Inovator Matija Vrtačnik iz Šentvida
Trak za pastiranje devizni prihranek
Skromen, družaben, Ijubitelj športa in narave, dober mož in oče. To bi rekli Šentvidčani za svojega krajana Matijo Vrtačnika. Da je dober delavec, da priskoči na pomoč človeku v vsakem času, da je za-poslen v Medvodah v tekstilni tovarni, vsi vemo. Nihče pa ne ve, s čim se ukvarja v tovarni, kakor tudi to.dajepravtanaškrajan inovator. Mordatokratkaj več o njem, človeku, inovatorju.
Že v osnovni šoli se je ukvarjal s smučarskimi teki in skoki, z atletiko in rokometom. V osmem razredu osnovne šole je igral rokomet v prvem moštvu TVD Partizan Šentvid in ostal v tej ekipi deset let. Ko je obiskoval tekstilno šolo v Kranju, je 1961. leta postal slovenski mladinski prvak v skoku v daljino. Kot Hubi-telj narave rad zahaja v hribe in rad gobari. Se bi lahko naštevali o našem krajanu, pa pustimo to in poglejmo, kaj dela danes.
Zaposlen je v TEKSTILU, TOZD Tekstilna Med-vode, dela kot tekstilni tehnik pri razvoju tehničnih izdelkov — smer filtracija. Prav ta obrat tovarne je spremenil program dela in se ukvarja s filtracijo pli-nov in tekočin za zaščito narave in okolja, pa tudi z drugimi izdelki te vrste. Osvojili so svetovno tehno-logijo in se na tem področju merijo s svetovnimi proi-zvajalci.
Zaradi narave dela obiskuje razne tovarne v Ju-goslaviji ter jim nudi pomoč in sodelovanje pri teh-nični plati filtracije. Ob obiskih tovarn akumulatorjev je Vrtačnik prišel na idejo, da bi lahko v njihovi to-varni izdelali trak za pastiranje, ki ga uporabljajo kot sestavni del strojev (VVINKLER, HADY in SOVANA),
kjer se na ulite svinčene mrežice (plošče) nanaša in vtiskuje elektrolitska masa in zapolni prazna mesta. Ti trakovi pri stroju služijo za kontimirani transport svinčenih mrežic, naše tovarne akumulatorjev pa so jih uvažale a. Amerike. Po podatkih uporabnikov so z enim trakom izdelali od 500.000 do 600.000 svinče-nih mrežic.
Letno so tovarne uvozile teh trakov za okrog 200.000 dolarjev. Že leta 1980 je Vrtačnik s svojimi sodelavcizastavilzdelom, dabiževistemletu izde-lali tak trak. Le-tega so poslali v tovarno akumulator-jev MUNJA v Zagreb na preizkušnjo in od tam dobili obetajoče podatke, vendar trak še ni bil tak, kot so si ga želeli. Minilo je še nekaj časa, da so dosegli svoj namen.
V letu 1985 so v tovarni izdelali 700 trakov, kar znaša 70.000 dolarjev deviznega prihranka. Njihovi trakovi so bolj kakovostni kot uvoženi in seveda ce-nejši, ker so izdelani iz domačih surovin, preizkušeni pa v tovarnah akumulatorjev MUNJA in VESNA iz Maribora. V Munji so izdelali z enim trakom 800.000 ploščic, bilo pa je več primerov, da so presegli tudi število 1,000.000 kosov. V tovarni VESNA v Mari-boru pa so izdelali celo 2,100.000 ploščic. Kaj nam povedo te številke? Da se je pet let dela za izdelavo iraku izplačalo. Posebej sedaj, ko živimo v svetovni krizi in domači inflaciji, moramo ceniti vsako domačo pridobitev, ki se lahko kosa s svetovno tehnologijo. Pridobitev ni samo v tem, da nismo več odvisni od uvoza, temveč tudi to, da bomo lahko izvažali. V to-varni pričakujejo večja naročila iz Poljske in SZ, ker so trakove že preizkusili. Za to inovacijo je Poslovno združenje tekstilne industrije Slovenije dodelilo prvo nagrado za inovacijo našemu krajanu Matiji Vrtačni-ku.
Čestitamo iri mu želimo še veliko uspeha pri ino-vacijskem delu.
Rade Mandič