y N F O R M A T O R m tlenje, 5. maja 1993 Leto XXVII. ........ Manj dni, ^anj aparatov ^ aPrilu smo vsi, razen delavcev kotn'h aParatov, delali tri dni manj j 8,1,0 sprva načrtovali, zato je bila n. Proizvodnja nekaj manjša od U n *e *3'*0 m'nuli mesec izdelanih 18 n 3 Pralno-pomivalnih aparatov, •083 zamrzovalnih omar, 8.675 jnrzovalnih skrinj in 14.906 hladilnikov, Ve.a'nih aparatov pa 47.440, kar je 6 % q c je bilo planirano.V Gorenju t sP°dinjski aparati smo aprila izdelali rate| 103.187 velikih gospodinjskih apa-n ?v ali 2 % manj kot smo za ta mesec Crtovali, pri čemer je bilo več kot 93.800 jn ®rat°v namenjenih izvozu na tuje trge ^ 6 °koli 9.000 za prodajo na sloven-V ®m.in nekdanjih jugoslovanskih trgih. PfVih štirih mesecih letošnjega leta je 0 z naših tekočih trakov prišlo 495.423 spodinjskih aparatov ali 33 % letos v .Cr10vane količine in 9 odstotkov več kot 2gS 6m lanskem obdobju. Zahtevnejše tuje trge smo v tem st l Vdelali 466.806 aparatov ali 11 od-k°v več kot v tem času lani. gorenje Številka 14 Čeprav so se podaljšani prazniki s kolektivnim dopustom za večino zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparti kar prilegli, pa bi morebiti marsikomu bolj ustrezalo biti na delu - tako kot v proizvodnji programa Kuhal ni aparati. Toda gospodarski položaj niti pri nas niti v svetu še zdaleč ni rožnat, pa tudi napovedi niso nič bolj obetavne. Domotechnica v malem v Brnu V drugi polovici aprila, od 18. do 22. aprila, je bil v Brnu, v Češki republiki, 24. mednarodni sejem izdelkov široke porabe. Za področje bele tehnike bi redni' del razstavnega prostora Gorenja na sejmu v Brnu bilo mogoče trditi, da je bil sejem v Brnu kdlnska Domotechnica v malem. Z izjemo Mielleja so bili na sejmu prisotni, sami ali s pomočjo zastopnikov, vsi drugi najpomembnejši evropski proizvajalci bele tehnike. Na nastop na 24. mednarodnem sejmu izdelkov široke porabe v Brnu, ki je največji tovrstni sejem v Vzhodni Evropi, so se v Gorenjevem podjetju v Češki republiki skrbno pripravili. Ponudbo všlikih gospodinjskih aparatov so predstavili na televiziji in radiu, v bližini sejmišča so na Gorenje opozarjali mimoidoče veliki panoji, razdelili pa so tudi 20.000 letakov z Gorenjevo ponudbo in ceniki. Med obiskovalce sejma so razdelili 15.000 letakov -anketnih listov, s katerimi so jih povraševali o tem, ali so zainteresirani za nakup izdelkov Gorenja in katerih. Zbrane podatke bodo računalniško obdelali in jih upoštevali pri načrtovanju poslovne politike v prihodnje.Ob 24. mednarodnem sejmu izdelkov široke porabe je izšel prvi prospekt za Gorenjeve velilke gospodinjske aparate v češčini, v katerem je na naslovni strani posebej poudarjeno, da gre za izdelke iz Slovenije. Na razstavnem prostoru Gorenja so bili obiskovalcem sejma zraven všlikih gospodinjskih aparatov na ogled še mali gospodinjski aparati, kuhinje in keramične ploščice Gorenja Notranja oprema, mali gospodinjski aparati iz Nazarij in električni grelniki vode iz Gorenja Tiki. PROIZVODNJA, IZOBRAŽEVANJE Iz starega novo Na marsikatero izboljšavo v proizvodnji včasih nekateri kar preradipozabijo in tudi od predelave že odpisanega stroja za upogibanje stranic in sten za zamrzovalne skrinje je minilo že nekaj časa. Tako so v surovinskem obratu Zamrzovalne omare enega od strojev že odpisali, ko je prispela nova linija za skrinje klasičnega programa. Toda z uvedbo izdelave polizdelkov in sestavnih delov iz predlakirane pločevine je tehnologija dala pobudo, da bi stroj predelali za nove namene. Naročilo so zaupali Gorenju Procesna oprema, kjer so stroj preuredili tako, da sedaj izdelujejo stranice iz predlakirane pločevine za zamrzovalne skrinje 140. Dnevno izdelajo do 250 polizdelkov, zmogljivost stroja pa je tudi do tisoč kosov na dan. Časovni prihranek je bistven, izdelke lahko delajo na zalogo, stroj pa odlikuje tudi mikroprocesorsko krmiljenje in druge izboljšave. H.J. Tisk o Gorenju: Gorenje Elektronika je šla v stečaj Pogajanja z upniki niso uspela Sklad želi ohraniti posle in delovna mesta Elektronika d.o.o. vendar v novi firmi Poskus, da bi ob pomoči sklada za razvoj ohranili podjetje Gorenje Elektronika, ni uspel. Na gospodarskem oddelku celjskega temeljnega sodišča je včeraj že stekel stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja so imenovali Rudija Hramca, prvi narok pa je razpisan za 29. junij. Drago Šulek, ki je bil do 15. aprila v.d. direktorja Gorenja Elektronike, pa je včeraj po pooblastilu upravnega odbora podjetja novinarjem predstavil razloge za to, da je Gorenje Elektronika sama zase predlagala stečaj. Drago Šulek je pojasnil težaven položaj Gorenja Elektronike, ki je nastal predvsem po razpadu nekdanjega jugoslovanskega trga, in kasnejša prizadevanja, da bi s sanacijo podjetje le rešili. Oktobra lani je podjetje prevzel republiški sklad, Šulek pa je dejal, da se z dnem, ko so se prijavili na natečaj, z upniki ni več dalo pogajati. Njihov glavni interes je postal, kako dobiti nazaj denar, ne pa, kako podjetje postaviti spet na noge. Zaradi hudih obveznosti iz preteklosti (skoraj 25 milijonov mark - tržna vre-dost podjetja pa je 10 milijonov) je proizvodnja aprila spet obstala, skupščina podjetja pa je sprejela predlog za uvedbo stečajnega postopka. Da bi ohranili že pričete posle in tudi delovna mesta, je sklad "postavil novo firmo" - Elektronika d.o.o. Ta naj bi - tako je včeraj zagotovil tudi Drago Šulek, ki je direktor nove firme, na osnovi novih poslov (dnevno naj bi izdelali okoli tisoč televizorjev, letno najmanj 200 tisoč) in z najetimi poslovnimi sredstvi (19. aprila je nova firma, ki ima za zdaj le enega zaposlenega, direktorja, podpisala pogodbo o najemu) kmalu tudi zagotovila delo vsem delavcem, ki so bili doslej zaposleni v Gorenju Elektroniki (zdaj okoli 420 delavcev), kmalu pa bi jih sprejeli še več. Seveda bi za to potrebovali vsaj 20 milijonov mark kapitala - začenjajo pa le z milijonom. Ker Gorenje d.o.o. ni bilo pripravljeno dati svojega vložka, nov firme z Gorenjem ne veže nič več; tor j niso več v sistemu Gorenja. Drago Šule je še povedal, da imajo že sklenjene P° godbe s tujimi partnerji za prodajo teleV' zorjev in da pričakuje, da jim bodo p,ve pošiljke poslali junija. Do razreši^6 stečajnega postopka pa bodo delavce na jemali pogodbeno. Prav tako je zanikal, da bi bil on ustan0^ firmo Elektronika, ki je zdaj neke vrs'® naslednica Gorenja Elektronike - ta fii'1'1 je bila ustanovljena že decembra j sklad pa jo je zdaj odkupil. Ni pa poved od koga. Drago Sulek je tudi zanikal, d bi bila to by pass firma. Franc KrarTef (Večer, 24.4.19931 Izobraževanje P Program Kdaj Kje Izvajalec ^ Deutsch Aktuell (2 x 3 dni, 42 ur) 3., 4., 5. junij 93 10., 11., 12. junij 93 Topolšica CTJ Ljubljana prof. Christel Hrib9 English Communi-cation 27., 28., 29. maj 93 Topolšica prof. Amy Jelševaf (2x3 ni, 48 ur) 17., 18., 19. junij 93 Prijava: Kandidati za tečaje se prijavijo v izobraževalnih službah podjetja kjer so zaposl61 Ustrezno odobrene prijavnice je potrebno oddati v Gorenje, d.o.o, Izobraževalni center do maja 1993. Informacije dobite po telefonu na številkah 855 461 ali 270, 337 ATC II. Kc. Se sir Št, s/c do ra; da ste Vs b\ va da ib, ta sk: da Pr< bo Pr, ih od da V sk tli br sp lin ka Zr I 8, a/, Sa če G, Ns ki str dri vl 1» de km «5 s; do id le UP «d Vr, vrr knj hi Pii: K srečanje Janez Gračner ie Janez Gračner pred slabimi ^e,r,najstimi leti začel delati v !r°vinskem oddelku tedanjega tozda teJHniki, pred tem je nekaj časa delal ,Cerže v emajlirnici, ni poznal prav ^lik 0 niti pomičnega merila in ni °val pločevine po debelinah, skein s pa mora kot mojster v surovin- oddelku obrata Kuhalni aparati l j* Jon odrejati delo za okrog 30 de-Cev in skrbeti za kakovost, količino, jarn°st pri delu in poznati še marsikaj. Gračner, doma iz Slovenskih Kon-’ Se je za delo v Gorenju odločil v s,C6Jku marca 1976, čeprav se je v živil-.®°li v Mariboru izučil poklica so-,lcarja in delal pet let v svoji stroki pri b^^dnji brezalkoholnih pijač v mari-e p^6111 Talisu. V Gorenju je začel naj-"e iliJ- elati ^ot nalagalec skeletov v ema-od !C|’ nato pa v dodelavi surovinskega ^ da|6 ^a- A že prej mu je vodja emajlirnice \j nekakovedeti,dabise učil za mojstra. ^ s^SUrovinskem oddelku je bil najprej V« %r°vya..že kmalu nato pa je postal bj.1 ier- Za izobraževanje je bilo do-s 0 Poskrbljeno. Najprej je treba p kakšno sploh je delo z 1^, ?'• Kakšna je psihologija dela, ^ shi so normativi in podobno. rej bro eK )0-vi' ve ve 13' obnavljamo v časovnih Kultura i ^ knjigo v svet V1 8re )9i r,,. . slavnostnih govorov, le s spodbud-ja! Sosedami nekaterih prijateljev je v (je če( ®,n mestu na predpraznični aprilski Q Zaživela nova, samosvoja Knjigarne C^ia Kulturnica. |(j J8r|ih belih policah boste našli mnoga dela, |6 str^ vam jih v branje ponudili tudi na naših droh6^' od tistih za poslovnodne delavce do )3) v nih knjižic, namenjenih našim najmlajšim, niti Ostoru' la-ta se bo ob predstavitvah ugled-al°žb in posameznih avtorjev ali različnih §g ®Vnicah (kot jih načrtuje Gorenje Kulturnica) ^ knjig°V®dai' naj bi se srečevali ljudje, ki jim je S?e smo na geografskem obrobju > d(,LVen,Ve' ni potrebno, da smo tudi ie ra°Vno odrinjeni na njen rob," tako nekako ^ ndloxrn^liala Stanislava Pangeršič, ko se je fi9r. aia v prid knjigi in lepi besedi v času ( nPraaklonienemu kulturi. Svetla izložba na Erini 8 °dt) ,n' s,avbi prijazno vabi, vrata knjigarne so Vrf. a °d osmih zjutraj do osmih zvečer. , n° je vsaj malo zaustaviti prehiter korak, r ^ P°stati, prelistati ponujene knjige in se Sin JUtri' Pojutrišnjem, čez mesec ali dva. V . I6^arni Gorenja Kulturnica vam ne prodajajo l(1, rriis?JI9' ompakvam ponujajo bogastvo njihovih 1= ''da bi vam bilo življenje lepše in bogatejše. B.G. presledkih. Sicer pa je delo z ljudmi zelo naporno. Pridejo trenutki, ko skoraj obupaš, a če imaš veselje, je vse mogoče. Ce so razočaranja pogosta, pa se vse poplača ob spoznanju, da so delavci končno le zadovoljni s tvojim delom," je povedal mojster Janez. Sicer pa smo zanj hkrati slišali, da od podrejenih zahteva veliko, a od vseh enako, glede na njihove zmožnosti. In da je strog ter pedanten. Ko smo mu pred prvomajskimi prazniki utrgali nekaj minut za ta pogovor, je moral tudi za ta čas poiskati zamenjavo. Dan mu mine kot bi trenil. "Pa tudi vseh 17 let v Gorenju je minilo, kot bi se okrog obrnil," je slikovito pripovedoval o svojem pestrem delu."Tempo dela je zelo hiter. Poznati moraš veliko materiala, delovnih postopkov in številk. Zbran moraš biti vseh osem ur in iz spomina priklicati nazive polizdelkov, pa tudi številna orodja in njihove šifre. Če bi za vse moral pobrskati v tehnoloških postopkih, bi izgubil preveč časa, ki je vedno bolj dragocen. A, kot že rečeno, mora biti delo opravljeno kakovostno, pravočasno in v določenih količinah." Takole na hitro in bolj mimogrede je Janez Gračner omenil, da tudi njegova žena delav surovinskem oddelku. Kerpa oba delata v treh izmenah, sta vselej na različnih izmenah in lahko sama vamjeta svoje tri otroke. Ampak čisto na koncu je še povedal, da je treba tudi doma kaj postoriti ob hiši. Priznal pa je, da v prostem času sede za mizo in se loti šivanja gobelinov v zahtevni tehniki. "Res je morda nenavadno za moške, toda zame je šivanje gobelinov psihična sprostitev posebne vrste, posebej po napornem delu!" Volje do dela mu očitno ne manjka. Kakšnih deset gobelinovje doslej naredil in kar vse je podaril.Kakšno je to delo, si s težavo predstavljamo Za najlepši gobelin, ki ga je izdelal v najzahtevnejši tehniki, je porabil kar osem let. Se tudi v tem zrcali njegova volja in vztrajnost? Hinko Jerčič Odpri knjigo, da vidiš, kaj so mislili drugi. Zapri knjigo in premišljuj. Moški, ženske Gorenje Kulturnica pripravlja v torek, 11. maja 1993 v svoji Knjigarni predstavitev knjige Moški, ženske, dr. Mance Košir, voditeljice istoimenske televizijske oddaje. Ob predstavitvi, ki je plod sodelovanja z založbo Mihelač, se bo z dr. Manco Košir pogovarjal naš znanec z radijskih valov, Silvo Teršak. Knjigo Moški, ženske boste ta dan lahko kupili ceneje za 10 % in na dva obroka. Starši šolarjev, ne prezrite! V Gorenju Kulturnica že zbirajo naročila za šolske učbenike, ki jih boste lahko kupili na obroke. Skupaj z Gorenjem IPC pa se pripravljajo tudi na prodajo šolskih zvezkov, ki jih boste v njihovi Knjigarni kupili po konkurenčnih cenah že ta teden. ^ 5'1 "3 - številka 14 K. Anketa Zaradi vedno večjega povpraševanja po vegetarijanski prehrani, smo v Gorenju Gostinstvo že poskusno uvedli alternativni obrok. Tako malico je bilo možno dobiti le dober teden. V prihodnje pa bomo tovrstni obrok ponudili le, če bo med vami zanimanje za takšno vrsto prehranjevanja. Torej iz te ankete bomo ugotovili, ali je za vas zanimiva ta vrsta prehrane in to taka z nič rdečega mesa, manj kristalnega belega sladkorja, bele moke, alkohola, maščob, jajc... Zato vas prosimo, da nam pomagate z vašimi predlogi. Ko boste odgovorili na vprašanja in napisali svoje mnenje, anketo vrzite v zabojček v predverju samopostrežne restavracije (pri knjigi pritožb). Anketo oddajte najkasneje v enem tednu (do 12. maja 1993). 1. Na kakšen način se prehranjujete med delom? a) malico plačujem z bloki b) malico si kupujem na hladni liniji c) malico si nosim od doma d) sploh ne malicam 2. Kaj mislite o sedanji ponudbi malic (lahko obkrožite več odgovorov)? a) malice so dobre (zakaj?) b) malice niso dobre (zakaj?) c) malica je predraga 3. Ali ste pri nas že poskusili vegetarijanski obrok in kakšen se vam je zdel? 4. Ali bi se odločili za vegetarijanski obrok? a) da b) ne c) občasno 5. Se vam zdi cena 250 SIT za tak obrok previsoka? a) da b) ne 6. Med vegetarijansko hrano uvrščamo tudi zelenjavne juhe. Ali bi prišli na tak obrok? a) bi prišel b) ne bi prišel 7. Pripombe in predlogi: Ime in priimek: (po želji) Roman Terglav Pomlad se je jenjala razcvetati, ko so se svojci in znanci v ožjem krogu za vedno poslovili od Romana Terglava. Usode izbirajo svoja pota in se ne ozirajo za letnimi časi. Zahrbtna in mučna bolezen je našega dolgoletnega sodelavca končno premagala. Roman Terglav se je v Gorenju zaposlil v začetku leta 1968 in svoja najlepša in morda tudi najplodnejša leta preživel v proizvodnji hladilnikov. Doživljal je uspehe, pa tudi trpke preizkušnje, bil vodja bivšega tozda Hladilniki in pozneje vodja Galvane, pred upokojitvijo januarja letos pa je bil pomočnik direktorja grama Hladilno-zamrzovalni apa rati. Bil je strokovnjak v prave[” pomenu besede, pa tudi sicer J vselej našel čas za najrazličnej5 druge dejavnosti, še posebej Pa ga je privlačeval šport. I Številnim znancem in sodelavcei11 v Gorenju bo ostal v lep61" v Gorenju bo ostal v , spominu njegov blag in skora J nežen značaj, s katerim je pos,a priljubljen pri ljudeh. Užival je ugled ul"1' jenega vodje in sodelavci smo spoštovali. In zato ga bomo ohranili se lepšem spominu. Sodelavci Hladilno-zamrzovainih aparatov .. — I Sl------- Na predvečer letošnjega prvega maja so marsikje zagoreli kresovi, praznično jutro Pa.^ oznanjali z budnicami. Čeprav deževno jutro ni obetalo lepšega vremena, pa se je na Gra,, gori čez dan zjasnilo in organizatorjem tradicionalnega srečanja je uspelo v celoti uresn' ___* i: : — J ^ a«-. rvi o r/-irl ca/i o r"\ r 7 ni k 3 v . zastavljeni program - od slavnostnega govora v počastitev mednarodnega praznika ^ j do prijetnega razvedrila - pohodov, družinskega štafetnega teka, gorskega teka in i vrvi. 20. Trim pohod na Paški Kozjak u boil Šaleku pri gasilskem domu. Na Startu ~ ^ udeleženci lahko kupili vodnik in dnevnik Sal®^ Planinsko društvo Velenje in velenjska Turistična zveza vabita v nedeljo, 9. maja 1993, na množični pohod po Šaleški planinski poti od Šaleka do Paškega Kozjaka. Ob letu turizma je glavni sponzor pohoda Turistična zveza občine Velenje. Štart pohoda bo od 8. do 10. v planinske poti. Vsak udeleženec bo prejel kon Li kartonček, ki ga bo med potjo žigosal na štirih kof nih točkah. {ii Vsi pohodniki, ki bodo z žigosanimi karto" dokazali, da so pot prehodili, prejmejo značke istične zveze. Za dobro voljo bo brezplačno zaigral ansambelv Ovčjaka. / Malica I. MENU II. MENU ČE 06. 05 Pečena safalada, pommM., solata Ocvrt sir, majonezna omaka PE 07. 05. Ocvrte zarebrnice, Irancoska solata Dušena teletina, riž, solata SO 08. 05. Goveji jezik, pražen krompir, hren Ravioli z mesom, cvetača PO 10. 05 Bograč, polenta, kislo mleko Sirovi štruklji, kompot TO 11. 05 Masleni zrezek, pire krompir, solata zelje Polnjen piščanec, kuhan riž, solata SR 12. 05. Piščanec po vrtnarsko, široki rezanci, solata Hrenovke, pire krompir, špinača CE 13. 05. Ocvrt mesni sir, Irancoska solata Puranji zrezki, mlinci, solata PE 14. 05. Pečena sv. rebra, riž, solata, zelena Mesni ragu, testenine, puding Hodi v hribe, dokler je čas, ker bo prišel oa ko ne bo več časa in ta čas bo vsak čaS' France Ci!# INFORMATOR, časopis za obveščanje delaV' Min116 Gorenja. Urejajo: dipl. novinarBožena Gorjan, r Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnev^ Naklada 4.200 izvodov. Grafična priprava: Ra9 Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Vele11]® Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu e 1/72 z dne 23.1. 1974.