Borba za svobodo slovenske zenslje. f (Dopis z fronte.) V obližju Sv. Gabrijela, 22. septembra. Mi se borimo tu na fronti, naSi slovenski vodiJelji pa doma in na Dunaju za svobodo slovenske zemlje. Blovenski vojaki v družbi vseh avstrijskih aarodiiosti se bijemo že nad dve leti z izdajalskim Eahom, ki KoJ5e odtrgati od Slovenije, oziroma 'AvBtrije, dele najlepSe na5e zemlje. NaSi vrli poslanci pa od dne 30. maja 1917, ko so v državnom zboru ob splošpi pozornosti podali znano izjavo za ustanovifev jugoslovanske države, delajo naCrtoma za osvoboditev našega Avstriji in Habsburžanom vedno zvestega slovenskega ljudstva. Živimo torej v {asu dveh velikih borb, ki bosta odločilni za našo bodofinost. Skoda, da se mnogi naši ljudje ne zavedaju velike dobe, v kateri živimo. Mi slovor.ski vojaki smo ponosni na na§e poslance, na naSe voditolje, ki tako krepko iu vstrajno zastopajo in vodijo naS narod. Vi v domovini proslavljate junaSko obrambo na§e aoSke fronte po slavnih Boroevifevih jn- nakih, ini tukaj pa se divimo nastopu naših voditeljev in se veselimo pisave naših listov ,,Slov. Gospodarja", ,,Stražea, .,Mira" in kranjskih ter hrvatskih listov, ki na bojiSŽu nas, v domovini pa vas navduSujejo za IepŠo in srefineiSo bodočnost slovenskega Ijudstva. Hude in velike borbe se §e bodo vrSile, predr;o bo izvojevana naša zmaga na naSi primorski in slovenski fniiiti. Lali je raočan, ima milijonsko ao« mado in pri> ližno 10.000 topov. Tudi naSi naro3nl nasprotniki Nomci in Nfadžari so štovilni in 'dBzni. Zakleli -.n <**, da jim moramo Slovenoi in Hrvaff ,na veke hlapAevati in ne smemo postati svobodni. Nemoi in Madžari nasprotujejo naši zahtevi zavoljo tcga, ker nočejo še zanaprej igrati vlogo gosposkjth narodov, ostali narodi pa naj bi jim še nadalje hlapCpvaii in le njim s svojim znojem kupičili bogastvo. Nemec in Madžar si domišljujeta, da sta ustvarjena samo za gospodstvo in bogastvo, Slovan pa za sužnja in revščino. Dosedaj je res bilo veftinoma v veljavi to načelo. A od dne 3 0. maja 1917 naprejnevefi! Mi Slovenci in Hrvatje smo enakovreden narod, mi nismo sinovi in hčere sužnjev, — .ampak mi smo rojeni od svobodnih očetov in mater. ProS s pomisleki, da je Nemeo ali Madžar v e <5 kot je Slovenec ali Hrvat: mi ne maramo več nemškega in madlžarskega gospodstva! Prav je zapisal MSlov. .Gospodar" v svoji 38. številki, ki io ravnokar čitam, "da se hočemo !•<> riti proti tistemu ,,veleizdajstvu", ki hoče, dabinam tujci gospodfirili in komandirali. Borba zn združitev slovenskih in hrvatskih dežel je že stara. Ze cesar Jožef je združil Stajer&ko, Koroško, Kranjsko in Goriško, oesar Napoleon je ustanfivil Tlirijo in slani hrvatski ban Jelačič, rešitelj *naSe epsarske hiše leta 1848, je opetovano povdarjal ir z-ihteval, da se morajo Hrvatje in Slovenci zdruiiii politično, gospodarsko in državnopravno. A tako jasne in določene oblike še ta borba ni nikdar dobila kot ravno zdaj. Prosimo in rotimo slovenske i hrvatske poslance: Delujtekrepko, neod- n « hajte, dokler dc dobimo združene Jugoslavije pod habsburškim orlom! Ti pa, slovensko ljudstvo v domovini, pomni, Kar ti pravi slovenski vojak slavnega slovensko-štajerskega 87. pešpolka, ki se je boril za Gorico, za Kras, za Grmado, za Sv. Goro, za Sv. Gabrijela, ki ie gledal smrti v oči v Srbiji in na severnih bojnih poljanah: V združeni slovensko-hrvatski državi bomo sami med seboj in nam ne bodo ve6 gospoidovali. (isti cesarski namestiiiki, okrajni glavarji, sodniki in vsi drugi tujci, ki vas sedaj v domovini tepejo z neusmiljenim bičem rekvizicij, ki vam vsiljujejo odloke, odredbe in dopise v tujem jeziku in ki so vaš v začetku vojske zapirali kakor kake roparje in morilee ter so posmehljivo gledali, kako je nahujskana druhal pljuvala po vas in vas tepla; ti tujci bodo morali izginiti s slovenske zemlje. Naši sinovi naj bodo naši uradniki, za tujce ne bomo več pridelo\ali kruha. Pošteni Nemei, nastanjeni v naših krajih, bodo sicer imeli pravico do svojih šol in do prostega razvoja, a šulferajn in Siidmarka bosta morala izginiti. In ljudje moji, najveselejše pa bode za naš kmetski narod, d!a bo v avstrijski Jugoslaviji Janet prišel do veliave. Vsled krivde nam neprijaznih cesarskih namestnikov, nemških okrajnih glavai#jev in drugih uradnikov, dobivajo v naših krajih mesta vedno večjo moč nad kmetskimi obfcinami. Ce bi ta komanda tujcev-uradnikov šla tako naprej, bi nemška in nomSkutarska mesta polagoma popolnoma zagosrodovala nad slovens&im kmetskim ljudstvom. Pa tudivverskemozirubo v Jugoslay i j i b o 1 j e. Po tujcih-Nemcih se pri nas vedno bolj širi verska mlačnost, nevera in odpadništvo. A naši bratje Hrvatje pa so veren narod in tako bode slovensko-hrvatsko združenje tudi t tem oziru rodilo dober sad. Tako mislimo slovenski junaki na fronti o naši ustanavljajoči se jugoslovanski državi, kateri bodo kraljevali slavni Habsburžani.. Borimo s e, d okler ne zmagamo: mi nafronti nadLahom, vi voditelji naši pa nad tistimi, ki sebranijo ustanovitreJugoslav i j •! M, B.