VESTI
V NOČI od 6. na 7. aprila je umrl v Ljubljani po dolgotrajni bolezni ravnatelj Glasbeno narodopispega instituta, France Marolt. — France Marolt je bil rojen 21. junija 1891 v Ljubljani, kjer je dovršil tudi gimnazijo. Nato je študiral glasbo v Glasbeni Matici v Ljubljani in pa na Dunaju pri prof. Fr. Mer-klu. France Marolt je bil eden naj večjih poznavalcev slovenskih narodnih motivov, predvsem. glasbenih. Ustvaril je zbirko slovenskih narodnih pesmi in narodnih plesov, ki so bili mnogi že skoraj pozabljeni. Bil je dolgoletni vodja Akademskega pevskega zbora, ki je pod njegovim vodstvom napredoval do najboljšega slovenskega pevskega zbora in je ponesel slovensko pesem — tudi koroško — z izrednim uspehom tudi daleč p’-fcko slovenskih mej. Med njegovimi spisi sta znani predvsem “Pevska vadnica” za pevske zbore in pa zbirka “Petnajst slovenskih ljudskih pesmi” za moški zbor. Spomin na Fr. Marolta bo v njegovih delih trajno, živel tudi med koroškimi Slovenci.
NA SVOJI SEJI z dne 6. aprila je predsedstvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije sprejelo sklep o reorganizaciji jugoslovanske vlade.. V smislu tega sklepa so ukinjena 4 ministrstva (ministrstvo za delo, za no-voosvobojene kraje, za železnice in promet, za pošte), zvezna planska komisija, štiri generalne direkcije (strojegradnje, črna metalurgija, proizvodnja in predelava nafte, metalurgija) ter šest komitejev (ljudsko zdravje socialno skrbstvo, kinematografija itd.) Namesto ukinjenih ministrstev, generalnih direkcij In komitejev so ustanovljeni takozvani Sveti, ki so v sestavu vlade in imajo predsedniki Svetov položaj in naziv ministrov. Nova jugoslovanska vlada ima poleg predsedstva vlade še 7 ministrstev (zunanje, notranje, za narodno obrambo, finančno, pravosodno, za zuna-
njo trgovino in za pomorstvo) ter 11 Svetov (za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, za znanost in kulturo, za ljudsko zdravje in socialno politiko, za gospodarstvo, za energetiko, za strojegradnjo, za predelavno industrijo, za gradbe, za kmetijstvo in gozdarstvo, za blagovni promet, za promet in zveze). — V novi vladi, v kateri je predsednik in vojni minister Josip Broz-Pito, je poleg njega še 22. ministrov, med temi trije podpredsedniki. Zunanji minister je Edvard Kardelj, notranji pa Aleksander Rankovič. Slovence predstavljata v novi vladi še Boris Kidrič, ki je predsednik gospodarskega sveta, in Franc Leskošek, ki je predsednik Sveta za strojegradnjo. —- V vladi je še 5 ministrov brez posebnega delokroga in tudi glavni tajni vlade ima naslov ministra.
V Iranu bo še lekla kri, — napoveduje Islamski fanatik
SKOK V SVOBODO SE JE POSREČIL
WASHINGTON. — Skok Ok-sane Stepanovne Kasenkine, sovjetske učiteljice, ki je skočilai skozi okno drugega nadstropja; Samo dve unči smodnika je sovjetskega konzulata v New bilo treba, da je postala Zorku, je bil res skok v svobo-zbornica poslancev patrio- do. Te dni je namreč predsed-
tična.
nik Truman podpisal zakon, s katerim ji dovoljuje stalno bi-Sejed Mojtaba^ vaiisče v Zed. državah, katerih
TEHERAN.
Navab Safavi, vodja Fadajan Is-'državljanka lahko^ostane!
lama, močne nacionalistične or-J	_____n______
ganizacije,
Danes sončno in nadalje toplo. Ponoči jasno in toplo.
| Tri im dan	j
Predsednik Truman je zadel demokratski stranki velik uda-
Nehru si prizadeva okrnili svobodo govora in liska
Predlog priporoča tudi omi-Ijenje kompenzacij za posest, ki jo je zasegla vlada.
NEW DELHI, Indija. — Indijski premier Nehru je v interesu “varnosti države in prijateljskih odnošajev” s tujimi deželami predložil v parlamentu predlog, ki bo, če bo sprejet, okrnil svobodo tiska in govora.
Predlog priporoča amendira-nje gotovih določb indijske ustave. Priporoča tudi modificira-nje ali omiljenje kompenzacij za posest, ki jo je vlada podržavila.
Predlog je formalno predložil Nehru, zdaj pa ga bo zagovarjal v parlamentu dr. B. R. Ambed-kar, minister pravosodstva. Pričakuje se, da bo predlog sprejet še tekom tega zasedanja, ki bo končano konec tega meseca.
Predlogu nasprotuje skoraj; soglasno vse indijsko časopisje.
ki javno priznava odgovornost za nedavni uboj premierja Ali Razmare, je izjavil, da so še drugi, “ki jih bo treba poslati v peklo.” Safavi jt dalje rekel, da izvaja on lahko večji vpliv na iranske komuniste, čeprav sam ni komunist, kot ga more izvajati Stalin.
V intervjuvu v Teheranu je ta 27 let stari islamski fanatik označil ubitega premierja Raz-maro kot izdajalca, ki je služil Angležem, Amerikancem in Rusom, nato pa pozval oblasti, naj ga aretirajo ,če si upajo.
“Če bi Razmara ne bil likvidiran, bi ne bilo vrnjeno našemu ljudstvu njegovo dragoceno olje’, je dejal. “Samo dve unči smodnika je bilo treba, da je postala patriotična naša zbornica poslancev.”
SKRB ZA VARNOST NA LADJAH VELIKIH JEZER
Oblasti so odklonile zaposlitev tridesetim monar-jem na Velikih jezerih, da preprečijo vohunstvo in sabotažo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ZAPADNA EVROPA JE UŽALJENA
HAAG. — Akcija ameriškega senata, ki je sklenil, da se okr-ne vsa pomoč onim zapadnoev-ropskim deželam, ki ne bodo nehale trgovati z deželami za železno zaveso, je silno užalila evropske “zaveznike” Zed. držav.
Washingtonski uradi se pripravljajo za slučaj napada
“Drugi Pentagon” bo v državi Maryland. — Tudi sedeži vseh ostalih uradov so že določeni.
WASHINGTON. — Obrambni department je v torek naznanil, da se ustanavljajo izven Wa-shingtona tajni vojaški glavni stani, ki se bodo uporabili, če bi bili Pentagon in ostali vojaški uradi porušeni ali poškodovani po sovražni akciji. V naznanilu je dalje rečeno, da delajo vse vladne agencije načrte za nadaljevanje dela v slučaju, da pa^ stanejo sedanji uradi vsled sovražnih napadov neuporabni.
Uradnikom in uslužbencem Pentagona je bilo naročeno, da se imajo zglasiti v enem ali drugem zasilnem uradu, ako je njihov urad zaradi sovražnega napada neuporaben.' Kraji novih zasilnih uradov so tajni. Toda še lansko leto je bilo povedano, da bo “drugi Pentagon” ustanovljen v Camp Ritchie v zapad-nem Marylandu.
Ropar s ponarejenim nosom
CHICAGO. — Tukaj je neki ropar, ki je imel na obrazu ponarejen nos iz papirja, odnesel iz prodajalne žganja $585. Ampak revolver, s katerim je strahoval prodajalca, ni bil ponarejen, temveč pristen.
NAJNOVEJŠEVESTI
DETROIT. — Detroit Street Railway komisija je odglaso-vala, da bo takoj pričela obratovati javni transitni sistem, kjer štrajka 3,800 uslužbencev.
vajo zdaj v dvoje okrajev cen-! WASHINGTON. — Zbornica se-
Tridese- nikov. Kapitan je tudi povedal, da CIO in AFL organizaciji iskreno sodelujeta z oblastmi v>' tem varnostnem programu.
Tozadevni varnostni program se je pričel izvajati lanskega avgusta, ko je bilo izmed moštva parnikov odbranih 28 mornar-vitalno jev in odstranjenih iz službe.
“Majhno število odstranjenih mornarjev na Velikih jezerih
Velika obzirnost Anglije do svetovnega komunizma
LONDON. — Angleška “delavska” vlada je z. veliko hladnostjo sprejela v parlamentu nasvet, naj bi se ustanovil poseben oddelek ali department za protikomunistično propagando v Evropi. Prav tako je zavrnila predlog za ustanovitev politične vojne eksekutive v notranjosti Atlantske pogodbe v kateri ek-sekutivi naj bi igrala Velika Britanija vodilno vlogo.
Aktivnost komunistov v velikem deževju na korejski fronti
Zavezniški poveljniki menijo, da bodo začeli komunisti ofenzivo v deževju, ki je zanje v mnogih ozirih ugodno.
TOKIO. — Rdeče čete se zli-
CLEVELAND, O. tim ljudem, ki so običajno zaposleni na parnikih, ki vozijo po Velikih jezerih, je bila odklonjena zaposlitev v soglasju s prizadevanjem, da se zabrani vohunom in saboterjem dostop naj parnike, ki prevažajo važno železno rudo.
Teh trideset je bilo odbranih ______. ............. ^______
iz skupine 8,000 pomorščakov,'dokazuje, da so Velika jezera v •	,	.„ llT-. , , „ ,,
ki so zaposleni na velikih tovor-, varnostnem oziru mnogo na jjevue» nih parnikih na Velikih jezerih, boljšem, kakor je atlantska in pa-1 Leon H. Morine, kapitan obrež-j cifična obala”, je rekel Morine. ne straže v clevelandskem dis- “Na teh dveh obalah je bilo žd triktu, je izjavil, da bi bili orne- tisoče pomorščakov vzetih z la-njeni, ki so bili odklonjeni, kaj dij in spravljenih na varno, kjer slab dodatek za varnost teh par- ne bodo mogli delati škode.
Izredna seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 izredno sejo v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Seja je zelo važna in je članstvo prošeno, da se udeleži v čimvečjem številu in točno, j 11. obletnica—
V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josepha Ferkul v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Na tetevižnu je bil—
“Franc” Mišmaš, znani orglar je nastopil v soboto zvečer ob 11
Komunistična Kitajska ima težave s Sovjetsko zvezo in s svojim lastnim ljudstvom
WASHINGTON. — Tukaj se kitajske izgube v Koreji, delo-kopičijo dokazi, da polzi kitaj- ma pa krvave čistke, ki jih upri-ska komunistična vlada proti te- zarjajo komunistični veljaki nad žavam tako s Sovjetsko zvezo ljudstvom, katerega vladajo, kakor s svojim lastnim ljudst-1 Da so komunistične vojne iz-Vom. Vladni uradniki, ki so ze- gube silno težke, je bilo razvid-lo zaskrbljeni nad vprašanjem, no tudi iz MacArthurjevega po-kdaj in kako se bo končala voj- ročila, ki je izjavil, da so kitaj-na V Koreji, so ločeni v mnenju,'ski in korejski komunisti izgu-kakšen učinek bo imelo to dej- bili že nad 750,000 mož, in gene-stvo na položaj v Koreji.	j ral Marshall je tudi potrdil, da
Nekateri se strinjajo z izjava- je bilo uničenih že več kitajskih mi državnega tajnika Achesona, najboljših divizij, ki že nad leto dni trdi, da bo Med tem pa prihajajo iz To-nezadovoljnost kitajskih komu- kija poročila visokih častnikov nistov s Sovjetsko zvezo prived-1 marinskega zbora, Ki poročajo, la komuniste do odloka, da se da so kitajski komunisti priča-
tralne Koreje, in to v velikem deževju, ki zakriva njihove akcije. Pričakovati je, da bodo začeli komunisti svojo ofenzivo v tem slabem vremenu, ki je zanje idealno za kritje njihovega lahkega transportacijskega sistema, silno nevrilično pa za zavezniške tanke in letala.
Velika komunistična ojačenja so bila opažena v Yangu in Čun-čon okrajih, ki ležita osem milj južno od vzporednika in 45 milj
Zakonca Rosenberg v smrtnih celicah Sing Singa
NEW YORK. — V ponedeljek'severnovzhodno od Seoula je bilo odrejeno, da se ima Juli-! V ponedeljek so zavezniške usa Rosenberga, na smrt obso-'Čete pobile in ranile 1,580 komu-jenega vohuna, ki je izdajal So-jMstov, kot naznanja komunike rec, ki ga bo težko zaceliti, ko! vjetom atomske tajnosti, pre- osme armade.
je brez vzroka odstavil od po-J mestiti v smrtno celico Sing Sing --------------------------
veljstva na Pacifiku generala; jetnišnice.
Mac Arthur j a.
* * *
Ne sam ne kdo drugi ga ne more oprati in zgodovina bo pi-
nalorjev in poslancev je soglasno pozvala Združene narode, naj prepovedo pošiljaj-nje orožja rdeči Kitajski. Poleg tega je zbornica tudi po-zva'a Združene narode, naj ne dovolijo pristopa v organizacijo komunistični Kitajski.
WASHINGTON. — Gen. Omar Bradley, ki priča zdaj pred;
senatnim odsekom, je izjavil, da ni gotov, da bo sedanja politika vlade zagotovila “odločilne rezultate” v Koreji. Toda prav tako ni gotov, da bi MacArthurjevi predlogi pripravili ondotno zadevo kaj bliže zmagi.
začno pogajati za mir v Koreji.
kovali, da bodo podprli svojo a-prilsko ofenzivo s 3,000 sovjet-
Informacije, ki priihajajo v.skimi letali in stotinami tankov, Washington, vedo povedati, da'toda vsega tega jim Sovjetska
Franc se je dobro postavil.
Majske “Koprive” izšle—
Izšla je majska številka satiričnega mesečnika “Koprive”, ki ga izdaja Ivan Jontez. Ta številka ima na rešetu E. Kristana, titovce, “zarjavelo devico E.”, Glas Naroda, MacArthurja iri kopico drugih osebnosti in stvari. List izhaja na naslovu 1107 E. 74. St., Cleveland 3, O. Naročnina znaša $1.00 na leto.
Na novo službeno mesto—
Rev. Max F. Sodja, kaplan pri Annunciation Parish, Akron je bil prestavljen za kaplana pri St. Anthony of Padua Parish, Fairport Harbor.
so se pričeli kazati učinki nezadovoljstva in nemirov pri vladi v Peipingu. Vzroki tega neza-
zveza ni dala. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj so bili komunisti neuspešni s svojo ofen-
/dovoljstva so deloma ogromne živo.
ZASTOJ DELA V ADDRESSOGRAPH-MULTIGRAPH TOVARNI V EUCLIDU
CLEVELAND, O. — V pone- kega uslužbenca, ki je član uni-deljek ponoči je zastala produk- Je pisarniških uslužbencev, cija v Addressograph - Multi-^ Unij ski uradniki so priznali, graph korporaciji na Babbitt Rd. 30 ^elavci demonstrirali, to-ko so člani unije International'ja pravij0>,da	"™a "ika-
Association of Machinist (AFL) stva od dela pustili delo v protest proti od-j William Layman) pers0nel slovitvi nekega pisarniškega de- manager naprave, je dejal, da lavca, ki je bil odslovljen radi je res bilo nekaj nesporazuma, nepokorščine. Drugi šift de- toda da je bila stvar kmalu po-lavcev je pustil delo ob 6:30 zve- ravnana brez delavskega zasto-čer z zahtevo, da vodstvo sprej- ja. V omenjeni napravi je zame nazaj omenjenega pisarniš- poslenih tudi mnogo Slovencev.
NA ST. CLAIR AVE BO V “RUSH” URAH PREPOVEDANO PARKANJE V OBE SMERI
CLEVELAND, O. — Na St. prepovedano parkanje avtomo-Clair Ave., bo v “rush” urah, to bilov. Tako je naznanil John je, ko je največji promet in se vračajo ljudje z dela domov,
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
NARODNE NOŠE so zadnjo nedeljo v cerkvi in dvorani vzbudile veliko pozornost in so jako ugajale. Sedaj sta še dve skoro neposredni prireditvi, kjer naj bi s številno udeležbo podčrtale ameriško slovensko zavest: To soboto popoldne (dan proslave ameriške oborožene sile) nastopijo v sprevodu v Clevelandu na Chester Ave., in višina E. 18 St. Javiti se je pri g. Antonu Grdini. Tam nastopijo v povorki vse clevelandske narodnosti. — Drugo nedeljo j‘e pa pri sv. Lovrencu procesija sv. R. T. Narodne noše naj kar največ doprinesejo k lepoti te slovenske pobožnosti v Clevelandu.
DVE NOVI MAŠI slovenskih rojakov bosta 10. junija. Ena v Collinwoodu in ena v Barber-tonu. Za obojni novomašni banket se dobe vstopnice v Slov. pisarni.
IDENTITETNO KARTO naj dvigne v pisarni Maks Erste.
RUTO (kakor za narodno nošo) je nekdo pozabil v pisarni.
SLOVENSKI ODER št. 2 — (16 strani) se dobi v pisarni za 10 centov. Pošljemo tudi po pošti. Plačate lahko z znamkami.
sala o aktu kot o nečem zelo zagrešenim.
Mf“^;^*jMcArthur: Vloga vojaškega poveljnika v vojni
ci, odkar je bil s svojo 35 let sta-. Ko je general MacArthur na- ko storite to, preide ravnotežje veljniku, kateremu ste izročili ro ženo Ethel obsojen na smrt.'stopil pred senatnim odsekom, kontrole, ravnotežje koncepcije,
Proti obsodbi sta oba
vložila, mu je senator Green stavil vpra- glavni interesi, ki so pri tem pri-rjzjv‘	| sanje, tičoče se političnih in vo- zadeti, v kontrolo vojaštva v hi-
Rosenbergova žena je bila že jaških odgovornosti vojaškega pu, ko se doseže stanje ubijanja, kaj, saj je Vatro Grili, prej prepeljana v smrtno celi-jpoveljnika v miru in vojni. Na Zato v vsaki vojni kampanji vo-
drednik Enakopravnosti, brzo-'co v Sing Singu, toda je zapro-javil Trumanu, da je prav sto-'sila, naj jo premeste nazaj v je-ril. Daily Worker, glasilo ame-! čo v New Yorku, češ da ji je turiških komunistov, je bil tudi Vanje v smrtni celici grozno.
zelo zadovoljen s tem, Stalin	----—°-	“
.tudi, angleški socialisti tudi. DAJ ^^^^cev^kakim Torej kaj pa je treba še več . . .]	dolarjem
to vprašanje je dal general Mac-] jaški poveljnik ni omejen samo
Arthur sledeči odgovor:	|na poveljstvo svojih čet; on iz-
“Splošna definicija, ki je žel vaja nad ceim okrožjem polno desetletja nesporna, je, da je'politično, ekonomsko in vojaško vojna ultimatni proces politike; kontrolo. Ko politika odpove
da ko se vsa politična sredstva', izjalovijo, se preide na silo. In
in preide oblast v roke vojaštva, morate zaupati vojaškemu po-
moč in oblast, ali pa boste ustvarili sistem, ki ga je svoječasno uveljavila Sovjetska zveza: sistem političnih komisarjev, ki vodijo deželo tako v vojaškem kakor v političnem oziru. Če sel od poveljnika pričakuje in hteva, da bo uspešno zaključil vojaško kampanjo,
bilov.
R. Samson, komisar za promet, ki je dejal, da stopi ta naredba v veljavo prihodnji teden.
Komisar je dejal, da bo parkanje prepovedano v obeh sme-
MLADI ZNANSTVE-NIK
ILION, N. Y. — Ideje nekega 13-letnega dečka o izboljšanju jet letal so naredile tako globok; vtis na inženirje zračne sile, da
se mu ne
tobusi, in položaj bo še slabši, ko se bo truke, ki sedaj uporab-sme predpostavljati ne vojaških,;'ijajo shoreway, odvodilo na St. ne političnih omejitev.”	Clair Ave.
reh od E. 9. ceste do E. 84. St., so ga povabili, naj nastopi pred, kjer povzročajo parkani avto-,njimi in jim razloži svojo iz-mobili velike neprilike in zamu-| najdbo. Ronald Wheeler, 13 let de avtobusom, poulični, trukom stari učenec srednje šole v Ilio-in osebnim avtomobilom.	Jnu, bo prispel prihodnji teden
Tozadevna naredba je bila iz- na letasko bazo v Rome, N. Y., dana, ker se je povečala na St.1 kjer bo predložil svoje risbe in' Clair Ave., gneča, odkar so pri-J načrte za dodatni tretji kombu-čeli po njej voziti ekspresni av- stični predel jet letalom, ki i-
majo doslej samo po dva. ---------------o------
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMN*
MO NA BEGUNCE

/IMEHISKA POMOVIM/I
mvm
<■—r; —I
MEJiilDDCIJLdLlIlCI 'li'"ll f TtVTS msmzsr— ■
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Editor: James Debevec
General Manager and English Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	__
Vsi za enega, eden za vse
P. Bernard Ambroiii
Dolgo napovedovana VELIKA/zapoved ljubezni do bližnjega.
Seliškarjev Tone, računi-co v roke!
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside Umted States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. ____________
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._____
“	~	'	No. 97
Wed., May 16, 1951
Uradniki in upokojenci so v teh časih na najslabšem
Taki, ki so se nekoč v denarju valjali, kakor smo rekli, morajo danes gledati, da ne bodo obubožali. Mezdni delavci, to je taki, ki so odvisni od tedenskega ali dnevnega zaslužka, so danes na najboljšem.
Skoro bi rekli, da se okrog nas vrši danes proces, po katerem bogataši izgubljajo in revni postajajo bogatejši. Ali z drugimi besedami; enači se. Od zgorej dol, od spodaj
gor, da bomo vsi enaki.	_	,	.
Dobršen del k temu pomagajo danes davki. Za drug del skrbijo višje cene. Mezdni delavci so bili tako srečni, da so dobili zvišano mezdo, preden so se dvignile cene. Taki, katerim smo bili včasih nevoščljivi zaradi sijajnih letnih plač, denejo prav malo v žep, ker jim davki požro skoro vse. Najslabše se danes godi upokojencem in uradnikom, ki imajo določene mesečne dohodke. Nanje se ne ozirajo niti davki, niti višje cene.
Sedanjega položaja ni nihče vesel, nihče ni zadovo-lien. Delavski voditelji se pritožujejo, da delavci ne dobivajo toliko, kolikor bi morali. Predsedniki korporacij z visokimi plačami tožijo, da ne morejo izhajati. Morda jim ostane na leto $15,000, ali $25,000, ali morda $50,000, pa s tem ne morejo izhajati, pravijo, v tej draginji.
Predsedniki velikih korporacij, ki so ali še dobivajo visoke letne plače, dandanes prosijo, naj jim ne zvišujejo plač, ampak naj rajši plačujejo zanje za socialno varnost, da bodo na stara leta dobivali od vlade pokojnino. Pravijo, da je to danes še edina gotova stvar, na katero se more človek zanesti na stara leta.
Najbolj srečen je pa še tisti, ki nič nima. Kakor oni brez srajce in ki se je kralju izpovedal, da je najbolj srečen človek v njegovem kraljestvu.
Kako vendar to mislijo?
Ko je začel vojni tajnik gen. Marshall pred senatnim odsekom pričati, je trdil, da bi nas bil general MacArthur gotovo zapletel v vojno z Rusijo, če bi bil razbijal komunistične baze v Mandžuriji. Zato da ga je predsednik Truman odpoklical od poveljstva, ker hoče Truman ostati z Rusijo v prijateljskih odnošajih.
Tako se je govorilo in trdilo na dolgo in široko.
Ampak pred par dnevi je pa gen. Marshall izjavil pred istim senatnim odsekom, da je njegovo mnenje to, da smo v veliki nevarnosti, da se zapletemo v vojno z Rusijo, če bomo nabili kitajske komuniste v Koreji. Rusi in Kitajci imajo pogodbo ali pakt, je rekel gen. Marshall, da si medsebojno pomagajo in če Stalin ne gre pomagat kitajskim komunistom v Korejo, bo Kremelj dobil od komunistov po vsem svetu slab red.
Torej gen. Marshall je povedal, da se bi zapletli v vojno z Rusijo, če razbijamo kitajske baze v Mandžuriji.
Po njegovem torej ne smemo zmagati v Koreji, če se nočemo zaplesti v vojno z Rusijo. In ker predsednik Truman pravi, da gre njegova politika za tem, da se ne zapletemo v vojno z Rusijo, ne smemo pričakovati, da bi v Koreji kdaj zmagali.
Slabi so naši voditelji, si upamo misliti, če že vnaprej mečejo puške v koruzo. In slabo bodo zapisani pri ameriškem ljudstvu, če se bo pokazalo, da so poslali naše fante na Korejo z namenom, da jih bodo tam kitajski komunisti nabrisali.
Nekateri trdijo, da z vojno v Koreji kupujemo dragocen čas, da se oborožimo in pripravimo v Evropi. Toda ne smemo pozabiti, da se Stalin tudi pripravlja in oborožuje in kadar bomo mi pripravljeni, bo tudi on.
Čudni vojskovodje so to! Armado pošljejo proti komunistom v Korejo, tej armadi pa strogo ukažejo, da ne sme sovražnika natepsti, niti ga ne sme preganjati čez gotovo črto. Kongres ima moč take vojskovodje poslati v zapeček! In zakaj jih ne, bi radi vedeli?
KAMPANJA za Ligo se je pričela. Več je povedano o njej v AMERIKANSKEM S L OVEN-1CU. Ta kolona pa smatra za j umestno, da ponatisne iz argentinske SVOBODE SLOVENIJE uvodnik, ki je izšel v imenovanem listu 1. marca letos pod naslovom: NAŠA DOBRODELNOST. Glasi se:
* * *
' Dobrodelnost je dolžnost, ki nam jo narekuje naša narava in ukazuje božja postava. Dokler bo svet stal, bodo živeli na rijem ljudje, ki ne morejo dostojno živeti brez materij alne pomoči svoje okolice. Moderna družba hoče polagoma prevzeti naloge zasebne dobrodelnosti, vendar življenje je dostikrat tako komplicirano, da tudi najpopolnejša socijalna zakonodaja ne more zadovoljivo in hitro rešiti vseh slučajev. Tako bo še vedno ostalo odprto široko polje zasebni, ali če hočete, neoficijelni dobrodelnosti, ki jo zlasti goji Cerkev potom svojih ustanov in organizacij in ki predstavlja eno bistvenih točk krščanskega udejstvovanja.
							
V starih, davnih časih
Krava pri gobcu molze
Tako so naši stari očanci učili svoje naslednike, hoteč jim s tem dokazati, da slabo krmljena krava ne bo dajala dosti mleka.
V Ameriki hočemo pa zdaj krave, kokoši, pujske in drugo žival priučiti, da bodo zjutraj eno uro prej vstajale, ker hočejo modrijani po vsej deželi uvesti hitrejši čas. Ponekod so ga, ponekod pa ne. Kakih 65,000,000 Amerikan-cev živi od aprila do septembra za eno uro hitreje, to se pravi, da vstaja eno uro bolj zgodaj in kakih 80,000,000 jih pa je, ki se s to novotarijo ne strinjajo. Farmar se mora ravnali po soncu in ne po uri, ravno tako njegova živina. Po našem mnenju je farmar bolj pameten kot smo pa mi meščani, ki si umišljamo take bedarije z urami. Še celo živina je bolj pametna in vstaja po soncu, ne pa po vekarcah.
Poznamo dalje veliko število primerov tovariške dobrodelnosti med naseljenci, zlasti pri gradbi novih domov, ko ob prostih urah znanci in prijatelji priskočijo na pomoč rojaku, ki hoče priti do lastne strehe in ko pod pridnimi rokami rastejo stene vidno iz tal in so ljubeznivi pomagači bogato poplačani ob misli na srečo, ki se bo z družino vselila v novi dom.
Se več, naša dobrodelnost gre čez morja in narodne meje. Misijonski prijatelji kupujejo dragocene aparate, za kitajske bolnike in zidajo cerkvice za bedne Indijce, da zadoste tako svoji misijonski dolžnosti. Lepa in ob' čudovanja vredna vnema in presenetljivi uspehi.
* * *
Med vsem tem obširnim dobrodelnim delom pa je prišel iz Nemčije in Avstrije skromen, pa obupen glas naših bratov, na katere, se zdi, da smo pozabili, ali jih vsaj nismo uvrstili v naših dobrodelnih načrtih na pravo mesto.
Kdo so ti reveži? So naši tovariši iz begunskih let iz časov protikomunistične borbe, mnogi med njimi pohabljenci, drugi neozdravljivo bolni, tretji stari in bolni, katerim so vse države sveta zaprle svoja vrata. Še tako socijalni zakoni katerekoli države na svetu se branijo spreje-titi kot naseljence ljudi, ki bi mogli pomeniti breme za državo. In tako so ti naši bratje sedaj prepuščeni sami sebi, brez sredstev, brez pravic, dela nezmožni moralno trpeči in telesno v pomanjkanju najhujše vrste.
- rU	- — -
* * *
Ali naj jih pustimo, da tam poginejo, med tem, ko mi sedimo pri polnih loncih? Kdo iz' med nas more reči, da jim ni dolžan pomagati? Kdo more reči, da jim ne more dati prav ničesar? Društvo Slovencev Vas poziva in prosi. Ali bo odziv? Ali se bodo našli med tisoči Slovencev, ki žive na varnem in v udobju taki, ki bodo prijeli za delo in podprli prizadevanja Društva Slovencev? Ali bo kdo* med nami, ki se bo hotel izogniti veliki dolžnosti, da bi daroval v ta namen?
Največ je vredna skrita dobrodelnost, tista, ko levica ne ve, kaj da desnica, ki ne pričakuje pohvale, ki noče, da bi podpiranec vedel za ime svojega dobrotnika. Takih skritih dobrotnikov smo imeli doma mnogo in jih imamo tudi tu med nami. Pa niso med nami zato, da bi jih občudovali, ampak, da bi jih posnemali. Predmet dobrodelnosti je lahko vsakdo izmed tisočev, ki žive okrog nas. Dobrodelnost ne računa le z denarjem; mnogokrat ena dobra beseda tako dobro de, mnogokrat pameten nasvet ali opozorilo, mnogokrat! skromna pomoč pri vsakdanjih opravkih in težavah! Vse to že spada pod dobrodelnost, vendar na splošno pod tem pojmom mislimo tvarno pomoč v denarju, živežu, obleki ali drugih življen-skih potrebščinah onim, ki žive v pomanjkanju. Materijalno pomanjkanje najosnovnejših živ-Ijenskih potrebščin je zlasti po zadnji svetovni vojni postalo tako splošno, da zasebna dobrodelnost ni mogla biti več kos nalogam krščanske ljubezni in je bilo treba dobrodelne akcije organizirati na široko. Saj so nam še v dobrem spominu UNRRA,
IRO, Papeška pomožna akcija, dobrodelna akcija naših rojakov v USA itd., ki so imele namen pomagati najbednejšim med bednimi, beguncem-brezdomcem ter jih privesti v kraje, kjer bodo zopet lahko živeli človeka vredno življenje. Vsi mi se moramo zahvaliti tem dobrodelnim ustanovam, da smo prišli na svoje nove domove in da smo leta nervoznega čakanja po taboriščih vkljub vsem nevšečnostim le zdravi pretolkli.
* * *
Danes smo večinoma vsi v stanju, da sami pomagamo drugim potrebnim. Zdrav čut, pa tudi krščanska moralka, nam pravi, v kakšnem redu in razmerju naj se opravlja dobrodelnost. Naj prej smo na vrsti mi sami. Trajalo je dokaj časa, predno smo se spet prelevili v civilizirane ljudi, ki žive v hišah ki imajo pohištvo, kuhinje, ključ od lastnega stanovanja, ki razpolagajo po svoji volji s časom in premoženjem, skratka; da smo se raz-taboriščili.
Potem nam zdrava pamet narekuje, da pomagamo svojim najdražjim in najbližjim staršem, ženi, možu, bratom, prijateljem, svojim bivšim dobrotnikom. Ne- silja. Pot v svobodo pa se je po-pretrgana veriga pošiljk z vsega, kazala precej težka, toda ni nas sveta je vedno na poti proti naši stari domovini: živež, zdravila, obleka, orodje, sto drobnih potrebščin. Najlepši dokaz, da slovenski novonaseijenec ni pozabil dolžnosti, ki mu jih nalaga
Saj vendar znamo toliko stvari tako imenitno organizirati! In tu gre za tako važno stvar: za naše lastne brate, za naše tovariše, ki trpe pomanjkanje take stopnje, da dobrodelnost napram njim ni več le nasvet, ampak zapoved in dolžnost.
POSEBNA KAMPANJA ZA PRISPEVKE LIGI
Od
15. maja do 30. junija 1951 CILJ: $10,000
Poslali smo jim Koledar Svobodne Slovenije
Cleveland, O. — Pred dobrim mesecem smo poslali slovenskim beguncem v taborišču Fraschet-ta na Laškem Koledar Svobodne Slovenije, zdaj smo dobili sledeče pismo: “Z velikim veseljem sporočamo, da smo dobili Koledar. Vsi Slovenci v taborišču se vam zanj iskreno zahvaljujemo. Že dolgo nismo imeli v rokah tako lepe knpige, pa tudi zelo poučna je. Tu je precej So-vencev, ki so zapustili dom, da bi se rešili komunističnega na-
strah, enkrat mora priti tudi za nas in našo domovino ura rešitve. Prisrčne pozdrave vam in vsem Slovencem v Ameriki, ki so dobre volje.’ Vaš rojak V. D.
A. D.
Cleveland, O. — Dolgo sem premišljeval, nazadnje pa le nisem mogel premagati svojega! odpora proti takim neresnim trditvam, kakor jih ravno v zadnjem pismu v Enakopravnosti 10. maja 1951 prinaša Tone Seliškar iz Ljubljane. Kmetje v Dolu bi njegovemu prijatelju gotovo bili hvaležni, če bi jim pokazal, kje je tista mast, mleko, kruh, moka, kokoši, race in druge dobre stvari, ki jih je sedaj menda več, kakor takrat, ko je on odhajal z doma. Pa ne, da bi zamenjal ta njegov prijatelj Kreič iz Pa., kraj, kjer je videl vse to, pri njemu doma, ali pri OZNI in funkcionarjih komunistične stranke z drugimi hišami, kjer vsega tega hudo pogrešajo, sicer pač ne bi tarnali, kakor Kreič pravi. Da mu j d to šlo precej na živce, je razvidno iz tega, ker se je raje preselil Ljubljano, da kmetom ni treba odgovarjati na jamranje, ker jim pač ni mogel reči v obraz, da imajo vsega dovolj, kakor piše, Seliškar, saj bi jo skupil, da bi se mu morda še v Ameriki poznalo, ko bo nazaj prišel. — Da more Amerikanec kupiti vse samo za eno tretjino, kar morajo domači plačati trikrat toliko, je; prav tako bosa. Da bi kosiloi pri “Slonu” veljalo Amerikanca 300 dinarjev, je precej čudna,, ker takega kosila pač ne bi hotel, da pa daje zanj samo 90 dinarjev, ki jih je dobil za svoje dobre dolarje, bo pa Tone komu drugemu natvezil, ne pa nam. Tudi pri čevljih ga je hudo polomil. Za izvoz pripravljeni — saj se domači trgajo za nje in jih ni treba izvažati — stanejo ne samo 4,000, marveč še pol tega zneska in tudi nastaviti se mora že ob štirih zjutraj, da bd morda prišel na vrsto. Ko bo pa tam, ga bo sram, da bi s svojim denarjem odjedel domačim čevlje tako poceni, kakor je Seliškar izračunal. Recimo, da so' čevlji res 4,000 dinarjev, za katere je moral on dati dobrih 80! ameriških dolarjev, da je dobil toliko dinarsko - dolarskih bonov, s katerimi dobi on 70 odstotkov popusta, tako da plača samo 30 odstotkov pri vsakem računu. Trideset odstotkov od; $80 znaša po našem navadnem računu $24, dočim Seliškar hoče nam tukaj natveziti, da stanejo čevlji Amerikanca tamkaj samo $14.00. Če Tone računa tako pri vsakem računu, bo malo Amerikancev videl, ki mu ne bi rekli, da grdo laže. Za enkrat! dovolj ,Tone!
Srninimi..iimnini..................................................................
ga za nogo. Pri nas pa: po vrsti,, kakor so hiše v Trsti. Kaj vem.
Dragi Lojze!
Preden Ti nadalje pišem, bodi zagvišan, da Ti želim zdaj na pomlad vse najboljše in upam, da Te bo to moje pisanje našlo pri najboljšem zdravju. Saj ni treba tistega: čez hribe in doline, čez kravje stopinje in medvedove jame, tri sto . . . naj te vzame kakor smo pisali od vojakov dekletom. Dekle je pa odpisalo nazaj: zdajle sem kobile oštrglala in kravam postlala, pa sem vzela pero v svojo desno roko ... In tako dalje, in tako dalje.
Ker sva si v nekakšni žlahti zastran križev in težav, ki naju brez vsake potrebe obiskujejo, sem se namenil, da bi Ti jaz razodel, kako so mene zboljševali in kako je prišlo do tega, da me je moj padar ravno še v j el, da mu nisem zbezljal na oni svet. Pomisli, Lojze, pa zdaj na pomlad; ko je toliko dela na vrtu in gredi! Pa še na samo veliko noč ko se je miza šibila od žegna in so me, kakor nalašč, zvlekli od žegna proč in me deli pod kura-telo v poboljševalnico, enčeš: tukajle se boš pokoril za vse prestane in prihodnje grehe, vne-bovpijoče in vnic izgovorjene, da boš potem, če se bo pravdan-sko obneslo, začel od kraja.
Tako so rekli, ko so me zdum-pali na krevet, me lepo odeli, v nos pa zatlačili pnevmatično cev, po kateri so mi pumpali v pljuča zrak. Pomisli, ekstra' zrak, za katerega je morala potem moja žena dosti plačati, pa ki ga je toliko okrog nas, da ga še v avtna kolesa bašemo. Meni so ga pa zaračunali in ga mi menda prodajali na vago, ki je bil kot žefran. Rečem Ti, dragi Lojze, da je to navadna sleparija. Kakor je sleparija z vodo, ki jo je v našem jezeru toliko, da je strah, pa jo moramo plačati, če jo hočemo piti. Brrr . . . Zato se je pa prijatelj Jim Šepic zarekel in meni in drugim toplo priporočal, da vode nikar ne piti, ki je tako draga v Ameriki.
Pa sem segel, bi rekel, predaleč in se boš zameštral, ker ne boš vedel, kako je šlo pri meni to stopnjema. Hrvatje pravijo: no-
— Prvi Evropejci, ki so prišli v Burmo v Zadnji Indiji, so bili Portugalci.
Dober prijatelj
Dva mlada zakonca zi Dublina na Irskem sta dobila po pošti dve vstopnici za gledališče. Poslal jih je neznan prijatelj. Ko pa sta prišla zvečer iz gledališča, ju je čakalo neprijetno presenečenje. Stanovanje je bilo popolnoma izropano, ostalo je le pohištvo, ki ga tatovi niso mogli odnesti.
IZ SLOVENSKEGA pflUMRJA
Zbirka za Narodni dom
Babičeva Osvobodilna fronta si je postavila v program, da prične ob desetletnici svojega obstoja na Tržaškem s pripravljalnimi deli za zgraditev Narodnega doma v Trstu. Pripomniti moramo, da gre pri tem za popolnoma politično akcijo ene same slovenske stranke, predstavnice Titovega komunizma na Tržaškem. V pripravljalnem odboru ne sodelujejo ne Slovenska demokratska zveza, ne druge slovenske demokratične nekomunistične organizacije.
Jasno je, da v tem okviru postavljeni Narodni dom ne bo služil potrebam vseh tržaških Slovencev brez razlike političnega prepričanja, temveč bo predstavljal predvsem oporišče sedanji Babičevi politični skupini. Slovenski demokrati sicer ne izključujejo, da bo v izpre-menjenih razmerah ta eventualno postavljeno Narodni dom vnedarle nekoč še služil resnično splošnim narodnim svrham, obenem pa po vseh dosedanjih izkustvih ne morejo izključevati, da se ne bo z njim ponovilo
isto, kar se je zgodilo z mnogimi premoženji, ki so jih predstavniki iste politične skupine, katera napoveduje sedaj gradnjo Narodnega doma, v polpretekli dobi kupili ali upravljali v Trstu. Pod njihovim “spretnim” vodstvom je namreč Ciril-Metodova šola postala komunistična tiskarna, za katero še vedno visi pravda s kominformi-sti, marsikatera stavba in podjetje, kupljeno s slovenskim denarjem pa je prešlo v komin-formistične roke.
Upoštevajoč navedena dejstva in pomisleke nekomunistični Slovenci in Hrvati Svobodnega tržaškega ozemlja ne morejo podpirati akcije, ki jo je započe-la Babičeva komunistična skupina iž izključno svojih političnih namenov.
• Gradnje v Trstu
Tržaški občinski gradbeni u-rad preučuje načrte za gradnjo nove avtobusne postaje za mi-Ijsko, škofijsko in krožno progo. V poštev prihajajoči trgi so: Lesni trg, Seneni trg in Stara mitnica.
zakaj naj bi se zgledovali po Trsti, če so pa pri nas na Menišiji hiše prav tako v vrsti, če ne še d olj kakor so v Trsti. Po sredi je cesta, hiše pa na obeh straneh. Krznar jeva hiša je bila, morda1 je še, na vogalu in koncem vasi. Ako si sedel pri oknu za ogalom, si videl po vsej vasi, če si pa poškilil v onega proti jugu, si lahko videl, če in kakšen sovražnik se bliža naši vasi. Tukaj so dolgo let taborile vaške klepetulje,, katerim je bila za prednico Bla-žonova Mica. Vsak, ki je “tukaj mimo šel, vsak se je not ozrl,” in so vsakega do samih milih kosti obrale, zunaj in znotraj. To' je bilo lepo in zgledno in ker je vse doma ostalo, to se pravi, da ni nihče nesel na krvavo sodnijo v bližnjo Cerknico, ni bilo posledic. To se je godilo vse do* onega dne, ko je šel mimo tega očitnega ženskega taborišča gospod Klun, ki je bil poslan na Menišijo, da pase in varje pred škodo vse tamošnje in sosedne! duše. Naš dušni pastir je natančno vedel, kaj se godi za Krznar-jevimi okni. Saj se je morda' katera hotela oprati za veliko noč in je priznala, “da je obirala in klestila ljudi,” ampak gospod tega niso pravili naprej. Saj veš, Lojze, da to ne gre. Tudi potreba ni bila, ker je itak vsa vas vedela.
Ampak gospod je to vrhovno* komando občinskih klepetulj vendarle ustavil in sicer ne z besedo, ne s palico in žuganjem, ampak samo z — jezikom. Sama jezik jim je pokazal, ko je šel mimo in ženščine bi se bile najraje pogreznile, kamor že, raje kot pa da so doživele tako očitno kazen. Pri nas je veljalo kazanje "jezika za največjo kazen, ki jo je mogel kdo oddati komu od daleč. Od blizu je bila brca s škornjem v šinek javno priznana kot zelo zidatna, od daleč jei užival častno mesto pa jezik. Akoi si hotel pa to še podčrtati, kot pravimo pri cajtengah, potem sl dostavil koncem jezika še prste obeh rok, ki si jih raztegnil, kakor daleč si mogel. Če je gospod Klun dostavil k jeziku tudi prste rok, pa res ne vem. Za jezik pa vem in mi lahko verjameš, da je res, Lojze. Od takrat so ženske ta zborovanja opustile, Blažonova Mica je sicer ostala še prednica, ampak precejanje’ sosedov in drugih ljudi se je po-sihdob vršilo bolj individualno. Mene, recimo, j e, vzela pod kontrolo sama Blaženova Mica, ki me je sodila in presodila ter potem svoje mnenje razodela še’ drugim, da se je po ustni brigadi končno vse skupaj priplazilo nazaj do mene. Po teh virih ml je bilo prvoč razodeto, da jaz gospod nikoli ne bom, ker da sem guncvet in seme. Ob košnji sem hodil k Blažnovim po tobak za kosce. Mica me je vselej: opomnila, da je gotovo ne smem pozabiti, ko bom vabil na novo mašo.. Takrat sem bil še majhen, pa že toliko pri brihti, da sem v levem žepu z roko napravil in držal figo Blažonovi Mici v blag spomin, ki fige ni videla. Kar se tiče mene je dobro uganila, kakor vidim. Jo bom “tam” poiskal in jo spoštoval, ker je bila drugače zlata duša. Samo jezik jo je kazil.
Vidiš, Lojze, razpeljalo se mi je na vse kraje. Po novi slovnici bi zapisal, da.sem se “sprostil.” Ampak pri meni to ne velja. Pri nas se je bil nekoč “sprostil” nek malar, ki je mislil, da bo letal pod samim milim nebom, si je bil napravil peruti m se je bil spustil tam nad Selščkom z neke pečine. Po nosu se je bil potolkel in ni nikoli več letel. Morda Ti bom kdaj o tem podrobneje omenil. Kaj vem, kako bo, ki imam toliko enih stvari za razodet. Pa za danes naj bo, bom pa še ob priliki kaj. Lepo pozdravljam, Tvoj prijatelj — Jaka.
SIMONČIČ MAKS
Galicija
SPOMINI PADLEGA VOJAKA

EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA

Ure. se vlečejo počasi kakor dnevi. Kmalu popoldne so nas pričeli Rusi zopet obstreljevati, toda brez posebne škode.
V mraku so nam privlekli iz doline žganja. Vsak mož polno čutaro in četrt hleba kruha. Večerja je izostala.
Sedaj ležimo zaviti v naše strgane cunje in dremljemo.
Čakamo nadporočnika, ki je odšel nekam v dolino. Pravkar se vrača z narednikom Zahrast-nikom.
“Auf!”
Okomatavamo se kolikor mogoče tiho in stopamo nizdol proti gozdiču, kjer zavijemo okoli hriba. Pred nami zazija dolina, pusta in temna, osvetljena samo tu in tam z bežnimi bliski strojnic. Previdno se plazimo drug za drugim in stopamo v precej globok, tekom prejšnje noči izkopan jarek. Iz prvega v drugega in tako naprej, dokler ne dospemo prvi do desnega zavinka, kjer se ustavimo. Neprekopano zemljo med enim in drugim delom jarka si moramo izkopati sami. Z malimi lopatami, ki jih nosimo s sabo obšene na pas, režemo mehko ilovnato zemljo in jo z rokami polagamo vrh jarka. Delo je zamudno; kajti vsak ropot je prepovedan. Kdor je gotov, si skuša v jarku kolikor mogoče udobno urediti svoj kotiček, kjer kmalu zadremlje.
Zavit v odejo bulim v praznino. Daleč onstran doline je vse nebo ožarjeno s krvavordečim svitom, iz katerega boči gričevje svoje ostročrtano hrbtišče.
Enakomerno tak - takanje strojnic me utruja. Zleknem se kraj Strgulca, ki čepi ves sključen v kotu, zavit v šotorovino, in moli.
“Kar name nasloni glavo in zaspi!” mi pravi. “Bo še vseeno mehkeje kot na tleh in tudi bolj toplo.”
*
Še zgodaj v noči se zbudim. Zebe me. Zavijem se tesneje v odejo in skušam zopet zaspati, toda ne morem. Veter, ki piha preko doline, prinaša s sabo osladen duh gnijočih trupel, ki jih je polna vsa planjava. Obupni klici ranjencev in zateglo, tožeče hlipanje crkajočih konj se oglaša z vseh strani, po-
KADAR NAMERAVATE
KUPITI ALI PRODATI
HIŠO, ZEMLJIŠČE, TRGOVINO,
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo
JOHN ROŽANCA
LAKELAND REALTY CO.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
DORNER CHEVROLET CO.
14115 St. Clair Ave.
MU 1-7700 Res. KE 1-2161
Frank E. Terček, zasl.
Se priporoča Slovencem
\m» TMs Your Bay M v f« VITAMINS I
one1a|day
jq^^Oor (brand) MtibSpl« Vil«, Cop«w«t cr*—
VtOTINT-««h CBF*ul«	M*
i \'4Mr M«	**•»*• vOoiBta.
! «Um
i MM m	ta btata« »tarMs«.
•-COMVWtMHT—tak* M ta* «!»»**• Ata** «*4 yta tm ters«* obta»
• hHirnfri iiFpfirit-n
•-•COMOMICJU-« »togi* ta**«* tačk b y** tak* «4 «fl )«• P*
!
OAIARAHT8E—♦ *k • ta* Ofta-A-Oer &mmS) AAwitipi* Vitami* C«pwl* «*<*
4mf tar Maty day*, too mtiita ktafc i » jta* •» ata
M&fil lABOKATOUlS; INC, j
v««—,	!
jema in zopet narašča, dokler proti jutru ne utihne. Ostane samo še osladnotrpki smrad mrličev, ki sili skozi nos v usta, dobiva okus in sili želodec bljuvanju.
Ždim v nekakšnem polsnu. V oglušujoči tihoti vzbujajočega se jutra slišim popolnoma razločno stopicanje topničarjev nadaičarjev nad nami, dasirav-no v temi še ne morem ničesar razločiti. Iz prednjega konca našega zakopa je slišati polglasno mrmranje, ki prihaja vedno bliže.
“Ušesa zamašiti! Povej naprej!” šepeta Zmuzne in mi potiska v roko zavojček bombaža, azpolovim ga in dam polovico Strgulcu, ki pravkar ravna svojo odejo in jo baše pod pokrov telečnjaka.
Rrram!
Oster udar, da nas zaboli v ušesih. Drvi preko nas, tuli in hrope nekam v daljavo, kjer se razkrehne z grozovitim pokom.
Rram! Rram! Rram!
Naša artilerija besni, bljuje in sika, grmi in ropoče, da ne slišimo lastnega glasu.
V ilovico, nametano vrhu o-kopa, vrtam z ročajem lopate luknjo in opazujem nasprotni konec doline, ki je ves zavit v sivo meglo, iz katere sikajo vsak hip ogromni črni stebri proti nebu, ožarjeni z rezkim bliskom.
Vedno gosteje, vedno močneje tuli okoli nas. Granate in šrapneli nore in se love po zraku, bljuvajoč svoja smrtonosna žela v skrivajočega se sovražnika.
Zemlja pod nami rohni in se stresa kakor mrzlična. Nič več ne ločimo posameznih strelov; Samo nepretrgano grmenje in tuljenje okoli nas in nad nami. Niti tega ne vemo, če streljajo tudi sovražniki, ali pa samo'naši.
(Dalje prihodnjič)
“malFcFglasT
Slovenska moška
zveza v Ameriki
Spirella korzeti
Korzet vam umerimo na vašem domu. Samo pokličite MI 1-9339 in prišla bo izvež-bana strežnica na vaš dom in vam umerila korzet kot je treba.
Hiša naprodaj
za eno družino, 4 spalne sobe, blizu Euclid, pripravni kraj v župniji sv. Filomena. Cena $16,-000. Pokličite GL 1-5246.
(97)
Odda se sobo
Odda se opremljena soba s kuhinjo za enega ali dva moška. Pripravno za novodošle. Za dogovor pokličite EN 1-0713.
-(98)
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
SNA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih priročnih stroškov. Ne potrjujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 65. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta. plačuje dobrostoječem članu do $100 pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. // GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik:	PRED UDOVICH. 183—22nd St., Barberton, O.
Predsednik:	MATT P. INTIHAR, 21491 Nauman Ave., Euclid, Ohio
Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd.. Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik:	IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O.
Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, O. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW„ Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA. 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
\\	NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: PRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio. Tretji nadzornik:	ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66. PL, Cleveland, O.
land 10, Ohio.
FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: JOHN GOTTLIEB, 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: DAMIJAN TOMAŽIN, 973 E. 74. St., Cleveland, Ohio. Direktor atletike:	JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio.
Uradno glasilo “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio.
Za cojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze .1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Podružnicam in članstvu d0'o3’07niT?0^0 ^iti za v,as ni^
za SMZ. Hodite torej »olj redno na seje in glejte, da bo ases-ment v redu plačan, pridite vsi na prireditev, lep družaben večer bo. Z večerjo bomo postregli ob 7 uri, nato se bomo pa
Slov. moške zveze
Cleveland, O. — Opozoril bi vas rad na prireditev v SND na Holmes Ave. 19. maja. Ne bi vas bilo treba opozarjati na to, če bi j malo zavrteli. Za vse smo dobro1 hodili redno na seje, tako je pa' poskrbeli. Pridite, da se čim-to edina pot. Spomnite se, kako j bolj spoznamo med seboj in se je bilo pred leti, ko sem na eni pogovorimo, kaj in kako bomo seji zaprisegel 84 novih članov.: počeli v bodoče.
Danes je pa udeležba tako maj-1 Pozdrav vsemu članstvu! hna, da je človeku naravnost hu-	Anthony Rudman.
ZA DOBRO Ml NARODA
Slovenci smo bili do nedavno znani kot živahna in razgibana narodna skupina. Ob vsakovrstnih prireditvah in nastopih smo pokazali, kaj znamo. Naše narodne noše so se lesketale bolj kot katerekoli. Imeli smo številne krožke.
Ti krožki so v zadnjem času kar izginili. Kjerkoli sem vprašal, so mi nekdanje voditeljice dejale, da morajo sicer obleke še nekje biti, da pa so premajhne ali poškodovane in tako neuporabne. Do vseh enajstih krožkov nisem mogel, zato se tem potom obračam ira vse s prošnjo, naj se odzovejo vabilu pripravljalnega odbora za proslavo “Armed Forces Day” in se udeleže v soboto popoldne slavnostnega sprevoda.
Prepričan sem, da jih je med nami še vedno mnogo, ki imajo lepe in uporabne narodne noše. Odzovite se vabilu, da ohranimo Slovenci dobro ime, ki smo si ga v preteklosti pridobili.
Lt. Mass, Navy Dept., mi je obljubil, da bo dal na razpolago 4 odprte avtomobile za one, ki bi težko korakali v sprevodu. To je posebno ugodno za one naše pionirke, ki že bolj težko hodijo, pa so še vedno navdušene za javne nastope.
Rojakinje! Rojaki! Priglasite se in udeležite se tega slavja, da pokažemo, kako cenimo in spoštujemo to zemljo in da se bomo za njo tudi borili, kadar-nas bo k temu klicala. To je v prvi vrsti domoljubno slavje in noben dober državljan pri njem ne bi smel manjkati. Pokažimo, da smo dobri Slovenci in dobri ameriški domoljubi.
Zbiranje je na Chester in E. 18 St. med 2 in 3 uro. Sprevod sam bo pa krenil ob 3 uri. Za morebitne natančnejše informacije kličite HE 1-2088.
ANTON GRDINA, st.
Sobe išče
Žtnska išče 2 ali 3 neopremljene sobe med Superior in St. Clair Ave. Sama ženska — zaposlena.
Naprodaj
Za vpokojeno ali podjetno o-sebo — na Highland Rd., blizu Richmond Rd., 3 1-8 akrov v dobrem kraju, blizu šole in trans-portacije. Zmerna cena.
6-sobna hiša za eno družino, “breakfeast” soba zdolej, šivalna soba zgoraj, dvojna garaža, v Colt in St. Clair okolici.
V okolici Addison in St. Clair Ave., velika hiša za 2 družini — 6 sob in kopališče za vsako družino, vroča voda (steam), fur-nez na plin. Zmerna cena.
B. J. Hribar
14324 St. Clair Ave.
Tel. GL 1-2500
(101)
SIGN UP PO« SECUUjffi
TODAY WHERE YOU WORK
s AVON G S PLAN ;
Časi se spreminjajo
Cleveland, O. — Kmalu bo poteklo pol stoletja, kar sem zapustila svojo lepo domovino Slovenijo, ter se naselila tu v Clevelandu. Ljubim to novo domovina, živim tu lepo mirno, prijetno življenje, o kakršnem moji ljubi sorodniki in znanci v stari domovini, posebno v zadnjem desetletju, zamorejo samo sanjati. Pa kljub vsemu udobju in dobremu življenju mi misli nešte-krat pobite v domovino “moje mladosti in srečo. Saj pravi pregovor: “Se? ptiček vedno rad tja zleti, kjer se zvali.” Tako je tudi z nami! Vsako pismo iz našd domovine, nas povede nazaj V kraje, kjer smo preživeli mladostna leta, med znance, prijatelje, ter nam stavi vprašanja; ali so še živi, kako se imajo?
Pred nekaj meseci sem vprašala sestro, kako je s K. T. iz K s katerim smo se kot otroci vedno skupaj igrali. Na vprašanje sem dobila sledeči odgovor.
Mož je še živ. Ostal je dober in veren, kot so ga v mladih le tih vzgojili. S prvo ženo ni imel nič otrok, z drugo pa osem. Vsi so živi in zdravi. Vse otroke je lepo vzgojil. Kljub temu, da je imel veliko družino, si je kot delavec tik pred vojno zgradil lepo, zidano hišo. Njegova družina je živela zgledno krščansko življenje. V hiši se je glasila molitev in petje. Ljudje so stavlja-li to družino kot vzgled mirnega in zadovoljnega družinskega življenja.
Ko so Nemci zasedli spomladi 1941 deželo, je ostalo nekaj časa še vse pri starem. Čiez kaki dve leti so pa sosedje opazili neko spremembo. Mati je začela tu in tam omenjati, da prihajajo časi, ko bo -prišel mali človek “na konja.” Gospodarju tako govorjenje in ponašanje žene ni bilo po volji, toda zaradi ljubega miru ni posegel vmes. Otroci so eden za drugim potegnili z materjo.
Po osvoboditvi so vsi pridno zahajali na zborovanja in sestanke, na katerih so komunisti obljubljali ljudem novo zlato dobo, posebno za delavce in nekdanje siromake da se bodo zavzeli. Ta družina je dobila za nagrado dve lepih njivi od bližnje graščine.
Kmalu po prevratu so opazili sosedje spremembo tudi v družinskem življenju. K maši je družina še vedno redno vsako nedeljo hodila, toda iz “hiše” je izginil križ. Na njegovo mesto je prišla Stalinova slika. Ne dolgo potem je izginila iz častnega mesta v hiši tudi podoba brezjanske Marije, na njeno mesto je prišel Tito. Namesto lepih narodnih in nabožnih pesmi so se začele iz te hiše glasiti nove, partizanske pesmi.
Prišel je odlok, da se vsa zemljišča, ki so bila komu dodeljena, posameznikom odvzamejo in se priključijo skupni zadrugi. Ta odlok je na našo družino zelo slabo vplival. Od tega dne sd utihnile nove koračnice, družine se je polastila neka potrtost. Pritožbe niso nič zalegle.
V	letu 1948, takoj po sporu s kominformo, smo kmalu opazili,
J ker je hiša tik ob cesti, da je izginil iz kota Stalin ter prišel križ spet na staro mesto. Malo smo se sosedje tej spremembi muzali, rekel pa ni nihče nič.
V	letu 1949 je izginil tudi Tito, na njegovo mesto se je vrnila brezjanska Marija. Kaj je privedlo te ljudi do tega, da so odstranili Tita, se ne upamo vpra-
Moški dobijo delo
TRUCK MECHANIC
za splošna dela Plača od ure in nagrade Stalno delo
Motor Rim Mfrs. Co.
Ustanovljena 1908 1810 E. 24 St.
Vprašajte za Mr. Kramer
(99)
Moški srednje starosti dobi delo na stroju za rezati cevi in splošno delo v mali tovarni— 54 ur na teden. Vse čez 40 ur je “overtime.” Stalno delo. Predznanja ni potreba. Plača od ure.
RELIANCE TUBULAR PRODUCTS CO.
9112 St. Clair Ave. (odzadaj) MU 1-5400	(98)
MILLRIGHTS
plača od ure menjajoči šifti dodana nagrada
NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
CHIPPERS
plača od ure menjajoči šifti dodana nagrada
NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
MACHINIST
prvovrstni za tool room dnevni šift plača od ure
NATIONAL MALLEABLE STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
MACHINISTS
Lathe hand, must do own set up, Drill press operators, first shift, hourly rate, overtime. See Mr. Hasman.
Federal Foundry Supply Co.
4600 E. 71, south of Harvard
(101)
Delo dobi
Truck driver dobi delo. Oglasi naj se na 1146 E. 61. St., ali pokliče Oblaka HE 1-2730. (97)
Ženske dobijo delo
Ženske za snaženje
Delo ponoči v Carnegie Hall Medical Bldg., 10515 Carnegie Ave. Vprašajte v basement za Forelady med osmo uro zjutraj in 8:30 zvečer.	(101)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5 in 5, na E. 101 St. in St. Clair Ave., garaža za 3 avtomobile, lot 40x120 čevljev. Cena $10,000. — Pokbčite Mu 1-6945.	(98)
Moški dobijo delo
LABORERS
vse šifte plača od ure
Ferro Machine & Foundry, Inc.
3155 E. 66th St.
(99)
TOOLMAKERS
vse šifte 6 dni
plača od ure
Ferro Machine & Foundry, Inc.
3155 E. 66th St.
(99)
OSBORN
NEEDS
BORING MILL <
(Horizontal)
TURRET LATHE RADIAL DRILL OPERATORS
(Night Shift)
ASSEMBLERS
(Floor and Bench)
MILLING MACHINE OPERATORS
(Day Shift)
Mora imeti svoje orodje 55 Up na teden. Plača od ure. In druge ugodnosti.
The
Osborn Mig. (o.
5401 Hamilton Ave.
___________________(98)
Pomagači in učenci
DNEVNI ŠIFT Za prebijati, rezati, zvariti lahka železna naprava. Dobra plača od ure in overtime. Stalno delo v svetli, čisti tovarni. Oglasite se na 1536 E. 43 St., UT 1-3355. Južno od Superior.	(99)
I
OLIVER
needs
Operators for
TURRET LATHE P&G
BOBBING MACHINE
vertical or horizontal
GEAR SPLINE
BORING MACHINE
Single spindle heavy duty
TURRET LATHES
large and small
EXTERNAL GRINDER
CAM0GRAPH or
0XYGRAPH MACHINE
OPERATOR
Dobra začetna plačat
Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.	sij
THE OLIVER CORP.
Naprodaj
Na E. 76 St. in St. Clair Ave.
2 zidani poslopji. V vsakem po-
j slop ju je osem 4-sobnih stano-
v .	.	.	.	, .Ivanj. Posamezna gorko ta. V
sati. Vemo pa vsi, da je glavm,^^	Lahko kupite
povod v tem ker mora gospodi-, be	^ $56i000. PokIi.
nja te številne družine, k.	danea, v šajte za Mr.
izrazito delavska, stati najmanj gruj1
polovico meseca pred raznimi
jkonzumi po 4 ali še več ur na ! dan, da dobi vsaj najnujnejše, ikar rabi. Nam je v največje za-Idoščenje, ko ob raznih prilikah : izjavlja, da to ne more dolgo trajati. Le kako naj bi lačen člo-
Porath Realty,
2828 Euclid Ave. SU 1-6600
(99)
19300 Euclid Ave. KE 1-0300
(97)
Dober tek? — Stara korejska ženica peče na ulici v Seolu, prestolnici Južne Koreje, neke vrste palačinke. Bi vam teknile? Mesto, ki je bilo ob prihodu zavezniških čet zapuščeno in prazno, se je začelo buditi k novemu življenju.
Naprodaj
Avon Rd., blizu Bradley — 10 vek mogel delati po 10 do 12 ur. akrov dobre zemlje — dosti sadna dan, se pritožuje.	|nega drevja, grozdje in jagode.
Časi se spreminjajo. Bog se Dvojna garaža, orodje, trden; poslužuje različnih sredstev, da hlev. Lastnik. Pokličite AC pripelje ljudi na pravo pot, s ka- 1-6261.
BRAKE SHOES RELINER
Plača od ure in čas in pol za overtime
Stalno delo.
Prijetni delovni pogoj L
Motor Rim Mfrs. Co.
Ustanovljeno 1908
tere so zašli.
F. N.
(99)
1825 L. 24 St.
Vprašajte za Mr. Jones
(99).


!
Charles Dickens:
Velika pričakovanja
“Ko ste me prvič poklicali semkaj, Miss Kavisham in sem spadal v vas, ki bi bilo zame stokrat bolje, da bi je ne zapustil nikoli, sem menda prišel semkaj čisto slučajno, kakor bi bil utegnil katerikoli vaški deček — da kot nekakšen strežaj ustrezem vaši potrebi ali pa muhi in sem zanjo plačan, ali ne?” “Da, da, Pip,” je živahno pri-
!

nec,” sem dejal, da bi jo malo potolažil, “in vprašal sem te reči samo zato, da sam vem, pri čem da sem. Kar bi rad še povedal, ima drugačen -smoter (in upam, da manj sebičen). Ko ste me puščali v zmoti, Miss Havi-sham — ali ste s tem hoteli kaznovati — preskušati — ali kar že hočete sami reči, ker vas ne maram žaliti — svoje sebične
nekaj bi vas rad prosil. Mojemu1 in je zato pozabila na moje trp-[kla Estella zelo mirno, da ima-
prijatelju Herbertu bi pomaga- Ijenje.”
li za vse življenje, če bi mogli Miss Havisham je pritisnila zanj nekaj denarja založiti, a roko na srce in jo tam obdržala, tako, da on tega nikoli ne izve.” medtem pa gledala zdaj Estello “Zakaj ne sme izvedeti?” je zdaj mene.
kimala Miss Havisham, “natan- sorodnike!”
čno tako je bilo.”
“In Mr. daggers —”
“Mr. daggers,” me je Miss Havisham zavrnila, “nima z to zadevo nič opraviti in zanjo niti vedel ni. Da je moj odvetnik in odvetnik tvojega pokrovitelja, je samo slučaj. V nekakem odnosu je s celo vrsto ljudi in se kaj takega prav lahko primeri. Pa bodi tako ali drugače, zgodilo se pač je, ne da bi bil kdo napeljeval.”
Iz njenega suhega obraza bi bil vsakdo spoznal, da ničesar ne prikriva in se ne izmika.
“Ko pa sem zabredel v zmoto in toliko časa v nji živel, ste me vi pustili v nji, ne res?” “Da, pustila sem te v nji,” je spet odločno prikimala.
“de bilo to prijazno?”
“Kdo pa sem jaz,” je zavpila Miss Havisham, s palico udarila ob tla in se tako naglo in hudo raztogotila, da jo je Estella začudeno pogledala, “kdo pa sem jaz, za božjo voljo, da bi morala biti prijazna?”
Samo rahlo sem se pritožil, čeprav nisem imel takega namena. To sem ji tudi povedal, ko je po svoji razdraženosti mrko tuhtala.
“Že prav, že prav, že prav! Kaj še veš!”
“Zelo radodarno ste me plačali za to, da sem prihajal semkaj, tedaj ko sem postal vaje-
“Da, to sem hotela. Pa saj so sami tako hoteli! In ti tudi. Kakšno pa je bilo moje življenje, da bi me moralo srce boleti in bi morala nje ali tebe opozarjati, da se motite? Sami ste si nastavljali zanke, vi vsi — jaz jih nisem nikomur.”
Počakal sem malo, da se spet pomiri — kajti tudi te besede so bruhnile iz nje divje in nepričakovano — potem pa sem nadaljeval.
“Mene so spravili v družino, ki je z va.mi v sorodu, Miss Havisham, in živel sem vedno tam, odkar sqp prišel v London. Vem, da so se prav tako pošteno motili kakor jaz sam. In jaz bi bil krivičen in prostaški, če vam ne bi povedal — pa naj vam že je prijetno ali ne, in mi verjemite ali ne — da delate veliko krivico Mr. Mateju Pocket-tu in njegovemu sinu Herbertu, ako mislite o njima kaj slabega, ko sta vendar oba velikodušna, odkritosrčna, poštena in nezmožna spletkarskih ali niz-kotnih reči.”
“Sta pač tvoja prijatelja,” je rekla Miss Havisham.
“Sama sta mi postala prijatelja, dasi sta celo mislila, da sem ju jaz izpodrinil, medtem ko Sara Pocket ,Miss Georgina in Mrs. Kamila niso moji prijatelji, bi dejal.”
Vesel sem bil, ko sem videl, da ji je to moje razlikovanje očitno všeč. Nekaj časa me je ostro gledala, nato pa mirno rekla:
“Kaj pa bi rad za ta dva?” “Samo tega bi vas prosil, da ju imate za drugačna ko ostale. Čeprav sta iste krvi ko drugi, pa nista iste narave, verjemite mi.”
Spet me je ostro pogledala in še enkrat dejala:
“Kaj pa bi rad za ta dva?” Čutil sem, da sem zardel, ko sem ji odgovoril: (“Vidite, nisem tako bister, da bi mogel pred' vami kaj skriti, tudi če bi želel. Res je, Miss Havisham,
^iiiiiiiiiiiiiiimiiTriiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilTmiiiiiiiiTiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii^
NAZNANILO!	g
Cenjeni javnosti sporočava, da sva prevzela od
“Happy” Snyder dobro poznano	E
DELIKATESNO
TRGOVINO
na »08 NORWOOD RO.
For Your Vacation Welcome to Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with connecting showe.’s. There are 17 cottages, each with private shower. Central dining -room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112, Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P. 0. Edwardsburg, Michigan
Phone 26 F 14
vprašala in roke položila na palico, da bi me mogla bolj pazljivo gledati.
“Zato, ker sem s to uslogo začel že jaz več ko pred dvema letoma, ne da bi on kaj vedel,' in se tudi zdaj nočem izdati.; Zakaj zdaj ne morem ničesar, več storiti, tega vam ne morem razlagati. Je pač del skrivnosti, ki ja/, z njo ne smem razpolagati.”
Počasi mi je oči odtegnila in jih obrnila proti ognju. Zdelo se je, da ga gleda dolgo časa, ker je bilo pač vse taka tiho in so sveče počasi dogorevale. Zdramila se je šele, ko se je nekaj žarečega oglja sesedlo. Spet je pogledala proti meni— najprej brezizrazno, nato pa z vedno večjo pozornostjo. Ves ta čas je Estella pletla. Ko me je Miss Havisham spet pazljivo gledala, je rekla, kakor da bi pogovora sploh ne bila prekinila:
“Kaj še?”
Obrnil sem se proti Estelli in skušal obvladati tresoči se glas. Dejal sem: “Estella, veš, da te ljubim. Veš, da te že dolgo in iz srca ljubim.”
Ko sem jo tako nagovoril, je oči dvignila proti meni, prsti so ročno delo zganili, a ni bila prav nič ginjena. Miss Havisham je gledala zdaj njo zdaj mene.
“To bi ti bil moral povedati že davno, in bi ti tudi bil, če bi ne živel v tej usodni zmoti. Zaradi te zmote sem upal, da naju je Miss Havisham namenila drugega drugemu. Ker sem torej mislil, da si ti ne moreš pomagati, ti tega nisem hotel poudarjati. Zdaj pa ti moram povedati in ne smem več molčati.”
Na licu se ji še vedno ni nič zganilo, prsti so ji spet delali in zmajala je z glavo.
“Vem, vem,” sem odgovoril na to kretnjo. “Nobenega upanja nimam, da bi te kdaj smel klicati za svojo, Estella. Saj ne morem reči, kaj bo v kratkem z menoj, kako reven bom in kam pojdem. Vendar pa te ljubim. Ljubim te že odkar sem te prvič zagledala v tej hiši.
Pogledala me je popolnoma mirno, prsti so ji delali in spet je zmajala z glavo.
“Miss Havisham bi morala biti kruta, strašno kruta, če bi se hotela samo igrati s čustvi ubogega fantiča in me mučiti vsaj ta dolga leta s prazno nado. Mo-j r ala bi pomisliti, kako nevarno j je, čs.se igraš z ognjem, pa men-j da tega ni storila. Zdi se mi,; Estella, da sama že dolgo Arpi
jo ljudje čustva — domišljijo — ali kakor že pravite takim rečem — ki jih jaz ne morem razumeti.
(Dalje prihodnjič)
“Meni pa se zdi,” je zdaj re-
I
ss
=
=
i
=
I
Posebno naznanilo!
Tvrdka Kollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je
MOKA in HRANA
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! Telefonirajte! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST KOLLANDER
6419 Stt. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
mm
-AM) TEE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
=	V zalogi bova vedno imela najboljšo grocerijo in
= meso, importirano. nemško pivo in vino. Se priporo-
=
I
I
1
E
I
= čava v naklonjenost, bodo zmerne.
Postrežba bo najboljša in cene E
MR. in MRS. FRANK MISMAS.
i
I
mmmimiiiiimmimnmimimmmimimimmiimmmmiiimmimmiimmmiiT:
1	PERUTNINA	|
@	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	@)
(g) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- (<§) (g) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, ~ (g) bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
|	ANDY HOČEVAR in SINOVI
® Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912	^
PES NA STRAŽI. — “Dog wgteh” pasja straža na morju trpi samo dve uri, ta pes ima pa svojo službo v Tuilerijskih vrtovih v Parizu tako dolgo, kolikor časa je njegova gospodarica na poti pri kupovanju. “Chicotte” je ime psu, dve in polletnemu spanijelu, ki opravlja svojo službo že 15 mesecev, in je dober prijatelj svojega varovanca Anthonija. Ta gleda vanj prav zaupno, Chicotte ima pa očividno samo svojo službo v mislih, ker nd svojega Tončka prav nič ne gleda, marveč naravnost če pride taka nevarnost od tam.
AVOID MORNING BACKACHE
doe to sleeping on a too-soft mattress
Sealu
world’s largest selling orthopedic mattress!
ORTHOPEDIC MATTRESS
MORNING BACKACHE OFTEN BEGINS HERE! ...on a sagging mattress that lets your body sink into danger-out muscle strain!
You can banish restless nights, pain* racked mornings, when you replace that worn-out, sagging mattress that lets your body sink into dangerous muscle strain! Choose the superb new Sealy Orthopedic Mattress, finer, firmer, more resilient, exclusively created by Sealy to support you with "spine-on-a-line? healthful sleeping comfort for the rest of your life!
SPINE-ON*A-LINE COMFORT BEGINS HERE! ...on a Sealy Orthopedic Mattress. Healthful support, proper sleep posture ere maintained.
See tur Sealy Firm-O-Rcst Orthopedic Now
Matching Orthopedic Box Spring Also Available
79“
'pneef,
enp ott a fjPea/yf A 4 SPlee/Unp on a Tclouc//
/iAt'
ONE OF THE MOST IMPORTANT BOOKLETS \\'"t \\ YOU’LL EVER READ!...’The Orthopedic Surgeon Looks ft 1 A at your Mattress” is fact-packed, helpful! Come in and get VV-gjll your copy FREE today!
BRODNICK BROS.,
16013-15 Waterloo Road,
Cleveland 10, Ohio
Gentlemen:
Please send me without obligation, a Free Copy of the booklet: The Orthopedic Surgery Book of your mattress.
Name
Address City ...
Zone
State
Poslužite se našega “Lay-A-Way” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom!
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00 V torek in petek do 6:00—Zaprto cel dan v sredo
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.	IV 1-6072—IV 1-6073
SPECIAL FOR NATIONAL Seali/ ORTHOPEDIC WEEK
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2731