili SEAT: JORAS CENTER, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si PORSCHE KREDIT IN LEASING MOTOMAN O o tio.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. GOSTILNA barbj Žlebič 15A, 1310 Ribnica GOSTILNA.BARBA.DUJE@GMAlL.COM GOSTILNA BARBA DUJE V ŽLEBIČU! Nudijo vam: • dalmatinske jedi, • pristne slovenske jedi, • ribje jedi na sto in en način, • več vrst malic, • kosila, • poslovna kosila in večerje. Vaši rojstni dnevi, poroke in ostala praznovanja bodo gurmansko nepozabni. Odprto: • ponedeljek, od 10. do 14. ure, • torek , sreda , četrtek in petek od 10. do 22. ure, • sobota in nedelja od 11. do 22. ure. Informacije in rezervacije na tel. št. : 041Z 20 61 05 GOSTILNA BARBA DUJE VAS PRIČAKUJE! blesli čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si L slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad. montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov STEKLARSTVO InlEMiM Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan V MESECU FEBRUARJU VSE ZA PUSTA in VALENTINOVO VELIKA IZBIRA PUSTNIH OBLAČIL, KOSTUMOV, PUSTNIH MASK www.pikapolonica.com PIKAPOLONICA - Kočevje, kjer otroški svet domišljije postane resničnost. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252 v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje VELIKA IZBIRA OČAL vremenske postaje Tel.roi/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, to/ - pet: 9 -14, 15 -17, sobota: 9-12 SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. PA OIC TELEVIZIJA SLOVSNUA PRVI NAJVEČJI FRAGMAT Gradite, obnavljate, NAJBOLJŠI izolirko opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika Norovno «petno kritin«. D klMUflHSUlATION ► Termoizolacija URSA in KNAUF INSULATION ► Stresna kritina BRAMAC, GOLOB, TONDACH ► ATO GUTTAL, ERLUS _ tiäTW URsa ERLUS STREŠNIKI lolob CREATON y NARAVNO 'VODIINO' Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00 www.fragmat.si OPTIK VrvarsKa 3 1310 Ftfbiiica 01/83 60 367 vsaK daij od 9it do 19ii sobota zaprfo fele prazijlKe iij čist pogled v leto 2009! GOSTINSTVO - TVR1ZEM aioj*pugeij s.P. ' * Lepovče 23, 1310 Ribnica 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 1 V/ V7 L- L, J GSM: 031/760-697 Sprejemamo pezewacue za družinska srečanja Um o £l suu , veti mmm ZAKIVUCENEIDRUZBE MSiTAVAlHMNEiNA mSiTi BIRMEEKOBHAJILA ROUSTNHDNEVI OBLETNICE POGREBSCINE ZBS5MBH NEPREMIČNINE Franc wo s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cena je 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru. 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. Ribnica - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno pronovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. KOČEVJE- center, Cesta na stadion, dvosobno stan. v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, v večstanovanjski hiši, zgrajeno leta 2006, vsa infra struktura, dve parkirni mesti, ZK urejeno, takoj vseljivo, cena 82.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 325.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2 od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infra struktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cena je 530.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI LJUBLJANA - strogi center (Kersnikova), prodamo poslovni prostor v izmeri 100,05 m2, v tretjem nadstropju in dve kleti v izmeri 13,04 m2 z urejeno etažno lastnino, zgrajeno I. 1980, vsa infrastruktura, parkirišča v sosednji parkirni hiši, skupna cena je 335.000 EUR. GRADBENEPARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenem gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cenaje 46.900 EUR. RIBNICA - HRASTJE, prodamo gradbeno parcelo v izmeri ca 1470 m2, dostopna pot odmerjena, infrastruktura še ni izdelana, cena za m2 je 27 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cenaje 82.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za mzje3,0EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. AS H INJ / W5I KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV X Besedilo: KUPON ZA NAG Rešitev:______£. Tel.: MALI OGLASI Ugodno prodam kakovostno rdeče in belo vino. Lahko je stekleničeno oz. odprto. Dostavim ga tudi na dom. Tel.: 031 / 505 188. Ugodno prodam protivlomna vrata (200 x 80). Tel.: 031 / 481 300. V okolici Ribnice oddam hišo. Cena po dogovoru. Inf.: 041/ 274 820. Zbiram in odkupim stare razglednice Ribnice, Sodražice, Nove Štifte, Sv. Gregorja. Tel.: 041 / 338 126. Odkupim starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografije, denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike ...). Tel.: 041 / 649 267. EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v letošnjem februarju. • Grave Digger, klasični nemški heavy metal band bo nastopil v ljubljanski Cvetličarni 3. 2. ob 20h. Cena vstopnice: 24 EUR • Alenka Godec, slovenska glasbenica s prepoznavnim vokalom, bo pela v Dvorani Grand Hotela Union, 5. 2., ob 20h30. Cena vstopnice: 25 EUR • The Rasmus, finska »death pop« glasbena skupina z značilno gotsko podobo. Nastopili bodo v Inboxu, 9. 2., ob 20h30. Vstopnina: 32 EUR • Originalni orkester dunajskega opernega bala je z unikatnim zvokom orkestra in z eleganco baletnih plesalcev najbolj znan operni ples na svetu. 11. 2. ob 20h, v Hali Tivoli. Cena vstopnice: 20 - 49 EUR • Orka, komedija o zakonskem viharju, od nore zaljubljenosti do zdolgočasene rutine. V Siti teatru, 13. 2., ob 20h. Cena vstopnice: 15 EUR • Psihomodo pop, legendarni hrvaški rokerji, v Cvetličarni, 26. 2., ob 21 h. Vstopnina: 15 EUR V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! 33 C C Na podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica (Ur. 1. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU (velja od 15. 8. 2008) Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR število možnih strani - 8 Zakup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR število možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano Zakup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani - 1 NAROČANJE OGLASOV Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej. V skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. I. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti ustrezne listine o identiteti: - pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev, - samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in obrtno dovoljenje. Programski svet »REŠETA« OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo Slikopleskarstvo "BOgC Peter Bojc,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c. 14,1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 018373 086 1 e-mail: mico.les@siol.net > vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki SIQL.NET (pripravil Marko Modrej) SMUČARSKI KVIZ Na vsako vprašanje vam pomyamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste uporabno spletno stran, na kateri lahko dobite dodatne nagrade. 1. Končno imamo pravo zimo, s toplotnimi prekinitvami sicer, pa vendar. Zato se bomo tokrat podali na smučišča. Nam najbližje je ... N Izver S Humec Z Praproče 2. Nobeno od naštetih sicer ne bo osvojilo laskavega naslova Slovensko naj smučišče sezone, ki v Sloveniji poteka ... B drugo sezono R deseto sezono A devetnajsto sezono 8. Če želimo biti najhitreje informirani, kakšno je stanje na slovenskih smučiščih, pokličemo na št. 031/041 18 25 00. Tej številki rečemo tudi... I snežni telefon C zimski telefon IVI eskimska linija MOORA KARTICA 9. V primeru, da precej smučate oz. obiskujete prireditve, radi kupujete ceneje itd., potem se izplača priskrbeti tudi... Z H Z B dodatno zavarovalno polico E modro kartico Š dodatno honorarno delo 3. S strani katere nacionalne zveze je podprta akcija Naj smučišče? J smučarske V plavalne K šahovske 4. V koliko kategorij je izbor razdeljen? D dve S tri G pet 5. Drugi januarski vikend je bil pri nas znova v znamenju tekmovanja za Zlato lisico na mariborskem Pohorju. Katero obletnico je letos tekmovanje praznovalo? Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. februarja 2009. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (kape, šali, koledarji ...), ki jih poklanjajo organizatorji in pokrovitelji izbora Slovensko naj smučišče. ►V+V+4h M 45. H 50. N 60. i/s 6. Slovencem bo tekmovanje ostalo v spominu predvsem po novi zmagi Tine Maže, ki smo jo -odkrito- že težko čakali. V kateri disciplini jo je dosegla? U v veleslalomu E v slalomu J v smuku Pravilna rešitev 12. številke Rešeta je: SREČNO NOVO LETO Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, darilne pakete, ki jih poklanja redakcija DOBRO JUTRO, SLOVENIJA, prejmejo: komplet 6 DVD-jev Doctor Ology in kapo prejme: STAŠA MAROLT, Marolče 1, 1316 ORTNEK Šal, kapo in refleksno žogico prejme: ANDREJ RIGLER, Gorenji Lazi 7, 1310 RIBNICA 7. Mariborsko tekmovanje se uradno, kot tudi ostala tekmovanja za svetovni pokal v tej sezoni, imenuje po pokrovitelju, in sicer... C Audi FIS smučarski svetovni pokal U Riko FIS smučarski svetovni pokal B Urban FIS smučarski svetovni pokal Kapo in refleksno žogico prejmejo: BERNARDA POGAČNIK, Grič, c 11/7, 1310 RIBNICA INGRID MIHELIČ, Humec 33, 1331 DOLENJA VAS NEJC KNAVS, Na Pesek 30, 1317 SODRAŽICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. RESETO.RIPNICA H 31 !Xl7VX/5BX':*: ■RtAX^JFE Ki l Zdravniški nasveti w Piše: dr. med. Raid Al Daghistani, specialist ginekolog in porodničar v ZD Janeza Oražma Ribnica II I . xz Rak materničnega vratu predstavlja 5 % vseh rakavih obolenj pri ženskah, vendar le-te zbolijo bolj zgodaj v življenju v primerjavi z drugimi rakavimi obolenji (najpogosteje prizadene ženske . äS CIN med 35. in 55. letom starosti). Večina rakov materničnega vratu (RMV) nastane postopoma, če jih ne zdravimo, v več letih (5-15 let, v poprečju 10 let), vendar predrakave spremembe lahko napredujejo v raka tudi po letu ali dveh. Pri mladih ženskah je verjetnost regresije ( spontano zdravljenje) praviloma večja. Preprečevanje RMV je z odkrivanjem in zdravljenem CIN (predrakave spremembe materničnega vratu) s testom PAP, ki je osnovni način ločevanje normalnih celic v brisu materničnega vratu od patoloških sprememb. Zaradi večanja pojavljanja RMV in slabe preglednosti žensk v Sloveniji, je bil leta 2002 ustanovljen državni program ZORA (Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb). V programu ZORA vsaka ženska, stara 20-64 let, ki ni bila na preventivnem pregledu, dobi vabilo na odvzem brisa in testa PAP. Ženska, pri kateri bo izvid dveh PAP - pregledov, opravljenih v obdobju enega leta, negativen, bo dobila vabilo na naslednji test čez tri leta. Bris materničnega ustja in materničnega kanala je sestavni del rednega, preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanje raka materničnega vratu. Spremembe celic, ki jih v laboratoriju ugotovijo pod mikroskopom, razvrščamo po novi razdelitvi v dva razreda. Prejšnjo razdelitev v pet razredov PAP (od PAP I do PAP V). Preiskava brisa materničnega vratu lahko pokaže, da je bris negativen ali patološki. Negativen bris je razdeljen v dve podskupini :C< -pomeni večjo skupino različnih celičnih sprememb, če so celice blago, Normalen cerviks zmerno ali huje spremenjene. Ženske s pozitivnim izvidom testa PAP so napotene na nadaljnje preiskave, tudi zdravljenje, če je potrebno. Ko so spremembe materničnega vratu hujše, je treba dodatne preiskave, med drugim mikroskopsko pregledati delček tkiva materničnega vratu. Odvzem tkiva se imenuje biopsija. Biopsija pri nebolečem pregledu kol-poskopiji pokaže cerviko-intraepitelne spremembe ali na kratko CIN. Izvid je glede spremembe lahko blage, zmerne ali hujše (CIN I, II, III) oblike. Pod sodobnim zdravljenjem pred rakastih sprememb materničnega vratu pojmujemo danes v prvi vrsti enostavno, konzervativno zdravljenje, kjer te metode ne zmanjšujejo plodnosti - bodisi ekscizijske (LLETZ, konizacijo) ali destruktivne metode (LASER evapurizacija, krioterapija). Bolnico s CIN I je smisleno spremljati s ponavljanjem brisov, kolposkopijo in določitev test HPV (humani Papilom virus). Test HPV je diagnostična metoda za odkrivanje prisotnosti najpogostejših visokorizičnih HPV, in tako pripomore k uspešnejšemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu. Enako spremljanje je priporočeno pri CIN II, če je sprememba (lezija) lepo vidna, ali pri zelo mladih ženskah. Tudi odstranitev maternice (hysterectomija) se izjemoma uporablja za zdravljenje predrakast/h sprememb materničnega vratu. Najučinkovitejša terapija napredovalne bolezni ali RMV je odstranitev maternice z jajčnikom (izjemoma pri mladih ženskah) z ali brez bezgavk pri napredovalni bolezni, v najslabšem primeru tudi obsevanje ali kemoterapija. ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA PREVZEL TUDI POSTAJO VELIKE LAŠČE Ljubljana je odrekla gostoljubje občini Velike Lašče, ki si je tako morala poiskati novega ponudnika zdravstvenih storitev. S prvim januarjem letos se je priključila Ribnici, Sodražici in Loškemu Potoku in so zdaj vse štiri soustanoviteljice ribniškega zdravstvenega doma (ZD). Seveda se je moral ZD dr. Janeza Oražma kar precej kadrovsko in tehnično prilagoditi. Z dogovorom med ZD Ljubljana in ZD Ribnica se prenaša dejavnost dveh timov splošne medicine in dejavnost patronažnega varstva. Ostale dejavnosti ostanejo za zdaj organizirane tako, kot so bile pred izločitvijo ZP Velike Lašče iz ZD Vič Rudnik. ZD Ribnica je s pripravami začel že v mesecu novembru 2008 z razgovori z zaposlenimi, vodstvom občine, vodstvom ZD Ljubljana in zdravstveno zavarovalnico. Kar nekaj zaposlenih v velikolaški zdravstveni postaji ni želelo nadaljevati dela tamkaj, zato je poskušal ribniški ZD pridobiti zamenjavo, a jim tako na hitro vseeno ni uspelo zapolniti vseh mest. Do zasedbe delovnih mest zdravnika, patronažne sestre in srednje medicinske sestre v velikolaškem ZD bo bolj obremenjena preostala ekipa, pomoč pa bodo zagotavljali tudi iz Ribnice. «Vsem bolnikom omogočamo tudi dostop do zdravstvenih storitev v ZD Ribnica, če jim te niso že zagotovljene drugače (zasebna fizioterapija, zasebno zobozdravstvo). V Ribnici smo pripravljeni zagotoviti tudi storitve s področja ginekologije, okulistike in diabetologije. Potekajo tudi dogovori o zagotavljanju zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok. Za zdaj ostaja nespremenjena urgentna in dežurna služba,« pravi direktor ZD Ribnica dr. Peter Rus. V času dežurstva je vsem občanom Velikih Lašč zagotovljena oskrba, medtem ko hišne obiske in reševalne prevoze zagotavlja Splošna nujna pomoč iz urgentnega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. REŠETO LAHKO NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.: 051/ 641 021 A. PAHUUE RESETQ.RIBNICA SIQL.NET Tl Sl TISTI, KI LAHKO SPREMENI OKOLJE! V ribniškem Gradu je bil 21. januarja shod žabic iz osnovne šole Ribnica in podružnične šole Dolenja vas, da bi se zaobljubile žabcu Franceljnu, ki zbira zaobljube o varovanju okolja z zmanjševanjem onesnaževanja, recikliranjem in manjšo porabo energije. “Žabec Francelj je del globalnega spletnega okoljski projekta ENO - Enviromental online. V projektu ENO sodeluje letos 120 držav, Slovenija z 52 šolami, med njimi je tudi ribniška. Otroke poskuša naučiti razmišljati prijazno okolju" je povedala Anica Tanko, vodja pojekta na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna. Učenci so v dveh kratkih igricah prikazali pravilno ločevanje odpadkov in svetovali svojem sošolcem, kako naj se obnašajo, da bodo ravnali okolju prijazno. Spregovoril je tudi predstavnik občine Ribnica Jani Mate in povedal, da občinska uprava že izvaja okoljske projekte, kot je ureditev kanalizacije v spodnjem delu Ribniške doline in projekt ogrevanja Ribnice z biomaso. Prav tako pa dajejo podporo vsem projektom, ki ozaveščajo mlade o ravnanju z okoljem in varčni rabi energije. Otroci so nato zapeli še himno ENO - projekta v slovenščini in angleščini, nato pa so izročili svoje zaobljube žabcu Franceljnu. Prav tako pa so svoje zaobljube prispevali gledalci, ki jih ni odpo-dil niti dež, ki je vztrajal cel čas prireditve. Ravnatelj France Ivanec je za Rešeto povedal: “Naša šola je vključena v številne projekte, preko katerih je prepoznavna tudi izven lokalnega okolja. Pomembnejši projekt je tudi Eko šola. Učiteljice in učitelji radi sprejemajo tovrstne naloge in prenašajo znanje na mlajše. Šola je ob začetku leta, ko se je priključila projektu Eno, posadila več dreves, da bi bila narava bližje šoli in tako izboljšala počutje v šoli.” Vsekakor je projekt Eno na ribniški šoli dobra poteza, prav tako tudi Eko šola, in verjamem, da mnogo pripomore k boljši okoljski ozaveščenosti mladih. Toda vprašati se moramo, če ima naše okolje še toliko časa, da bodo te generacije otrok, ki so dali svoje zaobljube žabcu Franceljnu, odločale o onesnaževanju okolja. Prav je, da starejši poskrbimo za dobro okoljsko vzgojo svojih otrok, prav tako pa jim moramo tudi dati pravilen zgled. Vzgoja, kakršna že, se prične doma, in iluzorno je pričakovati, da bodo otroci ločevali smeti in ugašali luči in računalnike, če jim sami ne bomo dali pravega zgleda. Evropski parlament je že sprejel uredbo, po kateri čez štiri leta ne bo v prodaji navadnih žarnic, ampak samo še varčne. Mi imamo možnost izbire že sedaj. Prav tako lahko ločujemo odpadke že sedaj in ne šele, ko bomo v to prisiljeni. “Ti si tisti, ki ima to moč," pravi himna žabic. Shoda žabic se je udeležil in ga fotografiral Primož Tanko Himna žabic gre takole: “Obljubi zemlji, DA ČUVAL JO BOŠ, TI SI TISTI, KI IMA TO MOČ.” VABILO NA DELAVNICO »ZDRAVO HUJŠANJE« Vabimo Vas v delavnico zdravega hujšanja, kjer bomo z postopnim spreminjanjem načina življenja in odnosu do sebe prišli do želenega rezultata. Z znižanjem telesne teže se bodo tudi zmanjšale Vaše težave, predvsem pri zdravju in dobrem počutju. Priporočamo Vam, da se nam pridružite: - zaradi pridobitve na samozavesti, - zaradi zmanjšanja oz. odprave vseh mogočih strahov, - zaradi možnosti novega pogleda na življenje, -zaradi želje pomagati drugim ljudem, saj lahko uspemo le tako, da drugim pomagamo postati uspešni, - zaradi lastne uspešnosti, - zaradi skrbi za izobraževanje in osebnostno rast, - zaradi zavzemanja lastnih stališč,zaradi navajanja na disciplino, - zaradi samospoznavanja... Dobimo se v sredo, 4. februarja ob 17. uri v predavalnici zdravstvenega doma Ribnica. Srečanja potekajo štiri mesece (16. srečanj) Program poteka v obliki predavanj, skupinskega dela in telesne aktivnosti. Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica Anka Debeuak, diplm.s. Preventivna dejavnost; Informacije: ob torkih dopoldan na tel. št. 8372251 ali na mail; adebel-jak.zdrib® gmail.com Božična popestritev v Dolenji vasi Z 200 evri in veliko dobre volje pravo praznovanje Mladinsko društvo Okameneli svatje iz Dolenje vasi je od 23. do 25. decembra organiziralo 3. tradicionalno dvodnevno kulturno-družabno prireditev Prebožično rajanje. Izvedba in obisk sta bila fantastična. Tudi letos smo Okameneli svatje organizirali že 3. Predbožično rajanje. Vse skupaj se je odvijalo na igrišču v Dolenji vasi. Poleg izjemno lepo okrašenega prireditvenega prostora (kar 8 metrov visoke, okrašene smreke, postavljen šotor, grelniki za naše obiskovalce, spremljala nas je prijetna božična glasba), smo poskrbeli tudi za pester kulturni program in tople napitke: kuhano vino, čaj, medica, prilegel pa se je tudi kakšen medenjak. Skratka namen je bil dosežen-druženje vaščanov in ostalih obiskovalcev ter popestritev dokaj zaspanega decembra v naši dolini. Prvi dan se je kljub ne najboljšemu koledarskemu terminu zbralo ca. 100 ljudi, kateri so imeli možnost videti dve točki kulturnega programa-Ribniške mažoretke, ki so se kljub mrazu potrudile in »oddelale« vse zastavljene točke, sledil je nastop našega vsestranskega člana, Saša Hočevarja, ki je s svojo flavto zaigral nekaj skrbno izbranih melodij in s svojimi humurističnimi vložki do dobra nasmejal vso zbrano množico. Na božični večer pa smo poleg vse ostale ponudbe ponudili še kanček več programa. Najprej je družabni večer začel naš odlični domači kitarist N/k Rus, s španskimi baladami, potem pa je nastopil Dekliški pevski zbor pod vodstvom Eme Bojc. Nekaj po enajsti so se že zbirali naši pohodniki, saj smo organizirali pohod z baklami k polnočnici. Po polnočnici nas je obiskalo preko 400 obiskovalcev, saj je naš ambient ponujal vse tisto, kar je prišlo v tistem trenutku še kako prav-kuhan vinček, čaj, in pa grelci, ki so odtajali tudi najbolj ledene nosove in prste na nogah. Presenetil nas je tako »širok« obisk, saj so ljudje prihajali od Sodražice pa vse do Kočevja. Ko se je zbrala vsa ta množica, je večer popestril in zaokrožil še mešani cerkveni zbror Sv. Rok iz Dolenje vas, pod vodstvom Feliksa Podgorelca. Organizatorji smo bili deležni veliko pohval, pokazatelj uspeha pa je tudi tako velik obisk, kar je plačilo za naš trud. Ob tej priložnosti, bi se kot predsednik Mladinskega društva Okameneli svatje rad zahvalil vsem ki ste pripomogli, da smo s skupnimi močmi, tako uspešno izpeljali Predbožično rajanje 2008. Se enkrat lepa hvala vsem nastopajočim: Ribniškim mažoretkam, Sašu Hočevarju, Dekliškemu pevskemu zboru pod vodstvom Eme Bojc, kitaristu Niku Rusu in mešanemu cerkvenemu zboru Sv. Rok, pod vodstvom Feliksa Podgorelca; oglaševalcem: portal Joža Levka, Radio Urban in Univox-u; in pa seveda vsem vam, obiskovalcem, ki ste nas v teh dveh dneh obiskali v tako velikem številu in s tem izkazali, da cenite naše trud. Malo smo pogrešali obisk občinskih veljakov, da jim pokažemo, kaj se da narediti z 200 EUR «težkim« proračunom in z veliko dobre volje. Pa nič zato, dokler bo volja bomo poizkušali še kaj narediti, sicer bo ta in še katera prireditev le še zgodovina. Bojim pa se, da bo preživetje društva v KS Dolenja vas počasi že prava umetnost. Samo Pogorelc, predsednik Mladinskega društva Okameneli svatje Rešeto ■ rsj s 'B poslančeva ŽARNICA: Počasnost in neodločnost Pahorjeve vlade 0 f m s 0 ■ Piše: poslanec SDS Jože Tanko Zadnje mesece smo priča dogajanjem na finančnih in gospodarskih trgih, ki zahtevajo hitre in učinkovite odzive. Finančna kriza je zaustavila gospodarsko rast največjih svetovnih ekonomij, ponekod se že soočajo z recesijo. Čeprav je našo državo finančna kriza zaobšla, pa se žal ne moremo izogniti krizi gospodarskega (realnega) I! sektorja, ki je velik izvoznik in je močno odvisen od tujih naročil. Če teh ni, ni dela in podjetja so prisiljena v spremembe. Nekatere ukrepe lahko izpelje gospodarstvo samo (npr. pripravo novih programov, iskanje novih kupcev in novih trgov, prilagoditev delovnega časa, racionalizacije...), za druge so potrebne odločitve vlade ali celo državnega zbora. Tudi napovedi niso dobre. Kriza naj bi trajala vsaj dve leti. To pa je dolga doba in zgodi se lahko marsikaj. Poteka huda bitka za preživetje. Še posebej, ker so banke (tudi naše) postale previdnejše in ker denarja, ki ga podjetja potrebujejo za servisiranje poslovnega procesa, več ne posojajo tako zlahka. Kljub temu, da banke imajo denar in da smo jim z zakonom podelili državno poroštvo, denarni tok ne steče. Vsi pa smo pričakovali precej aktivnejši in predvsem zrelejši, učinkovitejši pristop Pahorjeve vlade, ki bi že lahko predlagala vrsto konkretnih M ukrepov, s katerimi bi opešanemu gospodarstvu dovolj zgodaj pomagala pri reševanju težav. Še posebej, ker so številni člani njegove ekipe pred volitvami znali povedati, kako znajo vse storiti bolje in uspešnejše. Vendar teh ukrepov ni od nikoder. Zelo »radodarni, prožni in ustvarjalni« pa so s pomisleki in z iskanjem opravičil za neu-krepanje. Zato smo v SDS pripravili spremembe treh zakonov, s katerimi bi pospešeno znižali davčne obremenitve dohodkov gospodarskih družb in povečali olajšave za raziskave in razvoj. Prav tako smo predlagali dvig višine prihodkov od 42.000 eur na 100.000 eur, za katere lahko s.p. na osnovi normiranih stroškov uporabijo poenostavljen obračun davkov. Ta ukrep je še posebej pomemben za tiste, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo in kmetijstvom. Predlagali pa smo tudi skrajšanje rokov za vračilo preplačanega DDV od 60 na 7 dni, s čimer bi močno izboljšali likvidnost gospodarstva. V teh časih, ko so banke postale zadržane in pretirano previdne, ni prav nobene potrebe, da država na svojih računih tako dolgo zadržuje višek plačanih sredstev DDV. S hitrejšim vračilom DDV bi se sprostilo plačevanje med družbami in dvignilo zaupanje. Toda vlada in koalicija teh predlogov nista podprli. Celo poslanec SD, ki je istočasno še predsednik Obrtno podjetniške zbornice (gospod Miro Klun), se ni zavzel za podporo našim predlogom, ki bi gospodarstvu omogočili hiter in učinkovit odziv in nujne prilagoditve. Predlagali smo tudi krajše roke plačil državnih naročil, pa tudi temu predlogu vlada ni pritrdila. Prepričani smo, da so nižji davki, višje olajšave in vzpodbude in krajši roki plačil ter hitrejše plasiranje denarja v poslovne procese najboljši način za prestrukturiranje in izhod iz krize. Na počasnost in neustreznost vladnih ukrepov opozarjajo tudi sindikati, delodajalci, ekonomisti. Zavedajo se, da težavnih razmer ni možno reševati samo s subvencijami za skrajšan delovni čas, s katerimi se samo podaljšuje agonija v tistih podjetjih, ki imajo nizkocenovne programe, ali pa z razpisi, ki jih bodo institucije v najboljšem primeru sprocesirale v pol leta. 60 eur mesečne subvencije na zaposlenega za krajši delovnik v pol leta zagotovo ni niti zadosten niti pravi ukrep. Potrebno je graditi na razvoju in prav to so prinašali naši predlogi. Da pa je stvar še hujša, vlada namesto znižanj cen goriv povečuje trošarine, s čimer samo še dodatno prazni račune državljanov in gospodarstva. Cene goriv so pri nas že višje kot v Avstriji. Obisk Janeza Janše v Ribnici KRIZA NAJ BI PO OCENAH POLITIKOV TRAJALA 2 LETI Manjše davčne obremenitve za mala in srednja podjetja, da bodo lažje na novo zaposlovala Člani ribniškega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke so po 4 letih lahko na domačih tleh pozdravili svojega predsednika Janeza Janšo, ki se je tu mudil 26. januarja na občinski konferenci. Pravi, da je stik s člani v času vladanja zelo pogrešal, zato zdaj toliko bolj intenzivno obiskuje odbore po celi Sloveniji in se posveča »bolj prijetnemu delu politike«, za katerega prej ni bilo časa. Na Občini so ga pozdravili župan Jože Levstek, podžupan Vinko Levstek, Miha Klun in poslanec Jože Tanko, ki ga je v Ribnico tudi pripeljal, po krajši medijski predstavitvi pa so vsi skupaj odšli v gostišče Pugelj, kjer je ribniška SDS končno lahko pozdravila svojega predsednika. Slednji namerava ponovno prevzeti kandidaturo za predsednika stranke, če bodo tako odločili njeni člani in ga maja predlagali na volilnem kongresu. Kriza, ki je vstopila tudi v Ribnico, kjer nekateri že ostajajo brez redne zaposlitve, naj bi po napovedih slovenskih politikov in ekonomistov trajala dve leti, do takrat pa bosta morali koalicija in opozicija pripraviti sveženj ukrepov, ki bodo posledice krize ublažili. To je tudi razlog, zakaj SDS vstopa v razvojno partnerstvo s koalicijo, saj E6 je reševanje krize postala nacionalna prioriteta. Politiki nameravajo povečevati tudi sredstva za socialno podporo, ker bodo na njej pristali mnogi odpuščeni delavci, nikoli pa ni to dolgoročna rešitev. Janša trdi, da je potrebno še naprej zniževati davke, kot to počnejo v drugih državah, in s tem »dajati kisik« malim in srednjim podjetjem, ki bodo nudila nova delovna mesta ljudem, »ki bodo delovna mesta nujno izgubili tam, kjer ni naročil, npr. v avtomobilski industriji.« Državna administracija lahko po njegovem preživi tudi z manjšimi prilivi davkoplačevalcev, ne more pa zaposlovati ljudi, razen v administraciji, in se iti podjetništva, je dodal. Očitek, da se je njegova vlada premalo pripravila na krizno situacijo, je zavrnil, in meni, da bo Slovenija lahko letošnje leto zaključila s pozitivno gospodarsko rastjo, če ne bo zamujala s potrebnimi ukrepi. Je bolj optimističen od nekaterih strokovnjakov in tudi prepričan, da nam gre bolje kot Italiji, Madžarski, Hrvaški in Avstriji. Socialni nemiri v Sloveniji se mu zdijo realni, če se bo število brezposelnih drastično povečalo, a verjame, daje naše podjetništvo dovolj vitalno, da bo preživelo in zaposlilo mnpge, ki se bodo znašli na listi odpisanih. Janez Janša se v Ribnici počuti več kot domače, SAJ SE ZAVEDA, DA GRE ZA VOLILNI OKRAJ, KJER SDS TRADICIONALNO DOSEGA VISOK REZULTAT. RAZLOG JE V DOBRI KADROVSKI PONUDBI, MENI, SAJ »STRANKA PREMIKA STVARI NAPREJ IN TO PREPRIČA TUDI volivce.« Janša se je zato zelo veselil odhoda NA OBČINSKO KONFERENCO, KJER NAJ BI SLIŠAL TUDI POZITIVNO BILANCO DELA RIBNIŠKE SDS. Spor s Hrvaško je zaradi krize bolj v ozadju, a ga po mnenju Janše sedanja vlada rešuje tako, kot je potrebno, in ga veseli, da Borut Pahor nadaljuje tradicionalno posvetovanje z vsemi strankami glede tega vprašanja. Tekst in foto ALENKA PAHUUE isšsro BRALCI PIŠEJO Pravica javnosti do obveščenosti - prepoved svobode govora? Tožilci nad inšpektorja - Dvojni vatli pravne države REŠEVANJE SPOROV Z MEDIACIJO JE HITREJŠE (2.del) Piše Barbara Levstik, svetovalka za ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV »Tožilci nad davčnega inšpektorja Periča«, berem v medijih. Tožilci preganjajo davčnega inšpektorja D. Periča, saj naj bi med lanskim nastopom pred parlamentarno komisijo razkril davčno skrivnost. Vpleteni poslanci parlamentarne komisije pa se temu (samo) čudijo. V nedavni oddaji »Tarča« poslušamo, da je zadosti javno vidnih »indicev« za sum davčnih in drugačnih utaj in vprašanj o izvoru premoženja raznih vsem vidnih mogotcev. Pravna država pa doslej ni odkrila še nobenega, čeprav se javnost zgraža. »Bogati indici« pa uživajo v razkošnih vilah na Bledu. Berem tudi, »Za proračun nepobranih davkov«!? Po nekaterih ocenah nepobrani, »utajeni« davki v Sloveniji znašajo toliko kot letni državni proračun, o dejanski višini pa lahko samo ugibamo, pravijo na finančnem ministrstvu. Lahko bi torej rekli, pošteni redijo nepoštene! Je torej pravna država vedno korektna in dosledna? Minister Rupel ne postane veleposlanik, ker ne ustreza po zakonu. Država je dosledna. Za tem stojita predsednik države in predsednik vlade. Berem tudi, »Župan Šrot zaradi vročine ni prišel na sodišče.« Na okrajnem sodišču bi se moral zagovarjati zaradi nezakonite zaposlitve direktorice občinske uprave, ker ji je s tem omogočil nepremoženjsko korist. Čeprav je tudi inšpektorica za sistem javnih uslužbencev Šrotu predlagala, naj razveljavi pogodbo o njeni zaposlitvi, se ni zgodilo nič. Gospa je še vedno direktorica celjske občinske uprave. Na nepravilnosti pri zaposlitvi je opozorilo tudi računsko sodišče. Župan pa nič. Bo mogoče sedaj župan samo »počakal«, da primer zastara na sodišču? Minister Rujsel ni postal veleposlanik zaradi zakona, Bojan Šrot pa lahko nekaznovano vztraja mimo zakona?! Kako se torej z dvojnimi vatli zapleta pravna »draga« država!? RTV SlovenijavTedniku sporoča: »V demokratični V poslančevi zapisnici, ki jo objavlja Jože Tanko, je v prejšnji številki prišlo do neljube napake. Objavljen je bil stavek: “Naglo so začele padati cene nafte in derivatov in posledica: inflacija.” Pravilno bi se moral glasiti: “Naglo so začele padati tudi cene nafte in derivatov in posledično inflacija.” Za napako se opravičujemo. Sloveniji se je, kolikor mi je znano, do zdaj le trikrat zgodilo, da je sodišče nekomu prepovedalo govoriti. Nedavno je tako prepoved izreklo še enkrat. In to spet zaradi besed, izrečenih v Tedniku. V kakšni demokraciji in pravni državi torej živimo, ko lahko sodišče državljanu preprosto ukine temeljno ustavno svoboščino - svobodo govora - zato, ker se nekdo z njegovim drugačnim mnenjem pač ne strinja.« Sodišče je torej prepovedalo in omejilo temeljno človekovo pravico in ustavno svoboščino-svo-bodo govora. In to zopet državljanu, tokrat ekoak-tivistu, ki ni iskal osebne koristi, temveč je imel drugačno mnenje o našem skupnem dobrem, različno od mnenja »kapitala«. In kaj naj bi tako kaznivega zagrešil davčni inšpektor? Odkril je »indice« sumov nepravilnosti, sumov kaznivih dejanj, to je poskusa protipravnega »bogatenja«. Grešil naj bi, ker naj bi to nezakonito »razgrnil« pred našimi poslanci. To naj bi bilo kaznivo? Poslanci se čudijo, jaz tudi? Pod pretvezo »uradne tajnosti« se mnogokrat ščiti ravno velike, vsem vidne mogotce. Ti imajo zadosti denarja, da se potem »kot povsem nedolžni« lahko spravijo kar še na inšpektorje. Pridružijo se jim celo državni tožilci? Veliki »indici« si lahko manejo roke, saj skozi tožilska »sita« padajo samo »majhne ribe«, »nepristojni inšpektorji« in »mali« državljani pa pridejo potem pred sodišče. Potem pa še tarnamo, kako nam manjka »predanih« inšpektorjev, tožilcev, da bi preganjali kriminal »belih ovratnikov«, preverjali sume protipravnega bogatenja? Tudi sam imam bridke izkušnje, ko je »pravna država« izgubila »etični kompas«! Pa še vse v imenu in za račun ljudstva! Kdo je dolžan dati tožilcem in pravni državi nov »etični kompas«? Generalna državna tožilka ga. B. Brezigar pa je predlani izjavila: »Odločbe lahko vsi komentiramo?« Franc Mihič, Ribnica Pri članku V roku pol leta cenejši predlog obnove vrtca, v treh letih pa zapičena lopata, so bili v zadnjem delu omenjeni tudi amandmaji svetniške skupine Liberalne demokracije Slovenije. O njih se sicer ni glasovalo, vendar je bilo predlagano, da se sofinancerski delež občine za Marof oz. rokodelski center v višini 200.000 EUR razporedi na šest drugih postavk; med omenjenimi 95.000 EUR tudi za Vrtec Ribnica, kije bil pomotoma izpuščen. KDO JE MEDIATOR IN KAKŠNA JE NJEGOVA VLOGA V POSTOPKU MEDIACIJE? Mediatorji so usposobljeni strokovnjaki - sodniki, odvetniki, ki so opravili izobraževanja s področja alternativnega reševanja sporov in uporabe posebnih mediacijskih tehnik. Pri družinskih mediacijah sodeluje poleg mediatorja še kome-diator, ki je strokovnjak iz področja psihologije ali socialnega dela. Prvo načelo mediatorja je, da je nepristranski. Pomembno je tudi, da se osebe v postopku zavedajo, da mediator ne odloča o ničemer. Njegova naloga je pospešiti sklenitev sporazuma med osebama. Strankama mediator omogoči, da spor vidita drugače, da ga prevrednotita in skupaj z mediatorjem najdeta rešitev, ki je sprejemljiva za obe stranki. Za vse mediacije velja načelo zaupnosti, kar pomeni, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače. KAKO DO MEDIACIJE? Po prejemu odgovora na tožbo bo sodišče strankama posredovalo obvestilo o možnosti mediacije v njuni zadevi. Obvestilu bo priložen tudi obrazec - soglasje, ki ga bo stranka v primeru, da se s predlaganim načinom reševanja sporov strinja, podpisala in v roku vrnila sodišču oz. Službi za alternativno reševanje sporov, Tavčarjeva 9,1000 Ljubljana. Pri družinskih zadevah je rok za vrnitev soglasja 14 dni, pri civilnih in gospodarskih pa 30 dni. Ko se obe stranki strinjata z mediacijo, sodišče oz. Služba za alternativno reševanje sporov v roku 90 dni pri civilnih in gospodarskih zadevah zagotovi začetek mediacije. Pri družinskih mediacijah pa zagotovimo v 14 dneh začetek postopka mediacije. Postopek mediacije lahko traja največ tri mesece in se lahko podaljša samo, če stranke in mediator s podaljšanjem izrecno soglašajo. Potrebno je poudariti, da je mediacijski postopek za stranke brezplačen, vendar pa vsaka stranka sama nosi morebitne stroške odvetnika. V primeru uspešne mediacije, ko se spor zaključi s sodno poravnavo ali umikom tožbe v mediaci-jskem postopku, so stranke upravičene do vrnitve dela sodne takse v skladu z Zakonom o sodnih taksah (do 2/3 vplačane sodne takse). Morebitne dodatne informacije so vam na voljo v Služi za alternativno reševanje sporov, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, in sicer po telefonu 01 366 45 22 ali na elektronskem naslovu mediacije. ozlj@sodisce.si oz. barbara.levstik@sodisce.si. POPRAVKA .Hešero Sl arzos? PRVI BOZICNO-NOVOLETNI BAZAR 8 RIBNIŠKE OSNOVNE ŠOLE V Veselem decembru smo učenci in učitelji vseh oddelkov podaljšanega bivanja centralne ter obeh podružničnih šol večkrat pripravili božično-novoletni bazar. Na njem smo ponudili preko 500 voščilnic in različne izdelke za praznični čas, izdelke učencev iz oddelkov podaljšanega bivanja. Bazar je obiskalo veliko staršev, otrok ter ostalih obiskovalcev, ki so si lahko ogledali pestro paleto izdelkov, hkrati pa je prav vsak našel kaj za predpraznične in praznične dni. Zbrani denar od prostovoljnih prispevkov (712 EUR) smo namenili za nakup družabnih iger in igrač za učence v devetih oddelkih podaljšanega bivanja.Bazar nam je uspel tudi po zaslugi velikodušnih sponzorjev, ki smo jih zaprosili za brezplačni material. Na tem mestu se zahvaljujemo: Lončarstvu Tone Nosan, Lončarstvu Bojc Dolenja vas,Tiskarni Linear, Tiskarni KVM Grafika, Tiskarni Kočevski tisk, Tiskarni Peterlin, Fipis Ribnica, TSR Maribor, tovarni File Mengeš,... Vsem obiskovalcem bazarja se najlepše zahvaljujemo za zbrane prispevke. Vodja projekta: TATJANA LEVSTIK, prof. IZOBRAŽEVANJE V SREDNJI ŠOLI KOČEVJE Srednja šola Kočevje je šola z dolgoletno tradicijo. Njeno izobraževanje temelji na 127-1 etnih temeljih strokovnega izobraževanja na Kočevskem, ki je doživljalo različne spremembe. Izšlo je iz gospodarskih potreb kraja in sosednjh občin in se mu vedno tudi prilagajalo. Tako so učenci šolanje lahko nadaljevali v domačem kraju, pa tudi za ribniške učence je šolanje v Kočevju zaradi bližine aktualno še danes. Šola je letos razpisala izobraževanje v naslednjih programih: - Nižje poklicno izobraževanje za poklic obdelovalec lesa traja dve leti , takoj pa je možno nadaljevanje izobraževanja za poklic mizar. - Srednje poklicno izobraževanje za poklic mizar poteka tri leta . To je deficitarni poklic, zato obstaja možnost štipendiranja in zaposlitve. Nadaljevanje šolanja za lesarskega tehnika je možno ob delu. - Srednje poklicno izobraževanje ponuja tudi izobraževanje za poklic prodajalec z možnostjo štipendiranja, zaposlitve in nadaljevanja v Poklicno tehniškem izobraževanju za ekonomskega tehnika (t. i. 3 + 2) v rednem izobraževanju in ob delu. - Izobraževanje v kovinarstvu ni bilo razpisano, zaradi velikih potreb po teh kadrih v gospodarstvu pa bo ob morebitnih interesih šolarjev spet možno, prav tako štipendiranje. - Izobraževanje odraslih / ob delu je razpisano za poklice: pomočnik konfekcionarja, izdelovalec oblačil, obdelovalec lesa, mizar, Piše Janez Češarek CAMINO - Prva evropska kulturna pešpot (ud Človeka ob pogledu na baročno pročelje katedrale iz osrednjega trga Obradoiro spreletijo močni občutki. V katedrali so relikvije, za katere so kristjani prepričani, da so ostanki svetnika. Ob dvanajsti uri smo se udeležili vsakodnevne romarske maše, ki je posebno doživetje za vse, ne glede na veroizpoved. Latinski certifikat za opravljeno pot, imenovan Compostela, se dobi v bližnjem uradu. Številni evkaliptusovi gozdovi spremljajo popotnika med preostalo potjo. Prvo prenočišče je v mestecu Negreira, kjer je Ernest Hemingway dobil navdih za svoj roman Komu zvoni. Za vasjo Hospital se pot razcepi na dve smeri: kraj Muxla in rt Finisterre. Izbral sem prvo možnost, zadnji dan poti pa sem prehodil še preostalih 30 kilometrov do rta Finisterre, za katerega so nekoč domnevali, da je tam konec zemlje. Nekaj nasvetov za tiste, ki bi se želeli podati na Camino: E8 Obstaja kar nekaj knjig in vodičev, tudi slovenskih, o poti po Španiji. Obilo informacij se nahaja na internetu, kjer je dobrodošlih naslednjih nekaj strani: http://caminodesantiago.consumer.es/los-cami- nos-de-santiago/frances http://pagesperso-orange.fr/gerard-du-camino/ Mon_site_web/fichierhtm/choisir.htm http://www.chemindecompostelle.com http://www.jakobsweg.ch http://www.jakobsweg-tirol.net http://www.eisacktal.info/de/aktiv/sommer/wan- dern/jakobsweg http://www.jakobsweg-kaernten.at http:// www.jakobova-pot.si Obpotne oznake so puščice, školjke in table. Nemalokrat so ob poti zložgni tudi kupi kamnov - podobno kot v hribih. Sam sem naletel na prve uradne oznake Jakobove poti tik pred avstrijsko- italijansko mejo blizu kraja Sillian. V vseh državah prevladujeta modra in rumena barva, izjema je večji del Švice, kjer so table s stilizirano Jakobovo školjko označene z rjavo in belo barvo. Zlasti Francija in Španija sta tisti državi, ki s svojimi velikimi razdaljami zahtevata nekaj več načrtovanja. Prenočišča ob poti so različnih vrst: od penzionov in družinskih hotelov do pravih popotniško-romarskih prenočišč. Švica je najdražja država na poti, a ponekod ponujajo podjetni domačini tudi spanje na slami (schlafen im Stroh). V Franciji so najugodnejši t.i. gite d'etapes, Španija pa je vtem pogledu sploh najcenejša, saj so cene prenočišč (brez zajtrka) okrog 6 evrov. Pogoj za spanje v prenočiščih je romarski popotni list, imenovan credencial. Pridobi se ga lahko že v Sloveniji pri Društvu prijateljev poti sv. Jakoba ali pa v pomembnejših krajih ob poti. Hrana in pijača sta zelo pomembni na vsakem trekingu. Čez čas telo samo spozna, kaj mu najbolj ustreza v določenem delu dneva. Ob poti so številni vodnjaki, kjer se lahko odžejamo in napolnimo čutarico z vodo. Ker gre za večtedensko hojo, je priporočljivo zaužiti kakšno dodatno tableto z vitamini in minerali. Pomladni in poletni sončni žarki znajo pošteno pripekati, zato je kakovostna sončna krema za kožo nujno potrebna. Dober klobuk in uhojeni čevlji so zakon. Pot je varna, vseeno je potrebna previdnost na nekaterih prometnih .flešero lesarski tehnik, oblikovalec kovin, strojni tehnik, novost pa je tehnik varovanja. Lesarski in ekonomski tehnik imata po poklicni maturi odprto možnost za višješolski, visokošolski ali univerzitetni študij v Ljubljani. BABICA PRIPOVEDUJE o božiču in novem letu 0 Ö Srednja šola Kočevje Možnost stopenjskega izobraževanja je odlična priložnost za vse učence, saj spoznajo izbrano stroko ne samo teoretično, temveč obvladajo tudi praktična znanja, kar je njihova prednost pri zaposlovanju in delu. Za učence, ki morajo v svoj uspeh vložiti več truda, je to prijazen način izobraževanja. Prav tako za tiste, ki niso knjižni molji, ki so praktiki, pa imajo vseeno visoke cilje. Šola sledi vsem novostim in potrebam v družbi, skrbi za varnost dijakov, vzgojo in prijetno počutje. Svoje znanje dijaki nadgrajujejo tudi izven šole v interesnih dejavnostih, na strokovnih ekskurzijah po Sloveniji in tujini, sodelujejo v televizijskih in radijskih oddajah, športnih aktivnostih...o tem pa več prihodnjič. Darinka Suuevič, Andreja Devjak Kako se lahko lepo povezujeta mlajša in starejša generacija, sta nam s svojim obiskom v zadnjih predprazničnih dneh v decembru dokazali babici Ana Andoljšek in Jana Fine. Obiskali sta namreč nas, prvošolčke iz 1.A razreda. Pričakali smo ju sedeč v krogu na preprogi. Ko smo jima ponudili stol, sta veselo zamahnili z roko, češ da bosta sedli kar na tla, med nas. Za začetek smo jima zapeli nekaj pesmic in ju pozdravili. Na kitaro nam je zaigrala Sara Gačnik, mi pa smo veselo prepevali zraven. Kitaro je pozneje v roke vzela tudi babi Ana in požela močan aplavz. Babici sta nam potem prebrali vsaka svojo pravljico s poučno vsebino o praznovanju božiča in novega leta. Najlepše pa je bilo, ko sta z nami delili svoje spomine iz otroških let. Ni jima zmanjkalo besed in njune oči so sijale čisto drugače, ko sta se spominjali svojih otroških let. Otroci so ju kar obsuli z vprašanji o starih časih, čisto vse so hoteli izvedeti. Spoznali so, da so včasih živeli mnogo bolj skromno, vendar veliko lepše in bolj mirno kot sedaj mi. Za konec sta otrokom in učiteljicama pripravili še sladko presenečenje in dodali nekaj modrosti, kako je potrebno všoli ubogati. Dobre stare babice! Ta dan je bilo v naši učilnici čutiti prav posebno ozračje. Vsi smo bili nekako spokojni, zatopljeni v svoje misli, v prihajajoče praznike, z občutkom, da smo naredili nekaj dobrega. Povezali smo namreč dve različni generaciji, ki se lahko druga od druge veliko naučita in pridobita dragocene izkušnje. Našima obiskovalkama iskrena hvala za tako lepe, vendar redke trenutke, ko se je za hip le ustavil čas, ki danes tako hitro beži mimo nas. Srečno, babici, srečno pa tudi vsem ostalim babicam, dedkom, očkom in mamicam iz 1. A! Zapisala MARUŠA ČOP Foto Metka Turk cestah, mestih in v križiščih. Na francoskem in španskem podeželju so številna področja, kjer je le malo priložnosti za plačevanje s karticami pa tudi dostop do interneta je bolj izjema kot pravilo. Masa nahrbtnika je zelo pomembna in naj za ženske ne presega 8,5 kg, za moške pa 10 kg. Popotniki in romarji se po opravljeni poti vračajo domov na različne načine. Naši predniki so pešačili, danes se velika večina vrača bodisi z letalom bodisi z vlakom. Cilj je pot - nekaj sklepnih misli Prav vsak doživi na poti številne nepozabne utrinke, ki se ga dotaknejo za vse življenje. Prelije jih na papir v obliki dnevnika, drugi se vtisnejo v dušo in srce, spet tretje ujame objektiv fotoaparata. Lepo je srečevati ljudi iz celega sveta. Medsebojna pomoč na poti je temelj odprtosti in sobivanja. Prav je, če jo prenesemo tudi v vsakdanje življenje, ko se vrnemo domov. Čeprav je lepo stopati po ulicah Santiaga de Compostela in s pogledom zaobjeti širjavo oceana na rtu Finisterre, je cilj poti sama pot. Le-taje izjemno lepa, včasih pa tudi naporna. Kot bi hodil po življenju: hribi in doline, sonce, dež in veter, nevihte in razjasnitve, blato in bela cesta. Ugotovimo, da ni naključij, kajti vse ima svoj smisel, ki se ga pogosto zavemo šele kasneje. Spoznamo, koliko lepih stvari imamo, ki so nam ClU: KATEDRALA SANTIAGO DE COMPOSTELA dane kot samoumevne, zato jih premalo cenimo in spregledamo v vsakdanjem pehanju za materialnimi dobrinami. Lepi so občutki, ko cenimo kozarec osvežilne vode ali senco, ki jo nudijo krajci klobuka pred žgočim kastiljskim soncem. Med hojo (nekateri tudi kolesarijo) ne gre za brezglavo izčrpavanje, kot bi menili nepoznavalci, ampak za osebnostno rast. Popotnik odvrže dobršen del poprejšnjih mask in preživi nekaj tednov na drugačen način ter ugotovi, da ima vse, kar potrebuje: v sebi, na rami ali ob poti. Del sveta vidi bolj poglobljeno in bistveno drugače kot med vožnjo z avtomobilom ali s potovalnimi agencijami. Pot pomeni začasni odklop posameznika od atomskega veka, asfaltne džungle in naglo polzečega časa, hlastanja za dobičkom ali pehanja za pomembnimi položaji. Tu se človekov ego zmanjša in odstopi prostor gledanju s srcem, kot bi dejal Mali princ. Čas steče počasneje in znamo ter uspemo povohati bezeg ob poti, pohrustati češnjo, s katero se igra pomlad, in odstopiti boljše ležišče starejšemu popotniku ali romarju. Besedi jaz in imeti naenkrat nista več najpomembnejši. Popotnik postane odprt ter uživa v pristnem dajanju in sprejemanju. To ga bogati - s tem pa tudi vse ostale sopotnike, katerih poti se za drobec časa združijo z njegovo. KONEC anots; ocz V^ASiH HX > VASB Blagoslovitev kipov sv. Cirila in Metoda v župniji Velike Poljane Farani v krogu s škofom Antonom Jamnikom Vsi farani male župnije sv. Jožefa na Velikih Poljanah smo bili na nedeljo Svete družine, 28. decembra, izjemno počaščeni, ker smo smeli v svoji sredi pozdraviti škofa dr. Antona Jamnika. Gospod škof se je tudi tokrat prijazno odzval našemu vabilu, da blagoslovi nova kipa svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta po velikem prizadevanju gospoda župnika Antona Masnika le dobila mesto tudi v naši cerkvi. Slovanska brata, prva zapisovalca božje besede v slovanskem jeziku, je v lesu upodobil Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici, blagoslovil pa gospod škof med sveto mašo, ki jo je vodil ob somaševanju domačega župnika in še dveh gostujočih duhovnikov. Med pridigo je posebej poudaril pomen zdrave družine kot osnovne celice človeške družbe vseh časov in velik pomen evangelizacije svetih bratov v davnem 9. stoletju. Verniki smo na koncu iz srca čestitali gospodu škofu in gospodu župniku, ki sta septembra letos postala viteza Božjega groba. Iskreno smo se zahvalili gospodu škofu za njegov visoki obisk in mu obljubili, da bomo njegova prizadevanja za ustanovitev katoliške univezrze podpirali z molitvijo. Končno smo se pomudili v njegovi prijetni družbi še ob sproščenem klepetu. Za vsakogar je našel pravo besedo in še posebej mladi se kar niso mogli odtrgati od njega. Ta nedelja je bila za našo župnijo res izjemno doživetje. Marija Oblak, Foto Anton Mestek Miklavž, Božiček in dedek Mraz - enemu crknili jeleni in zbolel za pljučnico, drugemu pa je hudiček obril brado V decembru smo skavti še posebej dejavni in tudi leto 2008 ni bila izjema. Mesec smo začeli z miklavževanjem, ki gaje tokrat pripravila četa (11-15 let) in je potekalo v dveh delih. V prvem delu smo pobarvali podstavke za sveče in vanje vstavili svečke. Nato smo se odpravili proti Domu starejših občanov. Tam smo se razdelili po skupinah in obiskali starejše ter jim podarili svečke. Stanovalci doma so bili našega obiska zelo veseli. Klan (17-21 let) je na hodniku priredil pravi mali koncert. Pravijo, da je človek sam najsrečnješi, ko osreči drugega. Tudi nas je spremljal ta občutek, ko smo zapuščali dom. Drugi del miklavževanja je potekal pod naslovom obdarovanje MBD. Pravzaprav je šlo za koncert oziroma predstavitev prvega singla skupine MBD (Miklavž, Božiček, dedek Mraz), ki pa je na žalost odpadel. Enemu od članov skupine so namreč crknili jeleni, drugi je zbolel za pljučnico, tretjemu pa je hudiček obril brado in se ni upal pokazati svetu. Zato so organizatorji koncerta kar med občinstvom izbrali tri skavte, ki so se preoblekli v te tri dobre može in zapeli pesem. Da bi se obiskovalcem vsaj malo oddolžili, je vsaka vstopnica koncerta pomenila darilo in zgoščenko s prvim sin-glom skupine. Zaključili smo z mislijo, da je že res, da vsi trije delijo darila, vendar je izmed njih pravi le sv. Miklavž, ki je edini resnično živel. V našo sredo je prispela Luč miru iz Betlehema (LMB), ki Slovenijo razsvetljuje že osemnajsto leto. Program za sprejem so pri večerni maši v nedeljo, 21. decembra, v ribniški župnijski cerkvi pripravili najmlajši - volčiči (8-10 let). Oblikovan je bil kot dialog med človekom in Bogom. Geslo letošnje poslanice LMB je “Nekaj ti manjka”. Opozoriti želi na dejstvo, da v času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na najbolj Skavti so betlehemsko luč prinesli tudi predstavnikom RAZNIH INSTITUCIJ AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA V novembru smo ribniški skavti izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Požrtvovalni klan, ki je prevzel izpeljavo tedanje akcije, je dežural kar od 8h do 18h. S skupnimi močmi smo zbrali okrog 7 ton papirja. Iskrena hvala vsem, ki ste prinesli papir in pokazali, da vam ni vseeno za okolje. Zahvala za sodelovanje v akciji velja tudi JKP Komunala Ribnica d.o.o., ki nam je ponudilo svoj prostor. Hkrati pa vas obveščamo, da bo naslednja akcija zbiranja starega papirja potekala v soboto, 14. februarja. Papir tokrat lahko pripeljete od 9h do 14h v prostore JKP Komunala Ribnica v Goriči vasi, kjer bo stal zabojnik,. Tisti, ki nimate možnosti, da bi sami dostavili papir, se lahko do srede, 11. februarja, predhodno “prijavite” pri Davidu Berkopcu (041 992 722) in vam bomo mi odpeljali papir. Ribniški skavti Društvo upokojencev OBVEŠČA Člane DU Ribnica obveščamo, da bomo ponovno organizirali dopoldansko kopanje v Dolenjskih Toplicah. Kopanje bo ob četrtkih, in sicer 12., 19., in 26. februarja. Pustna zabava bo v soboto, 21. februarja, z začetkom ob 14. uri v gostišču pri Puglju. Pohod po Jurčičevi poti bo 7. marca. Več informacij dobite na tel. št. 8361 277 ob ponedeljkih od 9. do 11. ure ali na mob.: 031 792 694. Članarina za leto 2009 znaša 8 EUR. Ob prijavi bo potrebno plačati stroške. bistvene stvari, kot so pristni medosebni odnosi in prisluhniti najprej samemu sebi in nato tudi ljudem okoli sebe. Vsi si želimo sreče, a jo iščemo na napačne načine. Pehamo se za dobičkom in materialnim udobjem, kar pa nas na koncu pusti prazne in ne prinese sreče na dolgi rok. Skratka, nekaj nam manjka. Globoko v sebi pa vendarle vemo, kaj prinaša resnično in trajno srečo in mir v srce, le spomniti se moramo. Akcija LMB je dobrodelnega značaja. Sredstva od prodaje sveč, ki ostanejo po pokritju stroškov akcije, se vsako leto nameni za pomoč raznim posameznikom v stiski ali ustanovam. V ljubljanski regiji je pomoč tokrat namenjena zvezi SONČEK, ki združuje društva za cerebralno paralizo Slovenije, za izgradnjo varstveno delovnega centra v Ljubljani. Na sprejemu je LMB v imenu občine Ribnica prevzel župan Jože Levstek. Med tednom pa je betlehemska luč obiskala še druge državne, kulturne, športne ustanove oz. društva v občini. Prvič smo jo v okviru akcije RAZSVETLJEVANJE SRCA ponesli na dom starejšim in bolnim v ribniški in dolenjevaški župniji, jim voščili za praznike in poklepetali z njimi. Novo leto pa prinaša že nove izzive. Desetega januarja je v Ribnici pod naslovom ZAGRIZI potekalo srečanje skavtskih voditeljev ljubljanske regije (LR), pri pripravi katerega so v sodelovanju z izvršnim odborom LR sodelovali tudi ribniški skavti. V novem letu pase BODITE PRIPRAVLJENI kdaj pa kdaj tudi ustaviti in prisluhniti svojemu srcu ter ga odpreti za druge! Dobrodušni ježek BRATA JALOVEC DRŽAVNA REPREZENTANTA V JU-JITSU ODLOČATA TAKTIKA, PA TUDI GRD IN JEZEN POGLED Brata Janez in Tomaž Jalovec že dolga leta trenirata ju-jitsu. Skromna se ne postavljata z doseženim in prav gotovo ne bi še nekaj časa izvedeli za vse njune uspehe, če ne bi bilo spleta zanimivih naključij. Tako so nedavni večji dosežki kar klicali k predstavitvi njune zgodbe v Rešetu. Pogovarjali smo se z janezom, Tomaž je bil namreč na službenem usposabljanju v Nemčiji. Samoobrambne veščine, to je borbe brez uporabe različnega orožja, izhajajo pretežno iz Daljnega vzhoda. Borci v stari Japonski so se pogosto borili tudi z rokami, predvsem v obdobju, ko so različni vladarji prepovedali nošenje orožja določenim slojem ljudi (nižjim slojem). Reakcija na takšne prepovedi je bil razvoj novih tehnik borilnih veščin boja z rokami komiuchi. Iz njenih najpopolnejših oblik se je kasneje, v drugi polovici 16. stoletja, razvil ju-jitsu. misijo na Kosovo. Do sedaj je že bil v misijah na Madžarskem ter tudi Kosovu. Je pravi vzor vojaka, mlad, zagret za svojo službo ter poln energije in zagona, kar so opazili tudi v uredništvu revije Obramba. Postavili so ga na naslovnico decembrske številke. Tomaž je v popolni bojni opravi ter pripravljen na akcijo. Koliko časa že trenirata? »Treniram že 13 let, Tomaž, ki je začel pri Marjanu Kužniku, še eno leto več. Sam pa sem začel Janez v "bojni "opremi Janezovi dosedanji uspehi so 2. in 3. mesto do 62 kilogramov na novoletnem turnirju v Sevnici, 6.12. 2007; državni vice prvak (2. mesto) na državnem prvenstvu v ju-jitsu borbah za dečke in mladince, Gornji Grad, 9. 3. 2008; 5. mesto na državnem prvenstvu za člane v Mariboru; 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu, 12. 4. 2008; zmaga na mednarodnem turnirju ju-jitsa v Zagrebu 2008 in postane mednarodni prvak; 4. mesto na Slovenija open v Dobovi ter vice prvak na evropskem prvenstvu v Nemčiji (Hanau), 4. 10. 2008. Večja Tomaževa uspeha sta 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu, 12. 4. 2008 in viceprvak na evropskem prvenstvu v Nemčiji, Hanau, 4. 10. 2008. Skupni imenovalec vseh borilnih veščin je iskanje poti za sožitje telesa in duha. Osnovni namen borilnih veščin torej ni napad ali obramba, ampak z urjenjem, razmišljanjem in načinom življenja uskladiti dejavnost posameznikovega telesa in duha, ki s tem telesom upravlja. Brata Jalovec sta nad temi veščinami navdušena. Janez pove, da je ju-jitsu nekako policijska veščina in jo policija uporablja pri svojem delu, saj se znajdejo policaji v različnih položajih. »Ne pretepamo se. Sam se nisem še nikoli. Rad pa pokažem malo za hec kakšne vzvode, torej tehniko. Če te kdo provocira, se moraš znati umakniti. Lahko pa, če me kdo napade, tudi odreagiram.« Janez, star 19 let, hodi na ekonomsko, program ekonomski tehnik 3 plus 2, sedaj je v zadnjem letniku. Kasneje želi na policijo, saj ga zanima kriminalistika. Tomaž, 22 let, je poklicni vojak, sicer izučen trgovec. V vojski je zaposlen 3 leta, trenutno je na usposabljanju v Nemčiji, nato pa gre v pri Davorju Dibertoliju v Kočevju, h kateremu sva šla skupaj s Tomažem in tam tudi ostala. Nato sva trenirala v Brežah, kar v garaži, pri Boštjanu Divjaku. Sledil je krajši skok k savate, trenirala sva pri Sandiju Radivojeviču. Potem pa sva ugotovila, da je ju-jitsu za naju prava stvar in ga zdaj 3 leta trenirava pri Elvisu Podlogarju v Športnem društvu Tribor.« »Pri Dibertoliju je bil Janez s šestimi leti najmlajši član, tako droben in majhen, da so mu kar hlače dol padale,« se je spominjal oče Marjan. »Vadba poteka štirikrat tedensko, dvakrat v Ribnici, dvakrat v Kočevju. Tomaž, ki je zaposlen v vojski, trenira tudi tam, kar mu je uredil ravno Elvis. Ko je doma, trenira tu. Treningi so pred tekmami še pospešeni in je precej naporno: 1 ura teka na polno in eno uro še vadba na blazini,« razlaga Janez, ki svoje znanje že predaja naprej; ima tudi izpit za vaditelja. V Velikih Laščah in Ribnici Janez trenira tri skupine najmlajših, po navadi skupaj z Elvisom. ŠD Tribor izvaja svoje vadbe tako v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. Udeležuje se jih že več kot 90 otrok. Ribniška brata je navdušil oče, ki je včasih treniral sankukai karate. Janez se sam uči še vrteti nunčaku, za kar ga je ravno tako navdušil oče. Elvis Podlogar, trener in predsednik ŠD Tribor ter tudi član slovenske reprezentance, je zares pozitivec, ki oba zelo pozitivno vzpodbuja. »Je sicer tudi zahteven, a ima pravi pristop in mlade to privlači,« razloži Janez. Njegova mama pa v smehu doda: »Mu je kot drugi ata, navdušil ga je tudi za policijo.« Elvis in Sergej Bižal, ŠD Tribor, pa sta se konec novembra 2008. udeležila svetovnega prvenstva na Švedskem, kjer sta bila v duo sistemih odlična 9. Tekmujeta tudi v borbah ju-jitsu in imata niz pridobljenih 'pasov', Kaj je vajina specialnost pri borbah? »Taktika. Če je na primer nasprotnik boljši v karateju, bom šel v judo, če pa je v judu, ga bom v karateju držal pokonci. Zaenkrat rajši delam v karateju, kjer mi marsikaj naučenega tudi iz savate pride prav. V judu se moram še izpopolniti. Pri Tomažu je odločilna taktika ter v tekmi grd, jezen pogled. « Oba sta tudi zagnana gasilca že od malih nog, Janez tudi med operativci. Prioriteta obeh je seveda šola oz. služba, nato pa si nekako delita ‘drugo mesto' ju-jitsu in gasilci ter nato seveda prijatelji in druženje z njimi. Janez ima v prvem planu udeležiti se svetovnega prvenstva, ki bo maja v Grčiji, a se mora zanj najprej dokazati na predhodnih tekmah. Tomaž je žal v tistem času v misiji na Kosovu. Sicer pa si bomo ju-jitsu kmalu ogledali tudi v Ribnici. Najprej bo 7. februarja državno prvenstvo v prikazu ju-jitsu tehnik, 28. marca pa sledi državno prvenstvo v ju-jitsu borbah za dečke in mladince, oboje se bo odvijalo v Športnem centru Ribnica. Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Foto arhiv družine Jalovec e/v<>.!.*><>i^j <>e~v^i* i/vx/i>^«>«i echv^hieaz *>E IXtZIMJLjni FEBRUAR 2009 Datum: SOBOTA^ 7. 2. Kam: na OSORSČICO (Lošinj), Hrvaška Izhodišče: Nerezine (0 m) Načrt poti: Nerezine (0 m) - Sv. Mikul (557 m) - vrh = Televrin (588 m) - Planinska koča sv. Gaudent - Gredice (388 m) - Osor (0 m) Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 3. februarja ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič (informacije: 041/ 222 358) Datum: SOBOTA, 21. 2. Kam: na VELIKI SNEŽNIK (1796 m) Izhodišče: Sviščaki (1242 m) Načrt poti: Sviščaki (1242 m) - Koča Draga Karolina na V. Snežniku (1796 m) - Sviščaki Zahtevnost: LAHKA pot, zimska tura (težavnost je odvisna od razmer) Trajanje: 5 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 17. februarja ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin (informacije: 041/ 325 664) 4. poljanski turnir v taroku osvojil Jože Zidar iz Brež Športno društvo Velike Poljane je 10. januarja organiziralo že 4. tradicionalni turnir v taroku. V koči na Grmadi nad Velikimi Poljanami se je zbralo kar 24 tekmovalcev in nekaj gledalcev. Igralo se je v troje, zato so bili tekmovalci razdeljeni na 8 skupin. Sedežni red je bil izžreban pred začetkom turnirja, izžrebana številka pa vnešena v računalnik. Ta je nato naključno določil sedežni red za vse 4 kroge, tako da je vsak igralec igral vedno z drugimi soigralci. Odigrani so bili štirje krogi; v vsakem krogu pa 12 iger. Dvema odigranima krogoma sta sledila večerja (pečenica z ajdovimi žganci in kislim zeljem) in kratek premor, nato še dva napeta kroga 12 iger. Kmalu po polnoči se je igralni del turnirja zaključil, sledila je le še podelitev pokalov in praktičnih nagrad najboljšim trem. Zmagovalec letošnjega turnirja je bil Jože Zidar (Breze), drugo mesto je zasedel Janez Gorše (Breže), tretji je bil Emil Kovačevič (Kočevje), četrti Tone Lesar (Breže) in peti Jože Andolšek st. (Velike Poljane). Po objavi rezultatov ter podelitvi pokalov in nagrad najboljšim je prišlo le še stiskanje rok najboljšim in malo druženja s komentiranjem o vtisih s turnirja, ki je imel letos že precej številno udeležbo. Na koncu bi še čestital najboljšim in se zahvalil tudi vsem ostalim tekmovalcem za udeležbo. Predsednik društva: JOŽE ANDOLŠEK 151 POHODNIKOV Z BAKLAMI NA GRMADO Turistično društvo Grmada je 25. decembra lani organiziralo božični pohod z baklami na Grmado, in sicer že deveti po vrsti. Množičnost udeležbe nas preseneča prav vse in veseli smo, da prireditev postaja zares tradicionalna, saj je vsako leto število pohodnikov večje. Letos jih je bilo 151. Pohodniki so se začeli zbirati pred poslopjem osnovne šole na Velikih Poljanah kar precej zgodaj. Tam so se prijavili, pripravili bakle in nestrpno čakali na odhod. Kolona se je vila skozi vas in po pešpoti mimo Žukovega in Vrha na Grmado. Ta nas je pričakala praznično osvetljena z lepim ognjemetom. Prav poseben čar pa so bile jaslice, ki jih že tretje leto postavljajo najemniki doma. Tam pa so nam pripravili lep sprejem z božičnim okrasjem. Razpoloženje pohodnikov je bilo prijetno in sproščeno, dišalo je po praznikih in v pričakovanju novega leta. Po opravljenih formalnostih, žigosanju kartončkov je vsak udeleženec prejel spominsko darilo, vsi tisti, ki so se udeležili petih pohodov (teh je bilo 11), pa še posebno darilo - spominsko majico. Druženje se je nadaljevalo v pozni večer, domov smo se vračali zadovoljni, polni energije in zatrdno obljubili, da se ob naslednjem pohodu zagotovo vidimo. Organizatorji si tudi v prihodnje želimo vsaj take udeležbe, prijetnega druženja in prijateljstva, zato vas že sedaj vabimo na naš deseti (ki bo jubilejni) božični pohod. Mara Okorn ~i -» de Pogovor iz športne arene Argentinski jahač Sebastian Pellon Maison Na Posestvu Ugar se je v minulih dneh mudil eden izmed najbolj prepoznavnih jahačev v svetu vrhunskega konjeniškega športa, Argentinec Sebastian Pellon Maison. Sebastian se je z veseljem odzval povabilu prijateljev Maksa Riosse in Manje Koren ter pred začetkom nove sezone skupaj z domačo ekipo Ugar Equestrian Team pod Veliko goro opravil nekaj učinkovitih treningov. Navdušen nad Slovenijo, Ribniško dolino in smučiščem v Sodražici, kjer je prvič v življenju stopil na alpske smuči, je z značilno žarečimi očmi južnoameriškega temperamenta, prišel na intervju poln vtisov. V sproščenem pogovoru, kjer nismo mogli mimo tanga in nogometa ter gurmanskega asada (beri sloviti argentinski žar), je odkrito pohvalil svoj zimski teden v Ribnici. Temperamentni argentinski jahač je v konjeniškem svetu še vedno prava manjša posebnost Sebastian, Slovenci poznamo Argentino kot skrivnostno in strastno deželo »tam spodaj«. Deželo tanga, nogometa in prostranih pamp, preko katerih jezdijo sloviti »gavči«. Ali mit o argentinskih kavbojih drži? So to res najboljši jezdeci na svetu? Ja, vsekakor drži. To je del naše prostrane države in kulture. Vsi začnemo jezditi v rani mladosti, zato je za nas Argentince to res zelo naravno. To danost in talent za konja nam je najbrž dala narava, v kateri živimo. Sami ste se odločili za konjeniški šport. Zakaj? Je bilo sedlo večji izziv kot usnjena žoga in parkur bolj adrenalinski kot poln stadion La Bombonera? Uf, kakšno težko vprašanje (smeh). Jaz sem namreč strasten navijač ekipe Boca Juniors (beri argentinski prvoligaš iz prestolnice Buenos Aires), ki igra na tem stadionu. Zato je to zelo težko vprašanje, ker mi domači klub in nogomet kot pravemu Argentincu res zelo veliko pomenita. Vendar mi sedlo definitivno daje več adrenalina kot karkoli drugega na svetu. Utrip tekmovanja, moč in eleganca ... dejstvo, da se moraš s kon- jem zares povezati, ga za dober rezultat začutiti in z njim sodelovati, je tisto, kar je v mojem športu zares unikatno in nenadomestljivo. Je prava vez z naravo. Sami spadate med jahače svetovne elite. Kakšno vlogo je na vaši športni poti odigrala evropska, predvsem angleška konjeniška scena? Kaj vam pomeni odhod v Francijo, Vel. Britanijo? Je to velik korak za vas? Priti iz Južne Amerike v Evropo in se uveljaviti kot športnik, je nekaj neverjetnega. Kot je nekoč rekel sloviti dirkač Formule 1 Ayrthon Senna: »Formula 1 je zares v Evropi.«Podobno bi lahko rekel tudi za konjeniški šport. Iz Argentine sem prišel direktno v Francijo, kjer sem kar 10 let jahal z najboljšimi francoskimi jahači ter treniral v najboljših francoskih parkurjih. Potem sem se za 5 let preselil v Anglijo, kjer sem dobil novo priložnost, da sem nastopal na največjih tekmovanjih sveta. Zato sta tako Francija kot Anglija v moji karieri zelo pomembni. Leta 2007 ste v Sloveniji nastopil na tekmi svetovnega pokala v preskakovanju zaprek UGAR FEI World Cup. Po čem ste si najbolj zapomnili našo mednarodno tekmo? Bilo je naravnost sijajno, fantastično. Počutil sem se zelo dobrodošel. Organizacija je bila perfektna, zelo profesionalna. Kot jahač, lastnik in celo kot groom si tekmovanja ne bi mogel zamisliti bolje. Kakšen vtis pa je na vas naredilo Posestvo Ugar, glede na to, da ste sami doživeli, trenirali in tekmovali v nekaterih najbolj uglednih konjeniških centrih? Odkrito lahko povem, da ostalim konjeniškim centrom ne gre zavidati. Zelo spoštujem Posestvo Ugar. Ker se zelo trudijo in jim gre izredno dobro, zato si zares zaslužijo le najboljše. Govoril sem z veliko jahači in vsi se strinjajo, da se na Posestvu Ugar športnik počuti zelo dobro. Sami prijateljujete z Maksom Riosso in Manjo Koren, ki sta v Sloveniji uvrščena med najbolj izkušene jahače. Maks je tudi kapetan ekipe UGAR Equestrian Team, ki že nastopa na mednarodni sceni. Teden dni ste sedaj preživeli skupaj. Kaj ste videli? Se Slovenci lahko od te ekipe nadejamo vrhunskega mednarodnega rezultata? Je ekipa na pravi poti? Zagotovo je na pravi poti. S časom se bodo pokazali tudi vedno bolj odmevni rezultati. Osebno se z njuno filozofijo do konjev, športa zelo strinjam. Do konjev, svojih atletov, imata izjemen pristop. Lepo je videti, da razumeta konja kot žival, s čimer sta že veliko pridobila oziroma naredila. Oba sem treniral in jahal konje Posestva Ugar, in moram reči, da so konji v njihovih hlevih zelo dobri in da sta na pravi poti, da dosežeta blesteče rezultate. Ugar Equestrian Team bo v prihodnosti sigurno dosegal izvrstne rezultate na mednarodni ravni. Vzdušje je v ekipi je krasno, saj se tudi sam ob njiju počutim kot doma, zato jima želim vse najboljše za leto 2009. No, intervjuja z Argentincem nikakor ne moremo zaključiti, ne da bi se posebej dotaknili nogometa. Kdo je vaš najljubši nogometaš? (smeh) Za vse nas, za celo državo je še vedno najboljši nogometaš Diego Armando Maradona. Danes pa sta tu še Lionel Messi in Carlos Tevez, oba sta fantastična. Največji tekmec »gavčev« so seveda brazilske »karioke«. Kaj vam pomeni, če na nogometni tekmi reprezentanca Argentine premaga Brazilce? Oh! Zelo na kratko bom povedal: to je totalno, čustveno in najbolj iskreno veselje cele države. J. Gregorčič Foto arhiv Ugar Naslednja številka Rešeta izide 27. FEBRUARJA. Gradivo ODDAJTE DO 15. FEBRUARJA. ■ rxj i.e.f i e KOTIČEK ZA ZDRAVJE Pripravila ANDREJA POGORELC 5Naš vsakdanji kruh Če ste kdaj pekli ržen, ajdov ali koruzni kruh, veste, da ni možnosti, da bi dobili puhlo, rahlo in mehko pecivo. Če y je vaš kupljeni rženi kruh po strukturi podoben belemu, le da je drugačne barve, potem je za razliko zaslužen kakšen dodatek - skrivnost sodobne pekarske industrije. Včasih se je kruh delal iz moke, vode, soli in : kvasa. Verjamem, da niti ne pomislite, da bi bil svež kruh »obogaten z zvarkom kemije«. Pa ni tako. V Sloveniji imamo na voljo res veliko vrst kruha. Koliko je v resnici dobrega, pa je drugo vprašanje. Ali ste kdaj pri nakupu kruha pomislili, koliko pesticidov je v njem? V Sloveniji nimamo rednih meritev ostankov pesticidov v hrani. V drugih evropskih državah je to bolje urejeno in po njihovih podatkih so žita in mlevski izdelki na drugem mestu (takoj za mesnimi izdelki), pri uvrščanju živil, obremenjenih s kemikalijami. Žitna semena kemično obdelajo že pred setvijo. Potem jih v rastnem obdobju redno škropijo. Običajno jim proti koncu dodajajo še kemične snovi za pospešitev zorenja. Žita na hitro požanjejo. Razvoj nevarnih plesni preprečijo s fungicidi (80 odstotkov fungicidov je rakotvornih). V silosih na žita prežijo podgane in miši. Da živalce ne pridejo na svoj račun, znova preprečujejo kemikalije. In kaj se zgodi z zrni, preden pridejo na vaše mize v obliki moke, kruha in ostalega peciva? Praviloma jih le skrtačijo, s čimer odstranijo malce umazanije, zmeljejo in iz njih naredijo to, kar najdete na trgovskih policah. Pekarska industrija uporablja pretežno pšenično moko, ki je najcenejša in za izdelavo kruha najlažja. Če preberete etiketo »fantazijsko«' poimenovanih kruhov (jelenov, kmečki, martinov, sosedov...), boste presenečeno ugotovili, da je v njih pretežni del pšenične moke. Ostalih vrst moke, po katerih nekateri nosijo celo ime, pa je le za vzorec. Sestava kruha je podatek, ki ga peki niso dolžni obvezno zagotoviti. Zato vam tudi prodajalci ne bodo mogli postreči z informacijo, kaj je v katerem kruhu. Izjema so le predpaki-rani kruhi, kjer morajo biti na embalaži navedene vse sestavine. Vendar tudi tam, kjer imate na voljo etiketo, ni enostavno priti do informacije. Pravilniki od proizvajalca ne zahtevajo, da navedejo točne odstotke uporabljene moke. Zahteva pa, da se sestavine naštejejo po zaporedju, od tiste, ki jo je največ, navzdol. Če je na etiketi napisano pšenična, ržena in ajdova moka, to lahko pomeni 40 odstotkov pšenične, 30 odstotkov ržene in 25 odstotkov ajdove moke ali kar je bolj pogosto 80 odstotkov pšenične, 10 odstotkov ržene in 5 odstotkov ajdove. V obeh primerih je etiketa pravilna, vi pa dejansko ne veste, ali ste preplačali pšenični kruh ali sta dobili tisto, kar ste plačali. Tukaj lahko uporabite malo izkušenj in sami JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOVZASOFINANCIRANJE VSEBIN IN PREDLOGOV IZVAJALCEVLETNEGAPROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE RIBNICA V LETU 2009 I. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v občini Ribnica in za katere je občina v Odloku o proračunu občine Ribnica za leto 2009 (Uradni list RS, št. 124/08) zagotovila 30.000 EUR in jih v skladu z Letnim programom športa v občini Ribnica za leto 2009 razporedila po naslednjih namenih: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Športna vzgoja predšolskih otrok 1.1.1. interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.517,09 EUR 1.2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 2.532,60 EUR 1.2.2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 2.784,63 EUR 1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 123,54 EUR 1.3. Športna vzgoja mladine 1.3.1. interesna športna vzgoja mladine (15-20Jet) 1.265,07 EUR 1.3.2. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (15-20 let) 2.784,63 EUR 1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami (15-20 let) 123,54 EUR 1.4. Interesna športna dejavnost študentov 23,54 EUR 2. Športna rekreacija 247,08 EUR 3. Kakovostni šport 1.771,60 EUR 4. Vrhunski šport 506,52 EUR 5. Šport invalidov 506,52 EUR 6. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2.026,08 EUR 7. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 2.100,20 EUR lil. POGOJI SOFINANCIRANJA: Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci letnega programa športa: • športna društva s sedežem v občini Ribnica, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva in imajo sedež na območju občine Ribnica, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, • zavodi na področju vzgoje in izobraževanja. IV. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA, SO: • sedež v občini Ribnici, • registrirani v skladu z zakonom za izvajanje športnih dejavnosti, • zagotovljeni materialni, prostorski, kadrovski in organizacijski pogoji za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • urejena evidenca o registriranih tekmovalcih (velja samo za izvajalce kakovostnega in vrhunskega športa), • urejena evidenca o članstvu in plačani članarini (velja za športna društva), • redno dostavljanje programov dejavnosti s področja športa, podatkov o članstvu, poročil o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopije zaključnega računa ter drugih podatkov v skladu z zahtevo občine in • izpolnjevanje ostalih pogojev.v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov. razsodite. Večina kruhov iz ekološke pridelave ali spečen doma iz ekoloških žit, kot so rž, pira, ajda, koruza itd., je zelo kompaktnih, so nižji po obliki, ker ne vzhajajo. Pogosto tudi že po nekaj dneh splesnijo. Pri industrijskem kruhu iz enakih žit dobite pecivo vedno enake ali podobne strukture in trajnosti. Na veliko etiketah lahko preberete besedo »pekovski dodatek«. Ta beseda, za katero kupci pogosto niti približno ne vejo, kaj pomeni, pa v resnici pove, da seznamu zaužitih pesticidov lahko dodate še seznam potencialno nevarnih kemičnih sredstev, ki zagotovijo, da je vaš kruh videti lep, se ne drobi, ne suši, ne plesni... Kupljeni kruh je vedno enak, ne glede na temperaturo, vlago, vrsto moke. Tisti, ki doma pečete kruh, veste, kako lahko na strukturo vplivajo temperatura moke, rok, vode in še kaj. Ravno zato je speči dober kruh prava umetnost. Ob moki, vodi in kvasu peki lahko kruhu dodajajo emulgatorje, stabilizatorje, gostila, s čimer dosežejo lepšo strukturo kruha. Za hitrejšo fermentacijo in kot pomoč pri vzhajanju lahko dodajo encimske preparate ter sredstva za obdelavo moke. Encimski preparati so največkrat gensko spremenjene amilaze, diastaze, lipaze, proteaze itd., ki jih industrija uporablja zato, ker so do tisočkrat cenejši kot naravni encimi. Pekovski industriji ni potrebno navesti, kakšne dodatke uporablja, tako da tudi vi ne veste, koliko gensko spremenjenih organizmov ste zaužili. Za daljšo obstojnost je dovoljeno uporabljati tudi konzervanse. Za izboljšanje okusa in vonja je dovoljeno dodajati naravne in »naravi identične« arome, sladkor in sladila. Da o barvilih ne govorimo. Tudi če mislite, da ste z zaužitjem črnega kruha ali kruha s semeni imeli zdrav obrok, se vprašajte, ali morda niste pogoltnili še več »dodatkov« kot samo z belim pšeničnim. V. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN športnih programov so določena s TOČKOVNIKOM že citiranega Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica. VI. VSEBINA VLOGE: Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.ribnica.si, zainteresirani ponudniki pa jo lahko prevzamejo v Oddelku za družbene dejavnosti občine Ribnica. Ponudniki morajo predložiti čitljive (v primeru rokopisa pisane z velikimi tiskanimi črkami) in pregledne ponudbe, izpisane izključno na obrazcih občine Ribnica, opremljene s podpisi zakonitega zastopnika, potrjene z žigom ter dodanimi prilogami. Pisne ponudbe morajo zainteresirani izvajalci športnih programov predložiti v zaprtih in zapečatenih ovojnicah do vključno 2. marca 2009 do 11. ure v vložišče Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Na ovojnici mora biti nedvoumno označen naslov predlagatelja in pripis »Javni razpis - šport 2009«. Zainteresirani izvajalci športnih vsebin lahko podajo vlogo do že navedenega roka tudi na hranilnem mediju (na CD), pri čemer mora biti vloga zaradi podpisa in žiga dostavljena tudi na papirju. Naročnik ne bo odpiral ponudb, ki bodo prispele po preteku navedenega roka, ali ponudb, ki ne bodo ustrezno označene, ampak jih bo vrnil pošiljatelju. DATUM IN KRAJ ODPIRANJA PONUDB: Komisija za šport bo pričela z odpiranjem pravočasno prispelih ovojnic 2. marca 2009, ob 19. uri, v sejni sobi Občine Ribnica. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni predstavniki ponudnikov športnih programov oz. osebe, ki so kandidirale na razpisu. Vlil. OBVEŠČANJE O IZBORU: Izbrani izvajalci bodo o višini odobrenih sredstev pisno obveščeni in povabljeni k podpisu pogodbe o sofinanciranju izbranega programa. IX. Dodatne informacije in navodila za izpolnjevanje obrazcev dobite na Oddelku za družbene dejavnosti občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica ali na telefon: 837-20-08 ali elektronski pošti: nevenka. turk-kraljic@ribnica.si. Jože Levstek, župan 3V .RešEro NA VRHU PIRAMIDE - Erika Žnidaršič PRVA PREDSEDNICI Enaintridesetletna Ribničanka Erika Žnidaršič, ostra, odločna in neizprosna voditeljica Piramide, zasebno pa nasmejana, energična in prijazna, v obeh primerih pa zagnana in vztrajna, pravi, da bo nekoč prva predsednica vlade Republike Slovenije. Če se bo izkazala v predvolilnih bojih tako neizprosno in nepopustljivo kot v oddajah Piramide, ki jih vodi od vsega začetka, zdaj že tretjo sezono, ni šment, da se ji želja ne bi izpolnila. Vse, kar je povezano s športom, so njeni hobiji, za kaj drugega pa ji zmanjka časa. Smučarija ji po aktivnem plesanju ni več blizu, na dopust pa jo povleče kamorkoli - samo, da gre. Kdo vse je še Erika? »Ena preprosta punca. Mislim, da se ljudje zelo spremenijo, ko se pojavljajo v medijih, jaz ne, jaz se poskušam uveljaviti z delom. Sem perfekcionistka. Narediti maksimalno, česar se lotim, pa naj bo to neka navadna stvar ali pa poklicno delo.« Se te gostje bojijo? »Kakšen pravi, da se me kar malo boji, ker me pozna le iz oddaje ali ko se pripravljamo zanjo. Zasebno delujem precej drugače, pravijo - saj nisi tako stroga, ostra. Tam v oddaji je pač moja vloga, ki jo igram in ki jo moram odigrati. Moram biti avtoritativna. To je bolj podoba oddaje, taka sem zaradi oddaje. Voditelj take oddaje mora biti avtoritativen, moraš biti ‘nad njimi’, da te oni ne prinašajo okoli. Če bi vodila kakšen drug tip oddaje, bi morda bila lahko nežna, bi delovala bolj lahkotno, a tu pač ne gre.« Bi sploh vodila kakšno drugo oddajo razvedrilnega tipa? »V bistvu ne. Bolj mi ustrezajo oddaje informativnega značaja. Nisem tip človeka, da bi zabaval. Ne bi se dobro počutila. Delati moraš tisto, kar ti leži. Mislim, da ne bi bila dobra v razvedrilnem programu. Upoštevati moraš svoj karakter.« Katera oddaja ti je ostala najbolj v spominu? »Ena zadnjih oddaj, ki je izstopala, je bila z Ičo, Gašperičem in Zofijo Kukovič. So zelo inteligentni, a tudi fajn smo se nasmejali. Pomembno »Mislim, da v Sloveniji nimamo zvezd. Dokler v Šparu porivaš pred sabo nakupovalni voziček, ne moreš biti zvezda. Res da ima marsikdo kuhinjsko pomočnico, a to še ni merilo za biti zvezda. Daleč od tega.« pa se zaradi aktualnosti zgodi, da eno temo spremenimo v zadnjem trenutku, seveda jim to povem. V ponedeljek od jutra do večera pripravljamo oddajo. V torek do 15. ure sem prosta, a v resnici se doma pripravljam, študiram oddajo. Predno ob 15. uri pridem na televizijo, skočim na Osolnik nad Rašico k stari mami na kosilo; torek je vedno rezerviran za kosilo pri stari mami. Nato sem na TV eno uro v maski, nato še eno uro porabimo za frizuro. Ta čas izkoristim za premislek o oddaji, za relaksacijo. Imeti puder in vsa ličila na obrazu ni tako luštno, a to moraš vzeti v zakup. Če ne bi imel make-upa gor, bi pod lučjo izgledal, kot da bi vstal iz groba. Ob 19. uri je v studiu moja vaja z režiserjem in s kamermani. Z režiserjem greva skozi, poskusimo kamere, da vedo, kako reagirati, kamermane opozorim na kakšne posebne stvari.« Ali je tudi na hrvaški televiziji, kjer je Piramida licenčna oddaja, tudi lik ‘Joškota’? je, ali se gostje ‘zaštekajo’. Če je neka energija med njimi, če preskoči iskrica, potem se imamo dobro. Špekuliramo tudi s temo, da bi bilo čim bolj zanimivo. Všeč mi je, da gostje vzamejo oddajo kot izziv in vidim, da se zares dobro pripravijo. Gostom rečem, naj bodo taki, kot so, in čim bolj iskreni, naj se ne sprenevedajo - bolje umirjeni, kot da bi na silo pokali neke vice. Kakšno je tvoje delo pri oddaji? »Moje delo ni samo voditeljstvo; sem tudi urednica oddaje in pripravljam vse od A do Ž. Za oddajo je potrebno cel teden priprav. Ob sredah sem prosta - to je postal naš vikend, v četrtek in petek že pripravljamo oddajo, vikend je prav tako delaven in študiram teme. Prve tri teme pošljem gostom že v petek, zadnjo pa v ponedeljek do 12. ure. Včasih »Na hrvaški televiziji je nek scenski delavec, ki prinaša rezultate ipd. Ni nič določeno, da mora biti to ravno poštar in kako veliko vlogo ima. Tako smo pri nas iskali pač neko maskoto, ki bi bila tudi malo smešna.« Kako je Dušan prišel v oddajo, si ga ti povabila? »Ja, jaz sem ga povabila. Ko smo iskali torej neko maskoto, smo imeli tudi avdicijo, a nas nihče ni prepričal. Potem pa so me v Ribnici opozorili, da je v Ribnici Dušan, ki pride tudi k nam v bife Košček in vedno take poka, da se vsi smejejo. Očeta, ki ga pozna, sem prosila, če bi mu on najprej rekel. Ko ga je oče poklical, je Dušan najprej zavrnil. Toda oče ga je prepričal, in sicer mu je rekel, naj vseeno poskusi, saj ni rečeno, da bodo pa ravno njega izbrali. Ko je prišel na televizijo, je odgovornemu uredniku Petru Radoviču takoj dejal, da bo samo po domače govoril. Petar Radovič je bil navdušen in je tudi sam želel, da govori samo po ribniško. Sprejeli smo ga medse, počasi pa se je tudi on vživel. Ker je poštar po poklicu, smo rekli, zakaj pa ne bi bil poštar tudi na televiziji. Postal je eden izmed razvedrilnih elementov v oddaji, poleg pevcev; postal je tudi maskota in ljudje bi ga pogrešali.« Kakšna je razlika med novinarskim ali voditeljskim delom? »Klasično novinarsko delo je terensko, garaško delo. Pravijo, da se v nekaj letih strošiš. Za dobro minuto prispevka, ki se ga vidi na TV, delaš cel dan. Če pa si raziskovalni novinar, je še težje, saj sam iščeš dobro zgodbo. Sama sem za kakšen prispevek, zgodbo, delala tudi po 14 dni. Delo je malo cenjeno in malo se vidi, dela pa je ogromno. Voditeljstvo je drugačno, sicer je še vedno veliko dela, a kar naenkrat izza kamere kot novinar pristaneš pred njo. Zdaj te kar naenkrat ljudje vidijo, pa tudi poznajo. Drži pa nekaj. Ne bi mogla delati kot voditeljica, če ne bi imela izkušnje. Ne moreš priti direktno s ceste in voditi. Če ne bi bila prej novinarka, ne bi mogla funkcionirati kot voditeljica. Gre za delo iz izkušenj in znanja. Prav tako, sem prepričana, velja za ostale voditelje informativnih oddaj. Ker imam izkušnje iz novinarskih voda, poznam tudi veliko ljudi, politikov itd. Tako mi ni težko poklicati koga za gosta in vem, da kakšen pride že samo zaradi tega, ker se poznava. Marsikdo bi rad postal voditelj kar čez noč, brez izkušenj in znanja, to pa je instant slava. Zase vem, da če jutri prenehamo z oddajo, lahko takoj poprimem za mikrofon.« Ti je že kdo zavrnil sodelovanje kot gost? »Seveda. Od tistih, ki jih pokličem, jih 40 odstotkov zavrne. To je nekako normalen odstotek. Zavrnejo, ker se ne želijo izpostaviti, ker se ne spoznajo na neko temo. Ne čutijo se suvereni. Resnica je, da danes kar dosti zahtevamo od ljudi. Razumeti moramo recimo športnike in podobne, kajti oni se resnično posvečajo le športu in morda zares niti ne spremljajo politike, vse svoje sile, misli usmerjajo v trening. Je pa nekaj politikov, ki ne pridejo v oddajo zaradi glasovanja. Ni problem, če izgubi pevec, problem je, če izgubi politik. Tu je tveganje.« Verjetno je polno zanimivih dogodivščin povezanih s Piramido. Nam zaupaš kakšno? »Ena zadnjih: Mirana Rudana ni bilo pravočasno na oddajo, imel pa je tudi izklopljen mobilni telefon. Ko smo že pripravili poštarja, da bo moral biti nadomestni gost, se je na srečo prikazal Rudan.« ...in kakšno zanimivo stvar, pripetljaj iz zakulisja oddaje? »Znani ljubljanski ortoped mi je na neki prireditvi zaupal, daje bila prva beseda,ki jo je spregovoril njegov sin: Piramida. Najprej je bilo slišati mida-mida, ko pa je besedo izgovoril, ko je tekla oddaja, ni bilo več dileme.« Je bil kakšen gost tak, da bi mu najraje zavila vrat? »Me na srečo še nobeden ni pripravil do tega.« Se je težko premagovati, da ne bi izrazila svojega mnenja, če gost ubere čisto drugo pot, po tvojem mnenju zgrešeno? »Včasih si dovolim tudi to, da povem svoje mnenje. Načeloma pa moje stališče o temi ni pomembno, ker sama sprašujem, ne odgovarjam. Je pa res, da včasih, ko imajo vsi trije gosti podobno mnenje o določeni temi, se moram sama-profesionalno, ne glede na moje osebno stališče-postaviti na drugo stran. Da jih vsaj malo sprovociram.« 9 t$: Zakaj, misliš, je Piramida všeč ljudem, zakaj jo gledajo? »Saj je tipični slovenski koncept. Radi se skregamo.« Kako se ti je življenje po Piramidi spremenilo? »Pred Piramido sem 7 let že delala kot novinarka, končala sem fakulteto za družbene vede, po poklicu sem diplomirana novinarka, a delo voditelja te naredi šele bolj prepoznavnega. Več ljudi me soozna na ulici, me ustavilo, poprosijo Zaščitna blagovna znamka piramide je poleg erike tudi poštar Dušan za avtogram, me slikajo. Nisem se pa spremenila kot oseba, še vedno sem ta preprosta punca, ki ve, da je treba delati, da nekam prideš, narediš, dosežeš.« Tvoj stilist v oddaji je Zoran Garevski. Kako se ujameta? »Z Zoranom se po navadi dokončno odločiva skupaj, kaj obleči in obuti. Zdaj že ve, kaj se mi poda, kakšen je moj karakter, katere barve in kroji mi pristojijo. Na začetku pa je bilo usklajevanja več. Videz je res nekaj, v kar se vsak spotakne. TV je vizualni medij, zato je potrebno včasih potrpeti, gre za podobo oddaje.«» Ali spremljaš, kaj vse pišejo v revijah o tebi? »Včasih sem bolj, saj se mi je zdelo zanimivo, da sem v tej reviji, pa v tej. A potem ti je že vseeno. V revijah napišejo tudi marsikaj, kar ni res; to pa mi ni vseeno, čeprav zdaj po mojem že vzamem v zakup in se ne sekiram več.« Ti sama kuhaš, pereš? »Kuham ne, ni časa, hodim v restavracije, in seveda k stari mami. Perem pa sama.« Omenila si, da se bo oddaja junija najverjetneje končala. Kakšna usoda čaka tebe? »Do junija bo še, takrat se izteče tretja sezona, četrte sezone pa verjetno ne bo. Mislim, da tudi jaz ne bi več delala četrte sezone. Slovenija je dosti majhen trg glede gostov, težko bi bilo, da bi se potem gostje ponovili. Odgovorni urednik Petar Radovič me je povabil, naj razmišljam o novem konceptu, novi oddaji. Septembra je verjetno še ne bo, morda drugo leto. Nekakšna informativna v kombinaciji z razvedrilno noto. Moram še razmisliti, pa bomo videli. Seveda si želi vsakdo nekaj svojega narediti, neko izvirno oddajo. Hkrati pa je to dokaj riskantna reč. Če bi bilo preprosto, bi imeli na TV same izvirne oddaje.« Kakšne so tvoje ribniške korenine? »Doma sem z Brega pri Ribnici. Najprej1 pa smo živeli na Velikem Osolniku, tam sem živela 7 let. Potem smo se preselili na Breg. Najprej so se preselili sem očetovi starši, zatem smo na parceli zraven zgradili hišo še mi. Po očetovi strani je oče z Loža, mama je Splitčanka. Mamina starša pa sta z Velikega Osolnika. Imam še mlajšega brata Miho, ki je snemalec, kamerman na POP TV.« Bila si menda na operaciji nosu - kot posledica zdravstvenih težav ali korekcija? »Ja že pred leti. Imela sem kar precej težav z dihanjem, še vedno ni čisto ok. Če me sprašuješ pa za lepotne posege, pa nimam nič proti, če je seveda zmerno: vsak je svojega telesa gospodar.« Še plešeš? »Ja, malo na baletni šoli v centru. Po navadi zjutraj, ko imam čas. Plešem moderne plese, hor-ton (nekaj med klasičnim baletom in jazzom) in plesno aerobiko. Ples ostane v tebi in kar moraš nekako sprostiti energijo.« Sl Večkrat te ob sredah vidim na poti k Sv. Ani. Rada prideš sem? »Zelo rada grem k Sv. Ani. Te narave ne moreš reva z mami k Sv. Ani ali pa teč. Včasih celo pokličem domov in vprašarn, kakšno vreme je tu. Če je lepo, se kar zapeljem sem in skočiva k Sv. Ani.« Bereš knjige? * »Ja, zadnja prebrana knjiga je bila od Ferija Lainščka Nedotakljivi: Mit o Ciganih. Priporočila mi jo je mami, ki zelo veliko bere. Včasih se zgodi, da me knjiga ne pritegne, takrat enostavno neham brati, tudi na sredini.« Nedavno smo na internetu in v medijih opazili neverjetno ponudbo turističnega urada avstralske zvezne države Queensland za sanjsko službo na njihovem Velikem koralnem grebenu. Bi se prijavila? Kaj je tvoja sanjska služba in sanjski kraj za bivanje? »Ja, bomo tudi to temo imeli v Piramidi. Na avstralski otok bi z veseljem šla na počitnice za teden, dva. Potem bi mi postalo neznosno dolgočasno, ker se poznam in ves čas iščem izzive. Sem človek, ki mora nekaj konkretnega ustvarjati. In potrebujem veliko adrenalina. Z vodenjem oddaje sem kar zadovoljna, ni sicer čisto sanjska služba to, je pa kar OK. Sanjski kraj: Ljubljana, kjer zdaj živim, zagotovo ni.« Otroci, družina? »Verjetno v bližnji prihodnosti, saj biološka ura teče, nič ne reče. Živiva skupaj s fantom, poroka pa nama ne pomeni dosti, zato poroke najbrž ne bo.« Načrti, prihodnost? »Nič kaj dosti načrtov ne delam, se ne obnese v mojem poklicu. Enostavno se prepustim, kar bo prineslo, bo.« Kakšna je po tvojem formula za uspeh? »Ne vem. Pomembno je to, da kar delaš, delaj dobro, in da si vztrajen, tudi če kdaj ne gre vse po maslu. Nič se ne da čez noč narediti, slej ko prej se vse, kar vložiš, vrne. Ne smeš obupati. Če bi le vsi tako razmišljali...« V nekem intervjuju si omenila, da se čez 10 let vidiš kot predsednica vlade RS. Delaš že kaj na tem? »Delam. Verjetno bom že v naslednjem mandatu.« (smeh) Pogovarjala sem se ZDENKA Mihelič Foto arhiv RTV SLO REŠETO » a j si 11 201000895,1 COBISS e SKRABČEVA DOMAČIJA HROVAČA S Festivalom Fabula prihaja kot gost na Škrabčevo domačijo portugalski pisatelj Gongalo M. Tavares. PORTUGALSKI VEČER v petek, 6. februarja ob 19. uri v skednju Škrabčeve domačije bo v pogovor med pisateljem in njegovo slovensko prevajalko Barbaro Juršič vpletel mehke zvoke fada. Vokalistka Mateja Starič, harmonikar Janez Dovč in Matija Krivec na kontrabasu pripravljajo najlepše bisere te tradicionalne portugalske glasbene dediščine. Vljudno vabljeni!