St. 18.
V Qorici, v cetvrtek 1. maja 1873.
Tecaj
MSoca" izbaja vfiak cetvrtek in Tclja a posto pfejemana ali v Gorici na dom posiljana za druzabuihe polit. drustva ,Soca":
Vse leto   ......   f, 4.-
Pol leta......., 2. -
Cetvrt leta   ....... 1.10
Za nedruiabnike:  „•
Vse leto   .   .   .   ;' .   .    f. 4.50
Pol leta       .....    „ 2.30
Cetvrt leta       ....    ,,1.20
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PaternoHi'jn in So-harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserraa GO",
Glasilo slovenskega politiCnega druStva gor&kega za brambo narodnih pravic.
Pri oznanilih ae placuje za navadrio tristopno vrsto:
8 kr., ce so tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 0   „   „   „   „    3 krat.
Za vc5e crko po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek.
Naro5nina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo urcdniku: Vikforw l)o-lenat v Gorici, Con. delCristo 186 blizo iivinskegatrga kdor se nabaja tudi uprav-nistvo. — Rokopisi sene vrooajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Delal-ccm in drugira neprcraoinira so naroenina zniza, ako so oglaso pri nredniStva,
Zemljiscne knjige.
i.
Km^tijski stan jo steber drzave v vsakem obziru; kmetovalec prisili se svojim trudom zemljo, da mu dost* rorii ziveia ne samo zanj, ampak tudi za druge; kar 8am silno ne potrebuje, proda trgovcora in obrtoi-kom in ti raznim stanovom.
Sraemo reci, da kmetijstvo je zaeotek civil izacije in tedaj najdastitejSi in popolnejSi stan, kajti edini kmet je lehko glade* svojih potreb toliko neodvisen, da ne potrebuje nicesa drugega od druzih stanov, nego malo soli.
V starih casih je bil kmetijski stan tudi mnogo spoStovan, posebno pa so ga spoStovali Simljani; Cin-cnatus, najpiemenitejSt in hrabejSi Slovak svojega dasa, poklican je bil od pluga na prvo mesto v driavi. V srednjem voku pa je surova mod zmagala nad mirnim kraetovalcem; vitezi frankovski ia nemikieo podjannili vse one narode, koji se se pefiuli s poljedeljttvom, in ker so Slovani. uze zgod&j pecali se I njim, s trgov-•tvom in. obrtnijo, ker to nail pradedje uze v temni dobi nastopili pot civilizacij© in ziveli v neki federative zvezi pod svojimi iupaoi jako mirno, nikoli dru-g« narode ne napadujodi, k vedemu svoja domaSa og* u.itfca branefii, so, zaliboze, bili podjarmljeni po druzih 5j divijih narodih in so pooasi postali robje nemSkih vitezov in italijanskih plemicev.
Na ta nacitt je ubogi slovenski kmet prenasal dez 1000 let najveco suzoost, kajti tla, katere jeon obde-laval, nijio bila njegova; bila ao gosposka; Se le cesar Jozef II, je se svojimi tako zvanimi Jozefinskimi pos-tavami nekoliko uredil razmerje mej gra§<5iuami# ia kmett; on je omejil davSdino in dal popisovati posestva, toliko grajs6inske, kolikor tistid kinetov, ki so uze imeli nekoliko avoje zemlje, tako zvauik nfreisassene na Kranjskem, KuroSkem itd.; na GoriSkem je bilo jako malo takih poaestoikov. ¦ Postavodaja je tedaj uze ti-stikrat okoli 1780. mislila na zemljiSdne kojige; ure-jene pa so bile prve zemljiscne kojige jako siabo; na Kraniskem je bila tabulama enota ena zemlja, '/* zemlje in 1 maseic, od tod imena zemljak, maselcar; to zemlje in maseici pa so imeli razae mere, kak maseic
je bil veci kakor kake \ zemlje itd.; zemljiScne knjige za kmetska posestva bile so tistikrat pri graSdinah, grafidioski uradniki so jih vodili, pa ve6idel prav siabo, tako da v novejsiti Casih one knjige vecidul nijso bile sposobne za temelj uovim knjigam; gospodska posestva pa so bila uknj zona v drugih knjigah, katere so vodili c. kr. uradniki pri tako zvani dezelskt tabli (Landtafalamt); v glavaom mestu vsake dezele je bil en tak urad podrejen doti^ni dezelni vladi; tako n. p. je bd en tak uradr Ljubljani, eden v Gorici i.t.d. in zgodilo. se jo dostikrat, da je spadala ena graicina pod 2 tabli, postaviiiu gra§i:ina Skolj na Krasu je spadala pod 3 dez. table pod kratijsko, istersko i gorisko. Gra§(ii»ska posestva pri dez. tabluh so bila bolje urejena, ker so bila pod nekim nadzorstvom in ker so graSdine morale naznaniti vsttko sicer le redkoma mogoco spremombo; a pri kmetskih posestvik je bilo vse buje zanemarjeno, ker so zemljiScne knjige ve&del imeli v rokah oskib-niki, kateri so so bngali le zato, kako bodo kmeta drlit korist kmetova bda jim le toliko na srsu, da kmet nij zaostal z dosetino, kvailezem itd.
Pa vendar je bilo popreje loze knjige redoo voditi, nego je zdaj, ker vsled zemljiscne stare postave nij smela nobena groSdina in tudi noben kmet razdrobiti svojih poses to v; prodati se je le smelo celo posestvo ali pa nie\ Ta princip je fie v novejfiih daaih deloma obveljal na Kranjskem; na Gorifikem pa-ga ne pozna-mo. Se le Francozje so prvi v svoji veliki prekuciji 1798. princip neiazdeljivosti odpravili doma in kder so drugod nekoliko let go^podovali, tako v Italiji, ua Ee-nu, na Nemskem in tudi pri nas naGtoriSkem; uzroki, ki so jib vodili, so bili ti: prvid da ustvarijo ve6 ne-odvisnih, svobodnih posestntkov in gospodarjev in dru-gi6 bo Francozjo uzo tistikrat bili dobri narodni gos-podarji, ker so spoznali, da bodo ti mnogi raali po-sestniki veiiko bolje obtlelovali syoja majhna posestva, torej navsaki njivi veiiko vefi pridelovali in 8 temneiz-merno pomnozili narodno bogatstvo in loze odrajtavali pomnozeno drzavno davSdino.
To pravilo narodnega gospodarstva je sicer neovr* zljivo; a prevec* razkosevatt posestva vendar nij dobro, ker potem so posestva tako majhna, da ne more na njih ztveti druzina innastane tudi km tski prolutarjat,
LISTEK, Valentin Stanid.
{Nadaljevanje.)
Imel je tudi Solo, v kteri je klopi satn naredil; p03ebno po vecernicah je zbiral tudi uze odraah fante okrog sebe ter je brati ucil. Kazdelil je mnogo knjig mej ljudi ter v tern obziru uze takrat veiiko koristd. Da, ie vedl Ne samo nasi hribovci, ampak tudi izo-braieni Slovenci splob se bodo cudili, de jim povein, da je Stanic na Banj§ic<th osnoval celo — svojo tis-karnico. Kupil je od tiskarja starih irk ter ono knjizico na BanjSicah, dve pozneje v Rodinji gotovo z velikim trudom sam spisal, atavil, natisnil, zvezal in mej narod razdeld. In tako je bil Stanid uze 1. 1807. (tedaj brez dvombe in ugovora prvi) wnarodnia in men-da tudi malo nerodni tiskar.
Otrokom je bil poseben prijatelj in znaljez njimi tudi prav ptrocji biti. Ka svojega godu dan povabi vse otroke — Valentine v farovz ter je dobro pogoBti. Krsaanakega nauka jih nij udil vedno doma'v sobi, peljal je je vedkrat v cerkev ali h cerkvi, ce je bilo lepo, tudi pod milo nebo pod kako drevo; dasi jim je rekel: Jutri se zberite v tej i tej vasil Pri§el je tija, * drugi konec srenje, ter je udil. Uceoje je rad'pre-trgal s kako nordijo dobro ve <o5, da mlada glava se mora casi malo razvedriti. Tako, na primer, jim je KHStavil kakQ ugaojko,  kar je posebno  Ijubil; casi je
vzel malo prediva, postavil 2 njim Onega na sredo, dru» ge okrog njega in vsi so morali v predivo pihati; ke-dor nij pihal, dobil ga je v usta; cW je vrgel lesni-kov med-uje, dal jim kak sold, ali kako drugo malost. Veckrat je vzel sekiio in hajde! i njimi v ob6inski gozd; tusonasekali drv, naloziiijaoa rameua ter nesli v farovz, ali pa tudi vs.tk na svoj dom. In po zimi, to je bilo se le veseljel Stanjd je stesal vlake (seni), nalozil otrok in, se ve, tudi samega sebe in vozili ao se po snegu i ledu, dokler nij bilo vsem zadosti.
Pa tudi odrasttjuim se je zaal , prikupiti; nij ga bilo cloveka, da bi zanj ne bil imel prijazne besede, dobrega sveta; nij ga bilo kmatskega dela, kterega bi se Stanic za kratek cas ao bil lotil. Ko pride do kmetov, ki so seno kosili, vtakne knjigo v zap, prime za koso ter zadne travo kositi; ko se je blizalo slabo vreme in so spravljali seno v kopice, prihiti Stanic- ter pomaga. Kmetje se se dan danes smejo spominjajod se, kako so mu odletavali dolgi — gkrijci! Oe je videl delati kmeta kaj, desur §e nij nikoli sam dela!, b.z mu je rekel; .Dajte, bom poskusil tudi jazl In vse mu je Slo od rok.                 4
Stanic je bil velik prijatelj „pe§-korakaB, hodil je dobro in nij se kmalu utrudil. Mo6no je Ijubil sploh vse telesne vaje ter posebno rad plezal po hribih in gorab. Dalec okrog Baujiic ga nij vrha, na katerega bi ne bil splezal ter ga ne z barometrom premeril.
Uze v svojih studentovskih letih je rad lazil po solnograskih Alpah, uze takrat je stopil slovecemu Ve-likemu Zvonarju (Grossglockaer, 12.213') naglavo. Zacela ga je namred vznemirjati misel, da §e nikoli nobeden nij priplezal na vrh temu korodkema gorske-
to je: poseetniki, ki ne morejo na zemlji ne ziveti, no umreti.
Sicer pa ta pomislek ne more veljati za vie kraje v enaki meri: na Kranjskem na pr. uze Se, ker tarn nemajo toliko jazliiaega in drazoga pridelka; pa pri nas na Gortskem je ta rec nekoliko drugaca; ce ima kmetovalec le 4, 5 njiv in hiSico in ce ga bozja Siba pre-ved ne pregaojn, uze lehko dobro zivi, ker pridela nekoliko vina, svile in k^r si se zg^lnjim s*djem lehko vec pridobi, negi placaje davkov.
Zraven tega imamo v defteli Se preoej postranskega zashiftka in ker obrtnost od dne do due vaste, se je radejati vodnega izboljika v tern obziru; pri nas na GoriSkem nij tedaj nesreca, fie je mnogo prav malih posestnikov. Vendar pa to veiiko razkosanjo uzrokuje veiiko tezav gle !e uredovanja zemljiScuih knjig, katere tezave pa se dajo premagatt z natancuim, prakticnim zakonodavstvom, kakor bomo to kesneje dokazovali. Povrnimo so zdaj zopet k zgodovini javnih knjig, Ko je postal leta 1848. kmet popolnoma svoboden in so se vse njegove davScine in tlako graScinom no odvezo* valid ali odkupovulni poti odpravile, nastala je tudi po-treba, da se zemljiSSa nataufino izmerijo in narisajo, ter razdele po doticnih posestnikih v razne kose (par-colle), kateri so bili numerirani; osnovale so se na Kranjskem, Koroskem itd. koinisijo za merjenjo in to so za vsako srenjo sestavile posebne posestne naorte (plane); vse to karte skup ae imenujejo nmapaM in vsaka srenja na Kranjskem ima svojo mapo. Zraven mapn pa je vlada potrebovala tudi popis vsoh v mapi narisanih posestev, da je zamogla izracuniti davok na vsak kos posebej in daje zvedela, kdo da je posestnik enega in druzega kosa.   Ta popis imenuje se „katastera.
V katastru je razvidua Stevilka vsacega kosa. po mapi, ime posestnika, mera kosa ali parcele in red,, v katerega spada glede pridelka in dobrote zemlje, po kaierem redu in po meri se potem viSi, ali ni&i davek izracuni. Na podlagi map, katastra in starih zemljiSfir nih knjig so potem v casu ol 1. 1851. do 1853. okraj-ne sodnije uredile na Kranjskem, KoroSkem, Stajerskem itd. novo zemljiscue knjige in sicsr po sledecem kopitu; vsak posestnik dobil je v zemlj. knjigi svoj list; na eni strani lista so ee upisale vse njemu lastne   parcele po
mu prvaku. Prijatelji so ga v tej misli podpirali; torej sklene on prvi biii in se odpravi na pot. To pri-godbo je pri neki prilo2oosti sam tako-Ie pripovedoval: „Ko sem bil na vrsae prifiel, sem videl, ka me je misel goljufala. Zagledal sem ondi jelko VBajeno; to je bilo gotovo znamenje, da je nekedo uze p'red manoj tukaj bil. To me zjezi - grem in splezam po dre-vesu gori do copa, da sem potem ponosno mogel reSi, ka sem vendar Se vise bil, nego mojih prednikov kedo."*)                  t                               #       ,.             i     ..
Tega veselja do planin in gora tudi pozneje ntj zgubil, Se v starih letih je slovel povsod kot srcen in predrzen plezavec po hribih; posebno pa za svojega Sestletnega bivauja na BanjSicah je veiiko vrSa«ev ob-hodil: bil je je na Prestreluiku i Mangartu, na Krnu i Kuku, da, 21. septembra 1808.celo na oca-ku Triglavu, kterega je on prvi z barometrom zme-ril.**) Zmanjkalo ga je casi z BanjSic po vec* dnij, da, celo po vec tednov, da je bilo ljudstyo u2e v skrbeh, da bi se mu ne bila kako nesreca zgodila na gorah, Imel je vselej soboj kakega domaSega Cloveka; v za-6etku je hodil & njim Andrej |Kuuoar iz Lehkij h. St. 74., pa ta moz se mu je enkrat hudo ?ameril.: ubilJLa na potovanji   barometer in o<? tedaj  ga nij ho tel nic
*) ..Novice" 1. 1847. str. 203.: iivljenje ranjciga korarja g Valentina Staniga," po dra. Schwaba spisu mendaiz„Wiener Ztg." peslovenjeno.   •
«*] Priraeri uze preje oraenjeni Staniiev spis: „die Wallfabrt etc." Btr. 8. a. — jjNemski popis tega hoda so mi rajnki   gospod Stanig malo pred svojo smertjo poslali,"  pravi dr. Bleiweiss v | jjNovicah" 1.1. - Ali je bil tiekan ali ne, mi nij znaao.
im
v      i -• ^
2g
meri, kakovosti in zaznamovale so se z mapno Jtevil-ko* tako vknjizeno posestvo je postalo nerazdeljiva posestna enota, katero posestnik sicer zamore kosoma ^«d«ti, ^eri«Bia B6iv8Bib tezenj na njem; kakor nitro pa je bilo na posestili kajdolga, nijvec mogoj^pro-daja bsfz dpjroljooja i«tabuiifanih, toje tistihjQjjpov, Si iraajfr vknjizeno zastavno pravico na ce!o #?^^. 8a. fiyugi straai Iista pa so vknjiieue M tptiye po Steviloem reda; ysafe upnik, ki ima zastfmc/ pm-fico, je tak po redtr, kakor je prosnjo podaj .^isen za upni znesek in sicer je zagotovljen (inta^^aiikaa &16' ppsestvo (maso); Se pride potem do.ps>ku|iv|ie prQ%8>9aestYa^gre celq posestvo na enp^aa dra#* bo* dewrc* B se-dobi za tposeptyo, se poteifiPtf'11 Wft ttjM»jke%poYr8tneM rwl»? toj©> kedor je jjoja^gitan, n« Wyem stavktf, je «*#«$», &placau, pjjjgw-' »* tretffcJMwr vsem ortane pride Se le na z^#ga ko se zgodi, da intabuliraui na zadnj»n**lrevkm deloina potegnejo svoje imetke, y e^sib pa celo zgube
*** 't*! sistema javDTfi^iije ktitraWnflivejto; lozft* in ima na korist ve<5o evidentnost; a prakticna se nam *1f&* tfw!hrW"iflf' tudr "posestnifcoiii' koristea" *iie^ «et*<po'» sestniki lebko za malt dolg celo leno premozenje zgu-;
dilq, da je priSlo premozenje cenjeno na 1000 gld; za W7gW. r toS* kace|a prtbrtsaEelga.oderttba.
--•' Nam se dordeva bolje pametna druga sistema, po: kateri zamore posestiiik vsak ko* (parcelo) posebej za-
H^fitf in >o«ebe| p*bdati/ tfeko sice* da ysaka parcels boit^ne v jafnib kujigah posebna tabulama celota; o t^nr na dtugenv mestn, kadar bomo goyorill o knjigab, kakoane iehmo za GeriSko.                               t.     .
filej tern ko iraajo druge kronovifte nze blizo JO lit i«mlj»a8po knjige, j& pri na* na. Goriskem vse za-Gstalo,-tori nas imamo sicer stare mape po MerelU-ju in star katastar, pa stare deielne. zemlji&ne knjige; a Y tab kojigah nijso posestva urejena, aropak te knjige obwzajo le pravice oa eoo alt drugo poseHvo, tako zvano bttive aa zabiljezanja. (bbri dalle   notificbe); v
Wioib oktajib pa ie tega mj, tako da nas kmet pray ta prav nataofioo ne pozua svojega posestya in tudi nij yatuni ponuditi zavarsdioe upnikoip, ysled  desar eej
* dotUkrat zgodi, da kmet priposeatTa iOOO gld. yred-oema, ne dobi seljmaselc tiua na opanje, kakor nam jetneki posestnik iz Smarja sam toS&il, in da pride v robe goriSkisa oderahom. To bi bila kratka zgodovina zemljiSinih knjigj o yaznosti zemljis&iib knjig;. o naaih poteetnih razmerah in o tern, kako F-naj.'bi se  knjige
i aa GofiSko   osnoarale* bomo,   ker danea neraamo veL
: proilora, prihodcjit obSirneje goTorili-
se je z.br^do priraei-no'lepo §te-1 * gosjjfcjK Skaramaoga,  katfpf\ dniii§ray hvatezb*   Spf" irogi ˇ SeSsfo* naSei
^M&^Pwa gre ^pro§al^^gH^ftl«o  slu2l ^itakor po navam^prfedal in irael, Kako sose vrSile zborove razprave,  to priob^oje-l iiio ns; drogemv pmm \ tajnikpfeflij<|rofila, n  y$&$\\ f naj nmenjamd* sarno, da, so s^ vrSfle x najhspsent rafftf 1 in dostojno io da so naSt   vrli   KraSevsi   tudi pri tej '
iga in fife*       .
" *   sariifc^bozjo bolji
i   r;f:'a:"fr
u11J r;11
.', ,l i f n f i
oopePi L jaraemrzBoru^*^61Se^r5e^6rKrKrSSY je se vriyjia Ipwbrtla in videli smo jih ronogo v kozuhe zaW^^kosmatih kapah, kakor bi bilo o-koli bozica/^A#f"'
-^ -*- da smo se *|M!ffiL* Sez»no Vn* ;o smo ta4i ^f^?l%^da iraa ob^ je bil ^m^mMlm g. pr#jp nje T'fWffovIjab, fcolliriigo -^*T;i se j#f^nda takovJft; gosi zara^msega   shbda svoj
Menili peljali, istem Povsei od St ^ professor odloziti (?)
Pri vsem tern vilo deleznikoy v remu ||j|| za njeg( moraiM prixnatij sbodu ^ iupnikuy
"oDr^JtlnT^Sa'^ISu^h^^
Tanje kacega dloteka in ne gola red.— Tudi ubogi „dok-
toruje na potu njemu in njegovim bratom, onnebismei
predsedovati kmetijskemu • sl^odu? in! vendw je-bU • »dok-
"    yt poverjenik e; k.  kinettjskeg^   draStra &?$$&
'"'*-* [doy§6ini, Se predno so Astinov$6 uf*;^:t'a-
T posvetili.  Nesredui Bdoktor- ifca^'za-
\ da y dasihkaj graja^karjegral^Vre^QO,
in    „Istin0f^i* i njegovi    bratje   radi  ne   pJfett^ajo
i8tine.,*JffJ                    ¦'. •     "¦           -   '"':'''-*'-¦   ••
1c-Steklinoyicase jezagiizelv Sodane iokolje
in levo in ker nii ne yidj5 se v^asih tudr za-
TN. pr. .IstinoyiS, innjego ydrug, kateregampra-
te poznajfejfer Yam je nekpiiko ruskih   slo.ynie posre-
j|bernil, s^J© zaletek. tudi  pod   Caveu irL„sta.T„..naju
'"'"aid   nabijrala ude za wGorico.»f Prid%6-
r fetom o  vaenosti   in potrobi   tega dru&lfa
fci se jib   je uie   en par   podpisalo,   ko se
oglasi u6itelj onega,kraja.g. Z, jn kmetoiu razlaga, da
j im^ino u|o; ffWi?,.J4pu5ty<> v^fo", katero je dwzdaj prav doVro'ia raaVljfto derofalo tor ljudske intere;e zmerom z vaim pogumom branilo.   Govor  uditeljev je
napredka in da to zares dobri narodnjaki Treta in okolice nam je pripeljal vrli g. M. Z van at nekoliko ljnbih gestov in mej njimi prav ia«r«tnft per-; ce, kateriso nas ipp.kcnSanem zbora pri okosnt kra-§ki kapljici z najtep&mi dveteraspevi - razveseljevali. 2alibog, da smo se morali prezgodaj loditi od vetele drttzbe, t kateri so nam je tako nekako- prav godilo, da bi biii kaj radi-se dEolgo tarn ostall A tr-' moglavega MLakamatijou je zastonj pregovarjati, da bi_ podakal in zato smo se poslovili, ko so nam Se poprej, rodo!jubni Sezanci v roko segnili z mosko obtjubo, da nas kmalo zbpet povabijo k slotesnemn otvorjenji tamoSnje 6italnicer Zanaiamo set da bodo moz besedal
mu
V Gonoi 30. apriia. t&kd etidhega vremeria¦'¦-•ftej aespOminjamo tnkaj ha aTstrijskenijugu, kakor so ¦ nam^a prftesK zadnji dnevi aprtfe.1 pbilc ;snega= je ;pa;.Ivfatj03u, na Cavoii, po Ba^jSicah in tadi nize, >iri ' do^ediib je nastal inraz^ malo drtfgacen nego pozimski. " .V:'^fei^jayi pa nas nadleguje #koro- dan za' doevoni- mr«l "keV'\iez;;V nekaterili krajih; je sbdrga, v &eaipas« Icelo 1 tota bila spremljana z bliskom in fgromenjem. Tako '    *   L   no,    mrzlo  jntrO je1 bilo v ttedeljoj ko smo se
idpotnega, tovartfsa.' Izbral se- je-na met Sta .njega Stefana Humarja z Brega g. st. 24., ki j<' Vitofitf ptfed pair leti umrl.   % iljmx j&
njim je^ Stanic obhod
vse zoamenite Tr§aee   karniskih i juliskih
ari BadjSkarji Stanit5a tako-le ^popisojejo: Bil je 1^ nil je; zdravnik, bil jei kmet, ztdar ia mizar; : iiauk je nil, pa bil je tudi SaljW; bil je oster i'<rtrd^i, dober pa tudi "bitdj pottpezljiv pa tudi Jeie;^ gospod. - NiKaJi hij bil pri mirn, vse je der /vseskuM, vse uganjal; nobeno delo mu nij bilo . preveliko, da bi.ga ne bil omagal. nobeno premajhno.
iostj -vednb % delatl1.. Z *sakTntt-je , ..     SifSf'^tridi  otirofc v 8rajdiei;: €e ng aiM*dtfage|a'bpriyka1,;-itti je igral i htfrfiije  uganjal z
te Pobmelca. 18. apriia (Izv. dop.) Kako teltk npliy imajo ditalnice ali bralna drustya na oraiko pri-prostega ljudstya, pokazalo se je velikobfini pdhefdeljek pri besedt, ktero je naptavila podmelska ditalaicai Akor pram 6italrtioa: stoprr malo dasa ziyi in.se ne mora se nikakor ponadati b takimi modmi, kakOr$tte imajo druga enaka dru&tva naSlovenskem,ker dozdaj stejesto-pry malo udov in mora ma^vsiktere ovire premagovati, yehdar.krepko naprednje.;! Beseda se je dobro vrsiln, ker program je btl uie jako zaniraiv; Skoda da so je moral mej besedo spremeniti. Izpuatiti ste se morali namre^, dve pesni in druge nadomestiti. Vzrok temp je izqstanje pevovodje, kfcerfmp je bilo -vkljub dane ob-| ljube &do pre hoja - pred&Ie<5, v tem, ko so jvendar ne-kateri celo, po deaet jar daled prisli. Toda vkljub tem zaprekam so je kon(5ala beseda v obfino zadpvoljnost dbeiostva. Pokazali so podmel&ki ,fantje,da jim jemap; za napredek i blagpstanje, ;da so vredni sinovi matere Slave. Pobesedije bija "sknpna ye^erja, kder smO se ^bayljair pri kozarcu sladfcega: vinca 6 petjutii,, napit-nicami i raznimi gpyprij Jofiil.nasje; ^ le beli:<lan. Posebpo pa.nas je:razyese)ijeyal pe^ipski^peyskj * abor^ Jkter^ .na? je se svpjim pribodom ppfiastij, T« je bilo res • petje 1 To ;sp ,b$ ubrani, krasoordopedi glasovi, kakorSnih se tie najde ppvsodt Hvalo gre posebno g. Kleniencida, ki fante peutrndljivo podacuje i spod-baja. Nadejanio se, da bomo videli tudi na Pecioah kmalu novo Urustvo.
; ; Vsak navzd^oi je golovo gojil zeljo/da^ bi,tnam vrli podmelski fantje kmalu zopet napravili takveiet Bsebi, narodu na Caat," s?ojim blizojiw ioaedom. pa v vzgled. Ziveli! Vrlo" naprej I
^
"*T
^
pwliki pokazali,   da se naglo *o»jo,Y dabu -pravega J»i»*l ^olikbiMpaba,.^;** potem «obedenigmot ii»H4w-'*    -    '           nre3   dobri   narodnjaki,   Tudi i//| tel z:ipiiati nGoriciu, in da eta moral* odlaziti z dol-
gim noaom oHt ?ls*inoy^6"4ai7^^ ,«^e v Gorico pa stase J^'di ^t>olji fdvil^ ^^^ftlTnj'^TgcSofta" na-
pravila, ne vera; toliko pa; sem gotov, da sta bila sa-iainensko jezna, kakor ge jozeo vsak .agent, vojageur, Ce nic ne napravi; zato pi jima nij : ZA^rit), ie pri prilikt svoj ^oT6 izbljevatft. f! , . r , • .'••' -. ' ":;¦ :ToIikp ?ia dandi'jz 'dejovsnja gb^p, ,*t3tiqoyi^*;. i njegovib bratoy. Mislim, da.liptle, 4osjta.,gp ifi g.n9^-kjmpvic; Le kj,e, ^a^; pppA, bQm, naM^al..! .^Morila se potem, toliko osdravi, da iz f,ir^8gerscnei)a r ppstaae ^Wassertrioker,*       /   ___ '                        ',   \. ..-]'.*
ysakb  nordijb avofetjo- o&oliti,   da
»T-"tarBovmu-bilt enaki.' V«e'jej
^"?« $saW*'se bbfle mfynM ^ je-ta>f moz -miM V-^tfdbfin i^srcr- pM^ifemd ^narbtluf;'1fciT leptfH ^^e, *-%i v dplzne Sale, prijazuo ve^enie, JJpfiulae, se syojrni  zulja^
4"!irSk!n'W^m Mko^nto^nd' Ijulf ?f cfsW Kb 5evbil Staoid spomlad I. 1809. v Rodin j za vikaffa   oo^et, "      idaajtepes-pri-inj§ice. Se
Iz pod Cavna 28. april, (Izv. dop.) Pri nas se ze^ loagituje dd neke strani zoper naraeiovano novo sa-djetrino drustvo. Dobro bi bilo, ko br BSo6a* nevedne--ie poducila, ka delajo sami zoper svojo korisfe. •,*) Jaz pa hoceni danea samo tisti dopis „iz pod Cavna" V zadjem »Caa&u", malo posvetiti, kterega je neld „'I&ti-.novid1* dal. 6d sebe. V celem dopisu n»j druzega^ do*-brega i resnifinega ftakpr ironicoi podpia ffl4t]npvidu; kcrbi se mojk ,botel s rjTrav.m, imenom ogtasjti, bi se bil moral .pap podpisati ^ te kl i no v ic." ,.Ifer, ima p|fc t steklina. to, l^toost, da.ee ne kaze iyselej tako, da bi jo yaal^ clpypk precej zapa^il ;(stekeV" pe$ se "yeekrat se le potem.pozna, da ugrizne,. kar dosezel), naj; nprego^ yorim, o: tem vrlem gospp4u kratkp besedo, da gar bode ysak poznal, tudi j*e se z upognenim hrbtom in slad-ko besedo roke po kutarsjco mencaje komu. pr^bliza. ; i, ; IstinovicV nij bilo priRebku; pa.>v^ndar jelteli ^bpr-nike, bilo jik je. samo 70;tjaz pa. sem bil tam, bil sera Ltafti nayzpaepj.^0 Bft,j%.iteyijO zbfaqih kppstaturaki in 1 moram refii, dase 5 jih nij bilo taki\ Jki bi bill Jatit&vf-ci" »P gQ4l}? tud|aeni Yi$a!*i4a j^:^Sodjinoy pe^pako jedlp sif>.?MoJein;, (p>, tttdi Mmh je<le» m pij|6>r JstMmfe* RarW?M*i.tf^a;^e p$vve4e;l,>!k;akor j mu, pij? menda tudi
V Ljubljani dae 29. apr. (Izv. dop.) Driatoi' abor se je tsdaj razsel. Maraikaten itmej drza'vnih poslan-cev se je tezko locd. od mastar na katerpin-jt» tako brezskfbr<o ufival viakdanjib d«set goldinbrjay. Potebno je pa moralo biti naaeiau Cruet u teiko pri' irciv trenoku, ko je moral alovo jemsti zaziriiraj od ttjemu tako priljubljene leieajaiJe/ Za zmn&ta, praViw,: kajti pri Krudevcib nij yimiljeoja; wpdznali so g» popolao-ma. Ali vlada, ta nemilqstna ylida, katera so -tlatimi krizi'i ni6 kaj gte dljvo ne ravoa, obdftTavati ga nij ho-tela v zABlugo njegovega vetrnjaitva, Se 8 kPMtarjevlm krizcem' ne. Taka rje hraleinoKt t%etal « Pa;Criio ima se mnogo terana v kleti, k njemu naj pribeii i v njem tolazila iiee greSnemu srcii; ,
LetoBnja saigona; slov.f^raStva je konfianp. Priliko smo imeli opazovati vciikaaskl uPprodek ha teni p^olji domade uraetnotfi. Naj?eLo zaslugo ima m tvfm me-stu neovrgljvogosp.Josip Nolli, tajntk i regiaawiri IP da ma to Slovenci y Ljubljani resni6no prizoavajo^ ^riliko smo imeli opazovati v fietttek 24> t. m. pn njegoVi bepefici, ko smo videli gledatigSe y vejeb" proaftorih prenapdtnjeno'zobeihstvom; 3d ga joseiijajno'. nauduSe-iiostjo spcejelo i z: dv«ma .veBcemft/katera mu*1 je po-klomla ljubljasDka gimdazijska i realska TOl*de2.: i> >¦;.'¦ 'Da je bil globoko gfnjetymjmv treba 6» posebej opomeniti. Da mil je bilo i pa onogdce do sedaj tako Ospesno delovati, pripomogle so k temu letosnje -izvr-¦stne igralne moci, i zrtvovaloo br«e n^io d«tati>mb* rala,'da bi se slovenskr Taliji tudi obranile* • Rea'^^o nekaj stalo; ali se zedinjenimi roodmi doseglo 8© bo lehko i to. In>el sem priiiko poiavedeti, da ^imji dra-niatidno drustvo najmenj udov na Go risk em, kar .me je"jako fte^etiroiainiito, posetiro pa, ko sgffii 'pTe^rw dan, da moji sodezelatii za drugimi svojimi slovenski-mi brati radi ne zao&taiajo,' kedar gre za kako vazno narodno sttaV. * *in> wdt j^ri tem narodoem pod-vzetji ne bodo zaduji; ce se bo kedo nasel, da jim. bo vazoost te umetnptsti raijja^nil. .ZatorjBJ na noge vi, kar vas je iftfeHigontnih MwM§&* dilajte na vse moci, da naberete kolikor najvec mogoce udov. Da se za tozrtvovani denar dbbro Upbrablja, imeli boste priiiko morebiti se letos spoznavati, ako se uresnici zelja tu-kajpnib Sokolov cev zdruzeno zono dramatidnega dru-Sttaj. da bi se napruvil.cez binkostoe piaznik^ ^ izlet na jnzno , mej[o; ^nase. lepe. S^oypnije.*);.. , .   ,v;r;
; ?6,,.tn jn?3,akM fa. ;,fek«>^, , ^aisopo wpjih yecei;oy.;iJ^ral je mail drugini gqa.npdvflttbe,* je^io-jo.goipona citre,, Ppcadovati smo morali njegavo spretoost v tej stroki.                  ,)   .'5        ,,. .„r ,.;
Sicer se pa uavadno pri ye^eribspkolovdkib nq pazi posebno nav.to, da biie.vprbgiaiftu, pavpden^tp]5k«*e-dno i vredoo izvrfevale. Je ^di..ftuka},,a|iie^;g*f>i|jjpjiil kateri .nam pxeskrbi y pyoiib Jcup^et^xkai s^^YO-zbodrjivegp, kar spa. navadno malo sadu obrpdt^^er,BO sem ter-tija koze uze jore^fnja^i^^a^acq.Jf ps> y rwpgramujnappyjo^no, bra^p^i, go. (AbpjpPiyvjmilosti r:#rPpovedanp ah pa aptjdqega ."gojfpqd^j^vp^u^iaa ¦ ne inore x glaro. jatsjitL, Pevci-^e ibero pol ,ykp .pi?ed zacetlfpm h ppakpsnji, da se .dobro i^ri6yoLir j
PauUs.
¦v
" *) ^porb^p.^nega^ z]>W,y S«^*fti,Brinesemojgu»oibjls; *•)itoim'&o'to tierymjomilsbi;             ;':tw«i
zav^jdeDi,! nij, jim; treba vec.podp6evAlnIlvgofvprpv^ nay-duSevajp5ega pej^ja. .Blog daj. da so p^jbi |ao[tiS |»M:bo.
^^rP^bs^'bfiije.!.1
Vrt*.
j«B ise|;8a je .narpjna" 4YBr/->Tr,M$a,-^^..:j^cMi m irdaejsilj-qp|ah stala negpaelTaj.1. •!.'./, '
Kar me je pai pri tern jzaVtnjem* sokdlovskem reSe-jrn najboUe zanimivalp, -foiljo izyrajen goyor ^ spkplovega: B&roste g,", dr.Z. *r;nik aj J z>lej;r.>v,$il6•*»]¦/da bi se• ta gospod Se8totrat dgiasil     '      3j « ""'     ' * *
Jfasa mat! priroda ie t jesqici nejcj me§;j,  kajti,
snezeoe plabte, ki more obilo sadja obetojbSi eatlrii cvet.
r.*tn:..... -.¦;¦¦ ;,•.;&&_. ;;¦.-.;."V;v«wv .wajwjm.ujJLJHjji-1. ;-*aj.;¦ - ¦-;*'w.¦; -ij :s*s»»i»-¦•:.!':
^:. i? J?fi{je JMrL.iBRte.;.. [fe jtol;-M»ln»,>JK^5?af SkrejSovskega :a dr. *Gregra konjBcna qbravnaval zara(|i
" zif»tte; iitsemtne J ftler*; Ttoljer -vomer^-iiovBgir3lix^ivti>i s&zpust mestnega starefiiostva, to so glavni predmeti tsakdanjih razprav rtinole dni/  Jako  nehvalezno Idefo,
\h\ biJo, razpiavljaUosodek ovoliini ,refprmit ker naj> m^rneji e^kis ^proti njg propade T-|fM$*fecjj'|, karnaj-
:iep5e evedbfii deiiasi.ja *F61ftncaVko>Ha ceta Jistb*
< praznuje cudni „f ubilonro'V  namrec z denaSiijitu dm-
ivoin je bila ravoo stokrat „PoIitik* koufiskovuna„pQ4
jAuerspergovo vlado!       -....,.   .; *
I ! Dr. Jul Gregr je bil ge "pied pr'ogluS'enjcm, da je Bekriv, z*steiirciJQ (10 000gold,)^ #yobodo popujWei.
OM& jra$ajMlfi& JttgQjgguJML ?!*te: Ji^fe.. ga je
^zapela doroa. Troja otrok edeniza d^ugim, ma je po-rorKr aatouwffif, trerjegr Je* -rsmr1itt,dilB^ri)EmmQ&l k grobu,  ko je bil propu$6en u jece.   Zdaj biva v
Ootid
kakor ?apa bode ui^todirpano,- nij b»la odc«Mtrja po--! fejena, ker j® 3rtTarant iiTg. dr.* Jul. GBgf njeg'ov zet. ] Metto njegft je stareSmstvo inestno izvoblo  dosedanje-gawiwaeitnika zupanorega g. Hulefia, koji se pak zo-
Safe pstafokom ne dopada, <ji* LtwQ ,te^, jmjti on nij •klarflnt, ampak zato, ker je podpisal ono peticijb na
".....           pomoci,
Mano,
terer",
tn c. kr.
aWiarflnt, ampaa zato, Ker je poapisai ono pen eejarj* proti To|iljii *opiavi, . TeAij jnj druge j: da bojie prej'tfjgb u^f mmtnp \tjrtM^ox^n kikor.ee talegrafuje   od "tod t dunajski   ,"Wum
teVj nft Celo meetnih  obfiinakih zadev
bratoyske rok^ podajajq, je: a;ieiri opraYiceu; up'„!ni dolgi lair. , A vladarji miw ¦¦wmi&ri. Jjudje, aaWej pa telja pri njih ravno nasprotno od Ugty kar ;jfi*-lja pri nayaduih ljudeh: Zdaj'^et «fie"TM dru^ife sk^^Ar#?e^e TCklc^^jfi-giyf^' .rojska, ke-dar j3Lvrajwu Jiajijiiji. pp S^frij?' &*#>L zdaj ^a nas j^ skusnja tfc na^Ja^lji/sW^mpina.blJlDiJif vibarje^rljedttr se mnogo, yladarjeT kde ^uide. ;j?o Francoskih obeli razstavah je bila vojsfei, po dur naj&ki 1u4frne&boae dolg ;jtoi|¦ kakor fldaj^ ka2e po-Htiijno"^poduebje;;$em§ki tesp > zdaj fJr j-Petrogradii na.pbjpku, kdeg p: ^Tave \fy \m mcigj)(fie wa^;; potem '*p»r. ptyftefr^oW cesarj^ijr^H 4p" jMtoftki skupi na Dua*j,. riiskdga CBiiarja pa ,bode. gpremijal tudi ^mogorski knez Nikita. TovVam bp y^lika pobra-Jiimij»"Dft IYNv.ittSQywirBB;.Qelo,ofp6iioyljenji sygtej
koipiiar, Smolar, kotjji;ig|r. adaKf^rafi|vifg |J?od ktiito prusko ponemfievaluo pe*tjo.
]" Ako nam vlada ne bode delala preveliko  zaprek, I praztoovnli bodemo letos \2-&"W^v\1)n,' tt<%$& U f veojo nftrodno slavnost, nego pred 6 I^ti j«L polo^eoji I zakladoega kamena k naroduemu gledtS^." Pol6ii   ee f' l^:|tj$ija zakludni kamen k Jungrnanoverau  spo-LHjaiku.   Kar je Vam Slovencem Voduik, P-resireu ltd. aef -toqogo veft je severaim bratom vaSim  b|g|teij mn^ ieriega   naroda  deskega,   Jaogman,  kojega" Ribaljf je t^la k mali vasici Hudlico.   Dokuz, da bode slavnost jraojfepa in primerna geniju naroda, je. g. dr. F. Pa-hi^${n dr. L. Rieger, koji so 4a^elajoaiK>ralaega od-bfcraj |alje najodlicneji zastopnikf ^r'aikih in linanjlh 'dru-8pr,fkoji Tslikanske priprave delajo.   Slavnot'tmgovor bbie(' imel g. dr. Biegef.  ^dhinik 'bode  ital na naj-kraabejerrt prostora cel6-*Pragfl,u':..„                   . .r.,-.
^ako ielqo  so ^ tprii^kpv/iliipoJitiCnp   pbspjeni,
Li -lint   rtrtrloli   nfi   *»»»ililri " davaIta .  nu<lDAiimi1i*iiik    .fit-
alijance, kat pa nij verjetao,- ker torn so se predrU' ga4ili. Vsaka konbinacija za -zdaj bi bila prenag< Ijlina-, ket 'alfjanW se zdajsklepajo-Dapodlaigi HaJ-? bli^iijih akolnostij in ge vladarji enmi menda ne wprejo'dolgo naprej po2l^atit,fIva^o se.bodo VQSsaiH ,v, slu^aji vojake.       .    '           ,
, , , 24f prejkv m» je ceaar  sklenll  dr^avni zbor % gp^podBko ^boRai0 ;^red a* prestolmm 5 bpovorom, ,v katerem je posebuo poudacjal,  da se je drfcavnemu ^^binrrprorel^o^osiiOTati'iiepo^                       zastop-
fltvo, ter s tern izraziti ^oto dr^ave ne poSkodo* y&vSi samostalnost raznib'ue?,el. „Na teh tleh, naj so zdaj Vsi narodi zbero, da v duhti sprave z ze-dinjenimi mocmi dolajo za velikost iu cast skupno dompvine iu za popoluqrazvijanje ustavnega 2ivenja.M: Pri3st6lni govor tudi' omenja, da s Poljaki nij, bilo inogo^e poravnave, pa da fie zmerom vlada na tako ipp^lY^tnisIi; ziiraft^ar $: injenovan za OalU cijo poseten minister. Ker je prestolni goror po uatoTni navadi sestavljen $q ministorstvu,. smemp MM, da ma je nWir % 'spravo; a za s^tftvo v takem zmislu, da bedo ustavoverci gospodirili, mi ^a Ubb'^aft,-yjti na to rneri uzo  sama  pistava o
Komur bo >e kdMkaj zoane cefcke fotner*, te mo* re fei smejati dunajskim usWadntm notitiam, koje pi-fiej©; da je bil te doi .ta v Pragi shod vseh deklatan-tot feskih, pi*i koj«m se j« akleni'o, da Odbi grod6 v drittjvoi zbor! Factum j<\ da se je pri tem.^ljpju ,..o,V,, noyctl izm^ najeuergiinejih ip delalnib mo6ij c^ntralni odbcr za Cesko, Mbravd a Slerko, d» pti bpdoftnih vo-htr^b pomnOie Stevito federalistiGdih poslaticev; '-Kar ee pak tika senzadnih spray ia Prage v dunajakih lis* tjh, je ob&io znano, da tezejo s takovo neiramnPatjo BA^prpti obSipstyu, da ono misji,.. ti.Jjudjo ;§,e yedup giblj^o le v naroduih krogibin mes6aiiski bes^di.
Kone6no naj §e omenim, da je 21. t, m. Ceako o-p^rQ^feadeTa nenagradua izguba, unjrla je narare6 prVa iniz.f«tna dramattcua pevkfrtja g; VekosUva R^ss-Bl«2kova v 32. letu starosti, Ooa je bila prva, koja jt* v atft^etku 50. let - ptifefla yzb»jati .luwfodaof 6e«ko-. Tb.dijo, jako trnjevi trud, kajti umetuost idramatidna je liite. tu, 5e v predjutranej dobi novegaf ¦ narodnegn Sitota, polpa najkrasnejib nadej.' Vsitki \51o\ek ima skoeoi kako boJ^at skirito"'?'sfety-fodii:tlj^rsih Ceskib M»#b bolesti Hie prefismo^btr^.  n   .¦:?.: .,   ..;,.; •-.
1^       pifegie^.
J :<Danes se ^'^l^^^^^S^Kf
ntzi^Lva. Cesar sain z velikim   sprppptypm ee 1.. Stdfea,Je slovesnosti, katera se' We vrlila naian-
._ Sf- €^iti -gar -^fer TjbfikfiSF*-«e *: ^^gftl^^J^^M^^vi vladarji sraznih evrepskih in neevropskih driav. Eaz-stave sieer pomenjajo «vetovni papredek( na ,potu miru; postale pa so tudi sbodi tMafjeir, !ik ^tovlrf'1
Na SpuiJdf^/jMliqlQr ))WMKS[ miiiistfflBrtfo je
istilo permanentno komisijo, katera je vlado Mdkerevalfly) to je yMeftko^^Meri^^^ dik-tature; pa diktatorja nijijtt mraiisifcerstvo^ ho^'oai>e> iiratf- n^ ljudstTo, dtf'Mo' v6!i" m^'-'jtetiaSk* Mej 'fern j>a Ksirlisti vladi prisMajoiu re] v nevar^sti. lesrecha i§piiijska.l : : ¦'".-''
¦A !:WAir-
Poslanb.
jdirektiiih volitvah, vsled katere velja vsaka nemSka dutt^firtf sfcyauskih, kakor smo u2e to se Stevil-kami dokazali, ko smo govorili o direktnih yolitvah. Do flpraye na tej pedlagi • tuSko pridemo, drugaL0 tiei kakor co nas ustavoverci popolnoma ne uni^ijo, kar pa bb jim gotovo ne bodo posre6ilo. fcrr takih raenierahjpostane.klic po. spravi na ustavnem potu ,v..Ays,tri^kiio-upyoCega v pu§6avi. j Migacjje ^se zmerom pretresajo proraSiu,. Ogri pridno stri^ejo; nasi pa mini8trom pote liiejo;: rai-nisiri pa se menda obojini sniejajo. ker jih imjajo y
r Rusinski list j^Sloyo* pravi, da Rusini^bodb se^ zmerom podpirali ustavoverce, daswno je minister Zemislkowsky njih naJYefii somznik. Slovanska zltfga, oj kje si dpma?!
• Dalmatinska petorica s popoto Daqilom.na (ielu jo pfevzela zastopstvo ustavovercev na Dalmatinskem, ostfotatrr'ho^'pijsebffflf wlilni"3odfeor-'za"direkttte v<J-litve; a narodua stranka tudi ne spi in se neumo-rno trudi, da bacno izdajice; pefcorici je menda od-ktenkalo r Mmaoijiv                 {   ?:»{;:*
Poljski listi moino zabavljajo flez Zoinialkov-skega; pa j^ res Mna: tisti? dau,J*ko'SoustaTOverd vrgli Poljake iz delegacy ; je "postaV ?pljak,! ki je bil glaven faktor poijskej resblucije, od ustavpirerno-ga mifaisterstv*; iZemfaitasfcy jobil p2e I,; 484$^ obSoj^n na' smrfc vslod puatarstFiir.:;.tkab}r Andrassy,' njSgov protektoir, zdaj ]A-jbCs> oba ministra,; .ftisi fe gprembjajol; • i.a^ ..*»•¦'.-¦¦- :? ^J; . Sicbska ibi&tsoio Miiisterstvo, s katerlm!|e na-« wd zadovoljeii..   Mej1 Srt«1fi Mateijo ^Mastaje"
f trlj*toe r^m^V..tfbs^':miiiisteV/Hi8fii5 |a ha, Dfi-; naji, eesar. ga je, sprejei v: avdijetici' in pog<jdil je, je-baje' z AndrassV-eih, d^ Avstrija pomote i srbski do trdtijave iffalii-ivonfik in 'MeztiBke?zvezes Tur-§ko4in Ivstfijol-   Stbiki kn4zi;ilifitii-,!bode potoval
Lne»janjorty^Q^toi^, ampak do VseU veSiti eyrops-?
nova'srbslhi politika  nij
Ya«np8tia potrebo tega ^uuStva^ad^adosti po-udagal itt pojaenoval WSI,..N»rod*;^Iota *tolL<&k* rG»a8B«y 14. listu dokateuje.») Ptsatslj tub vrstio >mu tudi boljjga voSajti ne ve, kakor, da .bi Jeaofo^emu zrnu enako ra3lo.:in se Siriloj ^ »vojoi.bladik»»^n knep. Caluo eenco vse roonobne piijatelje vabdo in budilo. naj,,bfc:avoje.d«Sne in talons sznogu* patrionje^w Sir-jerye sv...voce in Jeorist oa&oga naroda zdrufcili iniis-peino delali.                                 r  .  .   >., ;,i(;  it-   ^
A ke* je dr. Tonkli praviMega druStva vladi v. potrditer pwdloSil jn je: osnpvalnemu! odboBU/i pred-•edmk'izvoljen,, pridoTplito jni ene pwr/ibescil>d<Mom apregovoriti.- .,i . ... , iti: •?.,, ,; ,?,«/ w,Tv J--• • Sv. cerkev je stebflr T^e reanioe, varbuhjaV^iitelsv. yere, za svojega Vidnega gluvarja to ^mwtnik*.je Kribtus wmskega papeia.poatavilv, fio ^blajHo.^iii mocjo, kakpr jo je sum imtd, ,Alt vam voliloam'paJ'.je znanor kak^apopadek dr. Tpokli o papeiihiii^'cerkve-nih pravicuh imaV i Ako ?ester poniilujim-njegovP'Tp. litev,akp pa no veste, prus^ ga, naj vmnnocf pdpre • svoio Jibpiko, katere podlaga 80' za vse ^pravovevae pomeuljive in vazne besede pri papoiov&roi kroimnju; >„Sio transit gloria-raundii4 V nuki gostikioi TrT;irie p teb buiedali tako nevdusetto y. gladki iloVanspin'kb. kpdakal, da -se je ujigoyemu tovarufiu u*e prohudo udelo,,ter,ga Z4vrne: ,,0^1 legal bedsJnkon %ty daAtmd a Oeiiiliobe vor Ibnpn» die Ihnun. curioi, aptwortea kbnnten^, Dubwua mu pa mir^o jnr hiactno (.odRoVo-rita: BGostilmca je za jesti in pitj imino-za<to,idaqie vnjej papezi strupeoo irdijo^ Lepa verska'podlaga za pruclsediiika t
Popraiajte:.f»).m*>litt aU^jjuj^aft ima sv. cer-kev obluat zapoved dajati? Cj veruje, kako je pa on 3; cerkv. zapoved V djanjispridai ?-» &>turn, oil) so je kvateroi dad v gostilnioi mt»«a' j,r paoeiike ^ttjedel.iipo-tern pa ukazal 60 kabano ribpi inj IsSoJ prirtestH-'Wtbo da rinvzd&iiemu duhovna svojP vetikoi, podlagp! »pri6a. Kdor cerkve ne p<jsl«ia, naj' ti bo ..jjas-i; (s^Mpifefito.) Oa»ti vredna taka ierska podUga! Tedaj ^Ozo^dfrffei, '¦da ne pridwmo \k deza pod kap; .  . ^ ^, !r :(] t^oiuu
'¦ Vetska podlaga pri dft'Ti W zn^lafbitti za druStvo dragA'p6sku5nj«i zanj t>a.^lobfC-karija. ¦:hffiwnordokaze;^v'.'-,';;-n^u -^ =d ^dhiinq
Y Tolo>ipa je bit shod vseh- toImmsWb Jhribo^v» da bi se zar&d obdnega inaterijalo^ga Lblagostaojfrijio-govarjitlij na vse zadaje tudi dr. T. prosr. aa;be§edo» iu glej 1 kak predmet si je izvolii?' Koae/^atetbitso [-vse tozbo in tekurze zgubilc, tsr l>rez; VflakeipraviOdia domddije o&tale, tako jodvrno in krepk"o: ZftgovarjaVr,da so hnbovci mislll, svojegk odreSenika'videti :iu;'8li§ati. Po dokPtidAnem govotu niti neki dezolnl poslane'c^tyje-gav rojak, prtivi: ;Sie haben sich beute deiji'Wt'gLin den Lund tag gebahnt", na kar mir 'd'5. T. ^8tn6Wjajo t)dgovori:   »Mag helfen, ivus, da helfen kffnn-1"*^)'^
Kmet ju yelikoktat omabljiv, akp pmvegft^Ve4o-va'lcaiil vodittdja neina*, zatorej si je dr. %Mf*ftffli»4:a-ve^n.kov preiskpoeti vedel> kateri najvedi:^ Upliv<4n4a-upanje . pri kmejtih' imajo. -Volitve L*o -prad' dutfSni. Tonkii rafcpoSdja pUma avojim zavezmikjoni, inaj tjUd^tvo nagovarjajo, da bo v dezelol zbor • voljeh.-- MPiJei'ykateri ^o-T. vdikoi.*attpaU, s*^j<* ido»^ttos6l stbrigd3Kitt«ga siavno nft ?3astni stol v dezelni dvorani" posadijd^^'nlis-led, da je moz na pravem mesta. 1 Pa>^v bbS6^ «U>je glotije4 sedr.'"frta1- spomidjiii*e^ ayojife-dobTOtniteov, : misled;* da Wu Ubzelno ^oslanstvo vd&mli mib<S&& ^li izid d-rogib volttvij v Tolminu nm je    - »    -   " ~ ¦

Ifa IP^e^em' j^                                         | v
narodno skup§fiino zmagala skoro povsod i&rajna re-publikanska ^tranka;, dokaz to, da se republika M <SHu<k»tem utrjujeV-^- ^  Si«:T>j»V  :/i.ii.'.-i/ j»-jo-
s kakimf faktorjl una ra6un»ti,iako-se: ¦bo'etf^^i.k^nju 4obdrLaxi. ; IzpossimvSi, da br«5 pomo«i duhovno^L^no le ua suhdttt -6stat»^ se jim ipd nO^em.'drttStvb ifaa«>Ver-skt ipe^ila^ pnkupiti¦«hooev• daUb* \*U> fotitiaMHafa-2elno dvorano in potem Se, Bog'^ikam ipSlebdcb
;    Mnoga in:akci^JP^ak§enlc5at,ered.3itvA^^voj na*
men; jioseei. ?, Tprej pp^zp^ o#pr^.^1ftervbp^e^krat
p^pneni ejern jdr^gegj^ledaji, 1 sqsel^q;, k>rw dflhdr.
T. sam pri ntki priiozuostiyy.^^^r^ji:;;}^^,^^.
I'kalienr.hab^.vielLe .6rW^«»,^ sRJ# i!!B»»lfl&I«»ftd sie
¦iiuui   "..\*ii*.~    j.l->:   .v-..:i-.j„t;i)l.lg [.U'ViV   vHVfte ill  kl
¦ '" W oaktew'^ttimt $ tiltrat ,lsidv.! N.*s Isyoje a^lse i« Go-
......**) ^V politiki j»e yelja.po5tenje 1". je prislovica. nckega yeU*
High ffh&tiWiM                                                  DtiBD*
Eazne vesti.
<«dvokat dr. Joaip Bizjak.) nas" rojak in iskren domoljub, do sedaj koncipijent pri dr. Rabl-u, je sa-mostalen postal in s^ojo lastno pisarnico v Trsta od-nrl. Kobkor nam je znann, je ou edini advokat v Trstu, ki je tudi sloveaskega jezika popolnoma zmozen in ker nam je kot polten moz in izveden pravnik znan, priporocamo ga kot. advokata nasim trza§kim, istrskim in kraSkim Stoveucem.
(UotH nailvojvodiee csiaelv.) Gesarjeva hci Gi-sela, ki se je te dni porocila z bavarskim princem Leopoldom, hocle dobivala vs,.ko leto 130.000 gld, iz CM, privatne btagajttice, njen mufc iraa vsako leto 18,000 apanazo (t, j. dohodkov kot Slan bavarske kro-Ijeve rodbine.)
. (HoJ»«»k» «lt«lnie*J napravi v nedeljo 4, roaj* besedo. Predstavljala se bode igra: nZakonske nadlo-ge« in saloigra .Muteo". P. T. udje blagovole naj se * obilem itevilu zbrati; neudje placujo 30. sol. uatop-• trine.   Zacelek ob pol sedmih zvecer.
(Komlilja sa v«L«»bl nnbor) potuje zdaj po Goriskem in sicer je bila komisvja Ijubljanskega polka St. 17. dne 28. 29. 30 aprila v Sezaui, a 1. 2. 3. maja bode v Komnu; 5. 6. 7. v Gradi§6»; 8.9.10. v Kormi-nu, ker ti Stirje okraji spadcjo pod naboren okraj iQubljano. Komisija celovskega polka, baron Maroicitf gt 7. pa bode vojake nabirala: 9. 10. maja v Ajdov-Scini, 12. 13. v Gorici za mesto, 14. 15. 16. 17. v Gorioi za Gorisko okolico in 19. 20. tudi v Gorici zi kaoalaki okraj; 23. 24. 26. 27 maja v Tolminu in 28. 29. v Bovcu. Ti zadnji okraji nararec spadajo pod celovskt polk. Komisije bodo pa tudi obravnavale o-proscenja od vojaacine, zarad cesar je treba, da vsak, Icateri ima pravico za opro§5enjt>, to ob pravem casu in na pravera kroji naznani. Tudi priporocamo nasim Trlim fantom, da pridejo vsi cedno opravljoni pred ko-misijo in da se tarn dostojno vedo, da opravicijo do-bro ime, katero uzivajo goriSki Slovene?, kakur senaro to iz gotovega vira poroca, pri vojaskji oblastoijah. Naii fautje naj bodo sicer veaeli, naj domace, pa u-brano pojo; a brezmernega pijancevanja in neumnega . kricasja in razsajanja saj se zdrze, ker to jim §koduje . pred oblastnijami pa tudi pred civiliziranim avetom.
Kmetijske i trgovske vesti.
(Ok vnmeoa.)   Preteceni teden smo  imeli tudi na Goriskem zimo vpravem pomena te besede; blizoji hribovi so bill vsi pnlni suega;   po planjavi pa je de-Sevalo in toca je tndi tu in tain bila;  temperature je bila jako nizka, tako da je ponoci zmrzavalo; v pone-deljek   zjutraj pa je po vecih   krajih  slaoa pad la in mnogo poskodovala, trto, murbe, sadje, ki je   ufce  od-cyelo.   Na Fnrlanskem nij  slaoa   sicer   mnogo  skode storila, ampak toca in mrzel dez skoro 2 tedua je trto pritiskal, ko je najlepse poganjala in zbog  tega je na . trti zapaziti malo sadnib    kahj. pa poloo rozickov.   V .- Brdih je zadnje vreme sadja mnogo prisedalo;  ob vse sicer nij, a mnogo manje bode  prideika;   eoako  je s trto.   Na Vipavskem je menda bila najmanjsa nesreda, , ve5 pa je skodovala slaoa trti na  Kiasu.    Kakor   vse .  dozdaj kaze, bo letos veliko manje 'sadja,   uego  lani; . Se manje pa bode vina, vsled cesar so   cene   domacih - yin bolje nagnene k' porastku, kakor k znizaoju. Sploh je zadnje slabo in nenavaduo vreme skoro po celi Rv-ropi 8egIo in povsod   manje  ali vee*   upanje na dobro letino uuicilo.   Sviloprejske so na Italijanskem in Go-riskem, kder o2e v drugo spe, tudi trpele niraza in po-skodovana murbina jim   gotovo  nij   koristila.   Ce se koaalo vreme stalno ne premeni, bomo tudi   ob ta va-2m pridelek.   S Kranjskegr, Stajega, Avstrije,  Ceske-ga tudi dobajajo prav zalostna porofiila;  na Dunaji je r   termometer te doi kazal 2 stopinji pod niclo, na Kra-njskem do Bivade bilo je pol drevJja   snega;   sadje je zbog tega za letos popolnoma uniceno.    Na Ogerskem " je trta v ve«5ih krajih siloo trpela.   Od povsod se po-.   roca le nesreda. Sadja in vina bo skoro povsod gotovo ¦-letos prav malo; a zita nijso  dozdaj  se prav  nid trpela. Sicer pa so vse porodila po prvem vtisu zmerom bolje obnpljiva in nadejati  se je,  da se s casoma po-boljsajo.   Natancoeje o letini na GoriSkem   bomo go-vorili kesneje.   Za zdaj le izrecemo mnenje, da  bodo na§i kmetje letos sadje, kolikor ga bodo imeli, poprav dobri ceni prodajali..
(Banka Slovenlja v tjubljant.;   pu8lovni izkaz Bprve obcoe zavarovalne baoke  Slovenije* v Ljubljani dne 31. decembra  1872,   ima v oddelku   zavarovanja " ¦ zoper ogenj sledede date:
Izdelanih poiic 1931, zavarovana istina 5,914,460 goldinarjev. Premija 66,043 goldinarjev, pozavarovan-je in storno 16,096 goldinarjev, tedaj ostane premiie na lastni rafiun 49,947 goldinarjev.
Dne 7. aprila t. 1. je poslovoi stan naslednji: Izdelaaih polic 4506, zavarovana isitna 18,434,946 goldinarjev, premija 170,838 goldinarjev, pozavarovan-
je in storno 47,807, tedaj ostane premije na lastni racun 123,030 goldinarjev; v tekn preteklib treh me-secev so se torej poslovi pomnozili za 2575 polic, 22,520.396 gold, zavarovana istine 104,794 gold, premije, 31,911 gold, pozavarovanja in ptoroi in za 70,086 gold, premije na lastni racun..
Te iz bankinib knjig posnete Stevilke jasno dovo-lje dokazujejo krepki razvoj iu napredek nasega doma-cega zavoda, ki je raz&ril svoje delovanje po vseh po-krajiuab avatro-ogerske drzave. Tak napredek je *ziv& prica, daje Sloveoija v administrativnem obziru v izur-jeuih rokah.
Glede pozarov mora se povedati, da jebanka ime-la d> sedaj dovofje srece, kajti v vsem je placala4370 gold. odskoJbe v popolno zadovoljnost pogorelcev. 8an-ka Slovimija po vsem tern obeta veliko korist slovens-kema narodu in tndi deloiLarjem, kterim se je nadejati naj manje 15 % obrestij od vplacanih zneskov.
Sre*kanje» Pri sreckanji obligacij zemljiSceno-odveznega zaloga gori§kega dne 30. aprila t. 1. so bile izzrebane sledece obligacije: 1. po 500 gld. §ter. 75, 97, 148, 164, 213; - 2. po po 100 gld. 5tev. 242, 492, 517, 641, 680, 781, 800; - po 1000 gold. Stev. 110, 111, 131, 145, 153, 161, 163, 371. 399, 429, 486, 486; - po 5000 gld: §tv. 52 pa le ta 950 gld. in obligacija crka A stv. 372 za 1000 gld. Doticne zneske placa dezelua denarnica preteku sestih ruescev.
P. ci»e2eial odsek) za duoajsko razstavo v Gorici bode poslal po Ietu 3 uditelje dez. kmetijske Sole
i tajnika kmetijske. druzbe goriske k dunajski razstavi. Podelil bo tudi nekter.m poljedelcem in rokodelcem denarno pomod, da bodo mogli razstavo iti pogledat.
(V Drdtit) so, kakor se pl§e, na vec krajih pre-mog zasledili.   Ce je res, potem dober,uspeh!
(KusUi drz»vi) so 1. 1870. v 1126. rudnikih kopali zl«to, v 6. platiao, v 26. srebr>, v 71. bakur, v 1283. zek-zo, v 6. citik, v 4. sol. Virov za petrolej ima Ruska 779.
	1 I 1    1....."1    1    i    1   i i	
	ADVOKAT el U S I X    J) «   # X i> el A K je svojo pisarnico odprl v Trstu, Via nuova Nr. 4. I. nadstropu, !           «lk ffoMiltilce Hdlel de h\  Vllle.	\
	II    ......	
Prvi redni obdiii %l»or deliildarjcy
Mprve obCne zavarovalne banke SLOVENIJE"
bode dne 29. majnika 187/3.
v ditalnidnl dvorani v Ljubljani.
PROGRAM.
1.  Porocilo o stanji drnStvenera;
2.  Dopolnilna volitev oprayilnega sveta v zmisltt pravil;
3.  Dopolnilna volitev pregledovalnega odbora;
4.  Predlog opravilnega sveta, da se naslednja pravila pranared^:
Kone<Sni stavek v §. 3. naj se giasi: „Lastniki mejcasnih listov morajo po-zneje plafovati v tej men, in v teh obrokih, katere dolofii oWni zbor delniCarjev.*
§. 29. naj se glasi: „Meseca majnika 1874. leta voli se prvi novi opra-vilni svet. Vsaki Slen druzega in naslednjih opravilnih svetov se voli na stiri leta, in vsako leto izstopijo trije 6ieni po vrsti dobe svojega poslovanja. Do takrat, ko se ustanovi vrsta v izstopn, o tern dolofinje zrebanje. Poslovanje predsednika in pod-predsednika traja stiri leta. Za izstop doloceni smejo se zopet voliti. Y slu&aji ne-nadejnega prejsnjega izpraznjenja nastopi dopolnovalna volitev v naslednjem oMnem zbora in sicer za prvo poslovalno dobo iz2rebanega clena."
§. 35. naj se glasi: Da ima sk)ep pravno veljavo treba rednega povabila vseh Clenov opravilnega sveta, pricujocl pa morajo biti predsednik a!i podpredsednik in pet opravilnih svetnikov, mej katerimi sta vsaj dva ravnatelja."
V §. 55. naj se glase zadnje b<!Sede prvega odstavka: „podpisuje vodilni ravnatelj in eden izmej stirih ravnateljev, in ce je vodilni ravnate^j zadrzan dva iz-mej ravnateljev.
Po §. 24 ima vsaki akcijonar, kteri vsaj sest dnij pred obenim zborovan-Jem pri ravnateljski glavni blagajnici svoje akcije proti n* ime' pisanemu potrjenju pclo^i, sedez, — in glasuje v obdnem zboru.
Vsaka akcija ima eden glas, vise od 40 glasov nema noheden akcijonar, niti v svojemimenn niti kot pooblascenec.
Pravico glasovati v ob&nem zbora ima akcijonar osebno, ali pa kot pooblascenec druzega akcijonarja z glasovalno pravico. 2enske glasujejo po pooblascencih, varovanci in jnridicne osobe po svojih postavnih, iziroma pravilskih zastopnikih, ce ti tudi niso akcijonarji.
Oni delnicarji, ki §e liotd udeleziti ob^nega zbora in se posluzevati svoje volilne pravice, se vabijo, da svoje delnice najkasneje do 23. majnika- 1873. pri glavni blagajnici banke Slovenije v Ljubljani proti potrjilu vloMin sprejmo legitimacm list.
„prve obdne zavarovalne banke Slovenije"
F Lrubljani dne 27. aprila 1873.
i
II
i
Wavatey fa odgwomi nrednik: TIKTOB DOLBNEO. - Tiskar: PATEBNOLU t GST