8 Glive so izredno zanimiva in raznolika živa bitja. Rastejo na mestih, kjer si te- ga nikoli ne bi mogli predstavljati, veči- noma pa jih – vsaj višje glive oz. njiho- ve trosnjake – opazujemo na sprehodu po gozdu. Pozno poleti in jeseni sva se s starši tudi midva vsako leto pri- ložnostno odpravila »po gobe«. Nisva pa pričakovala, da se za nekaj splošno poznanimi glivami skriva cela kopica različnih vrst in da je raznolikost gliv tudi v majhnem domačem gozdu izje- mno velika. Z namenom spoznavanja glivnega bo- gastva pred domačim pragom sva jeseni 2017 in 2018 izvedla raziskovalno na- logo z naslovom Velika raznolikost gliv majhnega gozda v Braslovčah. Predstavi- la sva jo na 41. srečanju mladih razisko- valcev in njihovih mentorjev »Mladi za Celje« ter na 53. srečanju mladih razisko- valcev Slovenije v Murski Soboti. Nalogo sva pripravila na Osnovni šoli Braslovče pod mentorstvom učiteljice Andreje Kosi in zunanjega mentorja, strokovnjaka mikologa Luke Šparla. Najina raziskava je potekala v majhnem mešanem gozdu v vasi Braslovče v Savinj- ski dolini, in sicer na približno 0,25 km2 velikem območju z ledinskim imenom Gmajna v Rakovljah. Gozd, v katerem sva raziskovala, je habitatno pester. Precej je odmrlega lesa, drevesni sestoji so razno- liki tako starostno kot po vrstni sestavi. Glive sva raziskovala na šestih terenskih obiskih med 24. 9. in 14. 10. 2017 ter na 19 terenskih obiskih med 5. 9. in 2. 12. 2018. Čim bolje sva jih fotografirala, na osnovi fotografij pa sva jih doma določila s pomočjo strokovne literature in inter- neta. Na terenu tako nisva »gobarila« in gliv povečini tudi nisva nabirala, ampak je bil najin cilj na vsakem obisku fotografi- rati čim več vrst, ki jih do takrat še nisva zabeležila. Iskala sva jih v različnih habi- tatih po gozdnih tleh, med podrastjo, na štorih, deblih, na robu gozda in izjemoma celo pod zemljo. Vsak obisk gozda naju je navdušil z novimi vrstami, ki so se kopiči- le in jim kar ni bilo konca. Zapletene mikološke metode dela, kot so mikroskopiranje in barvanje preparatov, so bile za naju prezahtevne, kar je bila precejšnja omejitev najine raziskave. Ne Raziskava raznolikosti gliv v Braslovčah Besedilo in foto: Bine Bedjanič in Ana Mia Bedjanič Ilustracije: Ana Mia Bedjanič glede na to je bilo postavljeno osnovno izhodišče, da v raziskovalni nalogi kljub osnovnošolskemu nivoju in zabavnemu raziskovanju ne sme biti napak pri dolo- čitvi gliv. Najine določitve je zato pregle- dal in potrdil, dopolnil ali popravil najin zunanji mentor, strokovnjak mikolog. Glive iz domačega gozda v Braslovčah, ki sva jih poznala pred začetkom raziskovanja. Od leve proti desni si sledijo: »rdeča mušnica«, »zelena golobica«, »medvedje tačke«, »lisička«, »jurček« in »marela«. Kačonov glavatec (Cordyceps ophioglossoides; bela puščica) je redka in zanimiva parazitska gliva. Raste na podzemni glivi zrnati košutnici (Elaphomyces granulatus; oranžna puščica), ki ji ponekod pravijo »jelenov tartuf«. Majhni trosnjaki kačonovega glavatca nam tako pokažejo tudi skrita rastišča košutnice. 9 V letu 2017 sva posnela 308 fotografij gliv in določila 108 vrst. V letu 2018 sva po- snela 1.435 fotografij in določila 253 vrst, od teh kar 200 takšnih, ki jih v letu 2017 nisva zabeležila. Zanimivo je, da kljub mnogo intenzivnejšemu delu v tem letu nisva našla 55 vrst, ki sva jih zabeležila v letu 2017. To potrjuje znano dejstvo, da se trosnjaki posameznih vrst gliv ne poja- vljajo vsako leto. Tudi zato je za popis gliv nekega območja potrebno večletno delo. Za raziskovano območje sva v letih 2017 in 2018 zabeležila skupno 308 različnih vrst višjih gliv oz. makromicet. Za 81 za- beleženih gliv je bila na podlagi fotografi- je možna zanesljiva določitev le do nivoja rodu. Glede na to, da je bilo iz literature za širšo okolico Braslovč do najine raziskave znanih okoli 370 vrst višjih gliv, je razno- likost najinega majhnega raziskovanega območja presenetljiva. V raziskovalni nalogi sva vse zabeležene glive sistematično predstavila v seznamu vrst, v slikovni prilogi pa sva vsako vr- sto predstavila tudi s fotografijo. Najdbe vrst sva primerjala s podatki iz informa- cijskega sistema za kartiranje gliv Slove- nije Boletus informaticus (https://www. zdravgozd.si/bi_index.aspx), po katerem se za prikaz razširjenosti gliv pri nas upo- rablja MTB mreža kvadrantov za karti- ranje srednjeevropske flore. Primerjava je pokazala, da sva za »najin« MTB kva- drant 9756/1 oz. za Braslovče z okolico prvič zabeležila kar 101 vrsto gliv, od teh je 27 vrst novih za širšo savinjsko regijo. Na raziskovanem območju sva našla tudi Nekaj zanimivejših vrst gliv iz Braslovč, ki so v primerjavi s podatki iz informacijskega sistema Boletus informaticus nove za širšo savinjsko regijo. Zgoraj, od leve proti desni: navadna belka (Delicatula integrella), rumena dvotroska (Bisporella citrina), zašiljena kijevka (Clavaria acuta) in betičasta livkarica (Ampulloclitocybe clavi- pes). Spodaj, od leve proti desni: svinjski luskinar (Pholiota jahnii), rumeneča korenovka (Collybia cirrhata), pozni zgručevec (Panellus serotinus) in beloblazinasta zamazanka (Exidia thuretiana). pet vrst iz Rdečega seznama ogroženih gliv Slovenije: kačonovega glavatca (Cordyceps ophioglossoides), jetrasto ce- vačo (Fistulina hepatica), belega deda (Leccinum holopus), rdečebetno golobico (Russula rhodopoda) in veliko zraščenko (Grifola frondosa). Kačonov glavatec in velika zraščenka sta v Sloveniji med zava- rovanimi glivami. Naučila sva se, da je za določanje gliv že v gozdu potrebnega ogromno predhodne- ga znanja, ki ga nama je primanjkovalo. V mnogo primerih nama je bilo ob kasnej- šem določanju žal, da med fotografiranjem nisva podrobneje zabeležila številnih po- membnih določevalnih podrobnosti, kot so na primer barva lističev, obarvanost mesa ob prerezu ali vonj. Številne glive bi morala na terenu tudi surove poskusiti in ugotoviti, ali pečejo, grenijo … Za kaj take- ga je bilo čez nekaj tednov ob računalniku seveda prepozno. Brez pomoči zunanjega mentorja bi bilo med rezultati precej na- pak in manj določenih vrst. Zato priporo- čava, da pri podobnih raziskovalnih nalo- gah vedno sodeluje strokovnjak mikolog. Rezultati raziskave raznolikosti gliv v majhnem mešanem nižinskem gozdu v Braslovčah so presegli vsa najina pri- čakovanja, čeprav sva gozd raziskovala le v jesenskem delu leta. Naučila sva se ogromno novih stvari o glivah. Nisva si predstavljala, da so tako zanimiva živa bitja in da je gozd pred domačim pragom tako poln glivnega bogastva. Gotovo bova z raziskavo v prostem času še nadaljevala tudi v drugih letnih časih in svojemu se- znamu gliv domačega gozda dodala števil- ne nove vrste. Lovkasta mrežnica (Clathrus archeri) je nenava- dna tujerodna gliva avstralskega porekla, ki je v Sloveniji vedno pogostejša. V okolici Braslovč je bila najdena že v preteklosti, v gozdu sva jo opazo- vala na več kot petih lokacijah. Jetrasta cevača (Fistulina hepatica) pri nas ni zelo redka, je pa uvrščena na Rdeči seznam gliv Slove- nije.