POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

IETMIK VI

ŠTEVIIR& 4

PRODAJALNA
MESTNE
ELEKTRARNE
V LJUBLJANI
MESTNI TRG 2

V svoji prodajalni na Mestnem trgu št. 2
ima bogato zalogo lestencev, namiznih
svetiljk, grelnih aparatov, likalnikov, mo¬
torjev in električnih štedilnikov, žarnic in
sploh vsega električnega materiala. Za
popolnoma elektrificirana gospodinjstva
nudi električni tok po izredno nizkih ce¬
nah. Posebna cena za ogrevalnike vode
na nočni tok (60 par za kilovatno uro).
Izvršuje vse električne instalacije za luč
in moč najsolidneje in po najnižjih cenah

RAVNATELJSTVO MESTNE ELEKTRARNE: LJUBLJANA, KREKOV TRG 10

JURIJ ŠUBIC, PRED LOVOM

UČITELJSKA TISKARNA V UUBIJANI

KRONIKA

SLOVENSKIH MEST

V LJUBLJANI, DECEMBRA 1939

NEKAJ LJUBLJANSKIH ŽUPANOV IZ ZAČETKA 16. STOL.

O večini ljubljanskih županov iz preteklih stoletij
je bilo doslej malo znanega, komaj kaj več kot nji¬
hovo ime in priimek. Valvasor navaja v XI. knjigi
svojega monumentalnega dela imena ljubljanskih
mestnih sodnikov in županov, ne pove pa, iz katerega
vira je dobil ali sestavil ta seznam, čisto nekritično
je povzel po Valvasorju ta imenik dr. V. F. Klun v
»Archiv fiir die Landesgeschichte des Herzogthums
Krain 1852« in ga po svoje nadaljeval do leta 1851.
Klunov seznam je služil tudi pri vklesavanju župan¬
skih imen v marmorne plošče v sejni dvorani mest¬
nega sveta. Ta imenik ni povsem točen, že v svojih
dosedanjih razpravah v »Kroniki« sem ugotovil ne¬
kaj napak pri Valvasorju in Klunu. Te pogreške se
dajo ugotoviti iz najzanesljivejšega vira, ki nam je
k sreči na razpolago, iz katerega pa naši lokalni zgo¬
dovinarji niso zadostno črpali. To so ljubljanski
mestni sodni (in sejni) zapisniki. Najstarejši ohra¬
njeni zapisnik je iz 1. 1521. Zbirka sicer ni popolna,
vendar zadostna, da se po njej in po drugih verodo¬
stojnih dokumentih da sestaviti seznam ljubljanskih
mestnih sodnikov in županov, ki je često različen od
Valvasorjevega in Klunovega, zato pa je njegova toč¬
nost podprta z dokazi. To pa bo predmet druge raz¬
prave.

Iz mestnih sodnih in sejnih zapisnikov se dajo po¬
sneti tudi še mnogi podrobni podatki, ki vsaj deloma
razsvetljujejo življenje in delovanje vodilnih mož
ljubljanskega mesta v preteklih stoletjih. Zbiranje
takih podrobnosti je zelo zamudno opravilo, vendar
upam, da bo nabrano gradivo kdaj služilo bodočemu
piscu zgodovine mesta Ljubljane.

V pričujočem članku objavljam podatke o neka¬
terih županih in mestnih sodnikih iz prve polovice
16. stoletja, iz dobe torej, ko županska inštitucija še
ni bila stara v Ljubljani 1  in protestantsko gibanje še
ni prodrlo v deželo.

.*_ Župani se začno z 1. 1504., prej so bili sodniki naj¬
višji mestni dostojanstveniki. Sodnike so poleg županov
volili še vse do 1. 1784.

VLADISLAV FABJANČIČ

Jani Standinat

Po Valvasorju in Klunu je bil Hans Standinath
mestni sodnik v letih 1514. in 1515., župan pa 1.1518.,
1519. in 1521. Po naših virih je J. S. bil župan leta
1511./12., 1512./13. ter 1521./22. L. 1522./23., 1524./25.,
1526./27. pa se našteva med občinskimi svetovalci,
kar je bil skoro gotovo tudi v vmesnih letih. Omenja
se tudi kot cerkveni ključar v šenklavžu (petek,
23. marca 1525., fol. 107). Umrl je 1. 1527. (s. z. 1527.,
fol. 21).

Rodovina.  J. S. je bil oženjen z Radigundo, hčerjo
Janža in Apolonije Glanhofer. Radigunda je imela še
brata Janža in Franca Glanhoferja ter sestro Wal-
purgo. R. je umrla že 1. 1521. ali pa še prej. Vse njeno
premoženje je podedoval mož (s. z. 1521., petek,
11. okt. fol. 3). Po Valv. (XI., 475) so bili Glanho-
ferji pred grofi Thurni lastniki dragomeljskega gra¬
du. Po m. s. z. (petek, 29. jul. 1524., fol. 98) pa je
Janž Glanhofer zapustil mesnico,  ki so jo po požaru
1. 1524. podrli, ker je »ležala zelo nevarno«.

Zdi se, da se je J. S. po Randigundini smrti v drugič
poročil, ker se 1. maja 1526., fol. 127, omenja »Die
Standinotin«, pred katero je Daniel Hohenhauser na
»javnem trgu« ozmerjal Janeza Kreyzerja kot izda¬
jalca in lažnivca. Kreyzerjeva žena Katarina imenuje
Standinata svojega svaka, ko po njegovi smrti pri¬
javlja terjatev do Standinatove zapuščine, ker ji je
le-ta celih 13 let ostal dolžan njen letni delež 4 ren.
gld. od dohodkov iz neke desetine v moravški župniji
(s. z. petek, 8. nov. 1527., fol. 21). Creuzerca je za
isto zahtevo tožila tudi izvršilce Standinatove opo¬
roke Pankracija Lustallerja, Vida Kysla in Petra
Reycherja (s. z. 1528., fol. 39). Le-ti so se zahtevi
upirali, ker so »župan, sodnik in svčt dali javno na¬
biti na vseh vratih listke,  naj se na določeni dan pri¬
javijo vsi, ki imajo kako terjatev do Standinata. Nje
pa, ki je morala to vedeti, ni bilo sem, ne nikogar v
njenem imenu. Rok je torej zamudila...« Sodišče
pa je odločilo, da se mora upoštevati tudi njena za¬
hteva, ker Standinatovo imetje še ni razdeljeno (s. z.
petek, 27. marca 1528., fol. 48). — Kreyzerica se je
za to desetino pravdala še naslednja leta.

193

Standinat je bil trgovec.  Njegov družabnik je bil
Peter Reicher. Med drugim sta trgovala z rajnkim
Francescom Polom in njegovima bratoma (!) Ar-
duinoma, Pandolfom in Camiliom (s. z. 2. avg. 1524.,
fol. 99).

Standinatova hiša  je stala »na trgu med hišo Petra
Reicher j a in ulico na voglu, ko se gre k spodnjemu
kopališču«. To hišo so Standinatovi testamentarji
Pankracij Lustaller, Vid Kysl in Peter Reicher v pe¬
tek, 15. jan. 1529. »odprli« Krištofu Pergerju in nje¬
govi ženi Marjeti.

Županovanje.  Glede Standinata kot sodnika osta¬
nemo navezani na nezanesljivi Valvasorjev seznam.
Da je bil župan  1. 1511./12., priča pogodba, datirana
v Ljubljani 1. marca 1512., s katero proda Janž Bu¬
čar z Vrhnike neko desetino na Brezovici mestnemu
sodniku v Ljubljani Janžu Reichlingerju. Tu stoji:
»Siegler: Paul Rasp, Landesvervveser in Krain; Hans
Standinat, Biirgermeister  in Laibach«. (Regeste na-
mestniškega arhiva v Gradcu, M. H. V. 1865., s. 13).
Za njegovo županovanje 1. 1512./13. priča druga po¬
godba z dne 6. marca 1513., kjer je zopet podpisan
Hans Standinoth, Burgermeister zu Laibach (ibid.
Tom. I. p. 636, M. H. V. 1565., s. 17). Za ti dve leti
navaja Valvasor (in Klun) kot župana Volka Mediča.
Za Valvasorjevo trditev, da je bil J. S. župan v letih
1518./19. in 1519./20., nimamo podatkov ne pro ne
contra. Pač pa mestni sodni zapisniki potrjujejo, da
je bil župan v 1. 1521./22. (s. z. 1521.,  petek, 11. okt.,
18. okt. itd., 1522.,  24. jan., 31. jan., 23. maja). Za¬
nimivo je pri teh seznamih, da se na nekaterih »Stadt-
recht« imenuje kot predsednik sodnik  (Pankrac Lu¬
staller, ne Peter Reicher (po Valv.), župan (Burger-
maister) Hanns Standinat pa kot prvi med prisedniki
(»Beysizer des Inern Rats«, n. pr. 1521., fol. 2).

brž 1. 1548. Z njo je bil potemtakem poročen blizu
40 let. Iz zakona z Sofijo se mu je rodilo pet otrok:
Mihael, Franc, Katarina, Evfrozina in še ena hči, dru¬
ga žena Pankracija Lustallerja ml. (s. z. torek, 27. sep¬
tembra 1552., fol. 180—183). Franc je umrl bržkone
neporočen (med 1. 1528. in 1548.), Katarina se je
omožila najprej s ptujskim meščanom Klemenom
Reisnegkherjem, okoli leta 1551. pa z nekim Rysom.
Evfrozina je bila prva žena ljubljanskega meščana
Janža Grega. Rodila mu je sina Jurija (za vse s. z.
petek, 1. februarja 1549., fol. 90—94, ter s. z. petek,
11. marca 1552., fol. 150—153).

Sin Mihael  R. se prvič omenja 1. 1544. skupaj s
Francescom Moscanom in Pierom Andrianom kot je-
rob otrokom »Tržačanke«, vdove po Ludoviku Lom¬
bardu (s. z. petek, 5. dec. 1544., fol. 71 in 72). Leta
1546./47. in 1547./48. je zunanji svetnik in vsaj v za¬
četku 1. 1548. pobiralec davkov (s. z. 1548., fol. 72),
I. 1548./49. pa član gmajne. Poročen je bil z Barbaro,
ki se je po njegovi smrti (t 1550.) omožila z lastnim
svakom (!) Janžem Gregom, vdovcem po moževi sestri
Evfrozini (s. z. 1552., fol. 150—153). Mihovi dediči
so bili: sin Peter Reicher, pozneje (po 1. 1570.) me¬
ščan v Ptuju, Jakob Schausichselbs (najbrž zet), Janž
Grego (s. z. petek, 23. jan. 1568., fol. 24) ter Matija
Pristaw (s. z. 1568., fol. 40).

Stari Peter Reicher je bil po poklicu trgovec,  dru¬
žabnik Janža Standinata (glej tja). Med drugim je
kupčeval tudi s kožami. Tako je 1. 1510. izvozil 150
tovorov kož in 50 tovorov železnih izdelkov v Ancono
in Pesaro v Italiji (žontar, Zgodovina Kranja s. 444).
Zet Janž Grego je bil zaposlen v njegovi trgovini.
(S. z. petek, 8. okt. 1545., fol. 183.) J. Standinat je bil
v prijateljskih zvezah s svojim družabnikom, saj je
volil v oporoki Reicherjevim štirim (!) otrokom vsa-

Standinatov rodovnik
Janž Glanhofer = Apolonija

Janš Standinat  = Radigunda Janž Frane Valburga

f 1528. f P re£ J okt- 1521.

= druga žena neznanega imena

Peter Reicher

Po V. in K. je bil Peter Reicher mestni sodnik v
letih 1520. in 1521., po naših virih pa verjetno sodnik
v 1. 1520./21., notranji svetnik 1. 1521./22., 1526./27.,

1528. /29. in morda tudi vmes in pozneje, župan  leta

1529. /30., zopet za notranjega svetnika izvoljen skupaj
s celim svetom na dan sv. Jakoba 25. julija 1537.,
11. febr. 1541. pa soglasno za špitalskega mojstra
(fol. 12). Umrl je najbrž 1. 1547.

O ljubljanskem meščanu  Petru Reicherju čitamo
prvič v petek, 12. apr. 1510., ko mu proda kamniški
meščan Jurij Laser desetino v mengeški župniji (na-
mestniški arhiv v Gradcu, regeste Tom. I. s. 627,
M. H. V. 1865.) in isti dan, ko prepusti Janez Hassyber
svojemu zetu Petru Reicherju,  meščanu v Ljubljani,
posestva in desetine v mengeški župniji (ib. s. 626).

Rodovina:  P. R. je bil oženjen z Sofijo (morda
hčerko omenjenega Janža Hassybra), ki je umrla naj-

kemu po 50 gld., za katere so se otroci potem pravdali,
ker si je ves denar prisvojil Miha R., kakor tudi de¬
diščino po očetu in materi, ki sta oba umrla brez opo¬
roke. Dediščina je bila znatna v posestvih, gotovini
in premičninah (s. z. 1549., fol. 90—94).

P. Reicher st. je 1. 1523. kupil od bratovščine sv. Ju¬
rija v križankah (im teutschen Haus) en vrt (s. z.
petek, 13. marca 1523., fol. 69). Okoli 1. 1540. je kupil
od Andreja Fleischagkherja, ko je le-ta ležal na
smrtni postelji, travnik na Prulah. Fleischagkherjeva
žena je slišala in izrecno pritrdila pogodbi, kar sta
z zaobljubo na sodniško polico potrdila ob smrtni po¬
stelji navzoča soseda Jakob Scheen in Gašper žitnik
(Schittnig). Potrdila sta tudi, da je razgovor slišala
tudi Fl.-eva hči, ki je z materjo hodila okrog po sobi
in ni ugovarjala.  Sodišče je na zahtevo Fl.-jeve hčere
Uršule, poroč. z meščanom Blažem Zorcem  (Schorz),
kupčijo razveljavilo,  »ker priči v svoji izjavi nista iz-

194

rečno izpovedali, da je hči privolila  v kupčijo« (s. z.
petek, 13. maja 1541., fol. 68—69).

Reicherjeva hiša  je bila na (Velikem) trgu poleg
hiše Vida Schelhaimerja, ki jo je le-ta 1. 1551. prodal
Francescu Moscanu (»behausung Am Plaz Z\vischen
der Reicherischen Erben haus und der Gassen Auch
des Piero Andrian Erben hauss gelegen«, s. z. petek,
20. febr. 1551., fol. 32. Glej tudi pri Standinatovi hiši,
ki je bila tik zraven!) Zdi se, da je to isti Peter Rei-
cher, ki je 1. 1533. posedoval tudi dva sosedna domca
v Rožni ulici, katerih večji je bil prej Tschopitzickhov,
manjši pa last Gregorja Pinterja. (M. M. 1903., s. 158.)

Reicherjevo imetje je likvidiral vnuk Peter Reicher,
meščan v Ptuju, ko je po svojem pooblaščencu Le¬
nartu Budini v petek, 23. marca 1571. (s. z. fol. 78)
»odprl hišo tu na trgu, travnik na Prulah, en vrt, dve
njivi pri Sv. Krištofu in eno njivo pri šiški (bey der
Schischka) Janžu Khislu, ozir. njegovemu poobla¬
ščencu Jerneju Pošu. Poš pa je takoj nato »odprl hišo
na trgu namesto gospoda Khisla Sebastijanu Rantiču«.

Peter Reicher sodnik in župan.  Po mestnem sodnem
zapisniku se da z verjetnostjo sklepati, da je bil P. R.
mestni sodnik v 1. 1520./21., ker se v prezenčni listi
na mestni seji v petek, 11. okt. 1521. (fol. 2) navaja
takoj za tedanjim sodnikom Lustallerjem, županom
Standinatoin in prejšnjim županom Polžem, v petek,
17. jan. 1523. 1. (fol. 30) pa celo pred Polžem. 24. jan.
istega leta je v seznamu 4. po vrsti, 31. jan. pa tretji.
Gotovo pa je, da P. R. ni bil sodnik 1. 1521./22., kot
misli Valvasor, marveč je to bil Pankracij Lustaller.

V. tudi ne ve ničesar o županu  Reichnerju. Po njem
je 1. 1529./30. županoval Primus Huebinann. Mestni
sodni zapisniki tega Huebmanna nikjer ne omenjajo.
Ker pa gre sodni zapisnik za 1. 1529. samo v prve me¬
sece in se tu navaja P. R. kot notranji svetnik, je
povsem verodostojna Dimitzeva navedba (Dimitz,
VI. knj., s. 127), da je kranjski deželni zbor dne 13. de¬
cembra 1529. izvolil kot svoja odposlanca za posvet
v Linču poleg škofa Krištofa Rauberja, stiškega opata
Janeza in štirih plemičev še ljubljanskega župana Pe¬
tra Reicherja  in kamniškega meščana Jurija Eisen-
parta.

O notranjem svetniku P. Reicherju stoji na pone¬
deljkovi seji mestnega sveta 1521. 1. (fol. 23) sledeči
zanimivi zapisek: »Peter Reicher je zahteval, da mo¬
rajo v zadevah, ki potrebujejo več časa za premislek,
stranke, ki so svoja pisanja vložile v laščini in latin¬
ščini, te spise zopet umakniti, jih dati prevesti na nem¬
ško, nato pa jih spet izročiti mestnemu pisarju«.

Krištof Braun

Po V. in K. je bil Christoph Praim mestni sodnik
leta 1523. in 1524., po m. s. z. pa Cristoff Brawen
(Praun, Prauen, Braun) notranji svetnik 1. 1521./22.,
mestni sodnik l. 1522.123. in 1523.124.,  nato zopet no¬
tranji svetnik I. 1524./25. do 1527./28. Umrl je K. B.
1. 1528. (s. z. 1529., fol. 112). Po poklicu je bil torbar
(Peutler, s. p. 1521., fol. 9) in član trgovske družbe
Jošt Gwynner, Severin Hoff, Lenart Hochstetter in
Jurij Luft, ki je med drugim kupčevala z nizozemski¬
mi preprogami, polšjimi kožami, barvili (Losur farb)
in niirnberškim blagom. Družba se je razšla 1. 1528.
(s. z. 1529., fol. 110, 112, 137).

Leta 1521. je K. B. kupil hišo od brata Bernarda
Gruena (»otvoritev« v petek, 25. okt. 1521.), 1. 1525.
od bratovščine sv. Jakoba vrt, ležeč pred samostan¬
skimi vrati (s. z. 1525., fol. 110), na Poljanah (»an
der pollan«) je imel tudi njive zraven Lustallerjeve
(poz. Fleischakherjeve) pristave (s. z. 1529., fol. 126).

Rodovina.  Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta, ki se
je po Braunovi smrti poročila z ljubljanskim mešča¬
nom Antonom Khosalijem (tudi Khosal). ženina
sestra Klara je bila poročena z nekim Stumblem (na¬
mesto Stumbl se ta priimek piše tudi Stim). V zakonu
z Braunom je Elizabeta imela hčer Heleno, ki se je
omožila z meščanom v Leobnu Matevžem Gerlacher-
jem. Heleno srečamo v s. z. še 1. 1571., ko je prišla
v Ljubljano, da se pogodi zaradi materine in tetine
dediščine (s. z. 1523., fol. 64; 1524., fol. 80; 1571.,
fol. 84, 92—94).

Mestni sodnik.  K. B. se izrecno imenuje sodnik
(Richter, Stat Richter) v sejnem seznamu v petek,
6. marca 1523. (fol. 67), v petek, 15. jan. 1524., (fol.
80), 19. febr. 1524. (fol. 84), v petek, 5. marca 1524.
(fol. 88), enako še 11. marca, 1. aprila, 6. maja 1524.
V petek, 16. sept. 1524. (fol. 100) pa se kot mestni
sodnik imenuje že Janez Tischler.

Iz Braunovega sodnikovanja je omeniti mestno sejo
v petek, 29. jan. 1524. (fol. 81), ko je ob navzočnosti
župana Lantierija »mestni sodnik Krištof Braun po¬
ročal, kaj so Barbara Pranntweiner, Vidmarca in He¬
lena Stupnikar priznale pri navadnem in mučilnem
(»peinlich vnd vnpeinlich«) zasliševanju. Sklenilo se
jih je zopet izprašati in, če ne priznajo več kot doslej,
naj se postavijo na sramotni oder in pošteno pretepo
(»so sol mans an Pranger stellen vnd Zimblich aus-
streichen«). V petek, 5. marca 1524. (fol. 88) poroča
sodnik Krištof Braun, da so one tri grešnice bile

Reicherjev rodovnik
Janž Hasyber

Peter Reicher  = Sofija
t 1547. (?) 1—,—J f 1548. (?)

Mihael R.
f 1550. L-

Peter Reicher,
meščan v Ptuju

Franc R.
f med 1528.
in 1548.

» = prvi mož Klemen
Reisnegkher iz Ptuja
= drugi mož ? Rys

Hči neznanega imena,

druga žena ljublj. meščana
Pankracija Luatallerja ml.

Janž Grego
J EvfrozinajeGregova
prva žena. Druga že¬
na pa je svakinja
Barbara, vdova po
Mihi Reicherja

195

Jurij Grego

strogo  izpraševane (t. j. mučene), pa niso ničesar
s smrtjo kaznivega priznale, vendar se mora njihova
»geiiklerey« kaznovati. Kako, ni povedano.

Braunov rodovnik
Oče

Krištof Braun =  Elizabeta, Klara, por. Stim

t 1529. L—l MrodiU** 1  Antonom UnU  (Stiiml)

KosaUjem. f ok. 1570.

Helena = Matevž Gerlacher,
meščan v Leobnu

Opomba: Helena in Klara sta bili v svaštvu z ljubljanskimi
meščani Scheitti.

Jurij Gering

Po V. in K. Georg Gering župan 1. 1525., po m. s. z.
pa Jorg ali Jorg Gering notranji svetnik v 1. 1521./22.
do 1523./24. in župan  1. 1524./25. in 1525./26., nato
zopet notranji svetnik v 1. 1527./28. do 1529./30. Na¬
slednji ohranjeni sodni zapisnik iz 1. 1537. ga ne ome¬
nja več. Umrl ali izselil se je torej med letoma 1530.
in 1536.

J. Gering je bil tudi večkrat špitalski mojster,  naj¬
brž že 1. 1521 ./22. (s. z. 1522., fol. 46), v 1. 1523./24.,
preden je bil izvoljen za župana (s. z. 1524., fol. 100),
pa se navaja kot tak tudi v petek, 22. jan. 1529. (fol.
83). V petek, 4. avg. 1524. je bil skupaj s sodnikom
(Janezom Tischlerjem) in svetovalcem Bernardom
Raysingerjem imenovan za požarnega nadzornika »am
Plaz«. Hišo je torej moral imeti na Velikem trgu ali
kje v bližini.

O Geringu stoji zapisano, da je na petkovi seji,
12. febr. 1524. (fol. 12) skupaj z Marksom Stettner-
jem »poročal, da sta gospod Jožef pl. Lamberg in
Stosser zaradi splošne koristi svetovala, da se napravi
ribji trg  (»das ain Vischmarkht aufgerichtet vviierdt«).
Gospodje naj bi o tem izrekli svoj svet in mnenje,
kako naj bi se napravil.« Sklep o predlogu ni zapisan.

Županovanje.  Da je bil Gering župan že 1. 1524./25.
in ne Anton Lantheri, kot trdi Valvasor in po njem
Klun, stoji izrecno v seznamu navzočih na mestni seji
v petek, 16. sept. 1524. (fol. 100), ki ima sledečo do-
slovno prepisano vrsto: » Jorg Gering, Burg(ermaister)
hanns tischler Richter, hanns Standinot, Pangraz lu-
staller, Iheronimus, Pitschilin, Cristoff, Branu« itd.
Enako na petkovi seji 17. marca 1525. (fol. 103), ko
se med navzočimi poleg župana Jurija Geringa in sod¬
nika Janeza Tischlerja izrecno omenja med svetovalci
Anthonin de Lantheri. Isto pove seznam od petka,
28. marca 1525. (fol. 107).

Geringovo županovanje v 1. 1525./26. potrjuje za¬
pisnik od petka, 13. aprila 1526. (fol. 126), kjer stoji:
Iznova k branilstvu pripuščeni odvetnik (prokurator)
Janez Kastner se zaobljubi v roke župana  Jurija Ge¬
ringa. Enako seznam od petka, 27. aprila 1526. (fol.
124).

24. julija 1526. (fol. 128) je župan že Pankracij
Lustaller.

Jošt Gu>inner

Po V. in K. je bil Jobst  Gwyner, tudi Gewinner pi¬
san, mestni sodnik v letih 1527., 1534. in 1535., po
naših virih pa že 1. 1525./26., dočim je 1. 1527./28. bil
sodnik Vid Kisi. Ali je bil Gvvinner sodnik tudi v letih
1534./35. in 1535./36., ostane odprto vprašanje, ker
manjkajo iz teh let mestni sodni zapisniki.

L. 1521. J. G. še ni član mestnega sveta in se sploh
ne omenja v sejnih zapisnikih. Prvič je o njem govora
v četrtek 3. julija 1522., ko zahteva 10 dukatov od
Petra Kontentiča (Contentitsch), ki si jih je le-ta iz¬
posodil od Gwinnerjeve žene v moževi odsotnosti, zdaj
jih pa noče vrniti. Kontentič prizna dolg, vendar za¬
hteva, da mu mora Gwinner prej vrniti pismo, ki ga
s silo zadržuje in ki se nanaša na Kontentičeve deleže
in jame v gozdenskem  (?) rudniku  (»ain prieff etlich
teil und griieben Im perkhwerch zu gosdensko be-
treffend«), nakar bo tudi on vrnil njemu denar. So¬
dišče je Kontentiča obsodilo, da mora plačati dolg,
če ima pa sam kaj zoper Jošta, »naj to išče v rudniku,
kjer se je stvar pripetila«.

J. G. je bil zunanji svetnik v letih 1522./23. in
1523./24., nato notranji svetnik in špitalski mojster
1. 1524./25., naslednji dve leti (1525./26. in 1526./27.)
pa mestni sodnik.  Verjetno je, da je bil še tudi na¬
slednja leta v mestnem svetu, vsekakor pa notranji
svetnik 1. 1536./37. in 1537./38. Kmalu nato je odpo¬
vedal mestno pravico in postal deželan (ain land-
man«). Kot tak se omenja 1. 1541. (s. z. petek 26. avg.,
fol. 108). Umrl je v Škofji Loki med 1. in 7. marcem
1549. leta.

Zdi se, da je bil J. G. vsaj nekaj časa stavbenik.  To
izhaja iz pričevanja Andreja Zvolnika (Swolnikh) v
tožbi Tomana Schmida proti ženi Volbenka Schmida
(petek 29. avg. 1522.), ki je izpovedal, da »je bil de¬
lavec Jošta Gwinerja pri hiši Volbenka Schmida« in
da »je delal vodnjak (»an ainer Ruepen« oz. Rueb-
grueben«). Pri tej priliki je prišlo do silovitega zmer¬
janja in pretepa. J. G. pa je bil tudi trgovec,  član tr¬
govske družbe (gesellschaft) skupaj z Jurijem Luff-
tom, Severinom Hoffom, Krištofom Braunom in Ga¬
šperjem Hochstetterjem (s. z. petek 12. febr. 1529.,
fol. 109 in 110). Ko se je družba razšla, so si preostali
člani razdelili gotovino in tole blago: polšje kože, bar¬
vila (Presilli, Lasur farb), krzna in kožuhe (Kul-
ruckhenkhursen), »Reytwertsckher« in enega konja
(s. z. petek 21. jan. 1530., fol. 137). S kakšnim blagom
je kupčeval, je dalje razvidno iz okolnosti, da je J. G.
dovolil Gašperju Schneyderju, da mu neki dolg po¬
vrne v žitu, železu in drugem blagu ter zastavilih
(»phenvvertten«) po ljubljanski tržni ceni (s. z. petek
24. jul. 1529., fol. 122).

Rodovina.  Jošt Gwinner je bil vprvič oženjen s
sestro ljubljanskega meščana Thomana. Tomani so
imeli hišo v Ljubljani. To je kot pooblaščenec svoje
žene in svaka »gospoda« Thomana »odprl« Jošt
Gbinner Lovrencu Prewalderju dne 31. marca 1525.
(s. z. fol. 109).

Prva žena je Gwinerju umrla že pred 1. 1547. Za
dediščino se je potegoval tudi neki Miha Lattheier, ki
mu je Gwinerica bila teta (»sein Muem«), Ko je hotel
J. G. odpreti meščanu Bernardinu Artterju »vrt, ležeč
v kotu pred špitalskimi vrati, z obeh strani ob prosti
cesti, zadaj ob toku Ljubljanice in s strani (!) poleg

196

vrta bratovščine naše (ljube) gospe, je otvoritvi ugo¬
varjal Lattheier, češ da je on dedič. G. pa je pred¬
ložil oporoko svoje žene, ki proglaša njega za dediča,
Lattheierju pa priznava le 5 ren. gld., ki jih je le-ta
tudi že prejel (s. z. petek 11. marca 1547., fol. 148).

Drugi Gvvinnerjevi ženi je bilo ime Ana. Zdi se, da
je bila iz Celovca. V Celju pa je imela sestro.

Gwinnerja so trle tri pravde (prva se je začela že

1. 1537.), ki so se vlekle do njegove smrti in celo še
tri leta pozneje niso bile končane.

Prva pravda se je tikala jerobskih računov za za¬
puščino meščana Konrada (Contz, Cuenz) Ehingerja,
ki jo je upravljal skupaj s Pankracijem Lustallerjem.
Jeroba sta se kot taka zadolžila za precejšnjo vsoto
napram Mihi Ungerju, novi jerobi in dediči pa so za
dolg držali predvsem Gwinnerja, dočim se je Lustal-
lerjev sin s sestrami ogibal plačila na vse mogoče na¬
čine (s. z. 1537., petek 12. jan., fol. 3, in petek 19. jan.,
fol. 41). Ta zadeva je spravila Gwinnerja celo v zapor,
najbrž 1. 1539. Ehingerjevi novi jerobi so ga namreč
v petek 28. jan. 1541. (s. z. fol. 6) tožili, da mora
plačati dolgove Ehingerjevih dedičev in »sodniški de¬
nar«. To je obljubil, ko je bil v zaporu,  storiti čez
leto dni. če ne bo držal besede, naj se mu da hiša na
boben.  G. je odvrnil, da je Ehingerju dolžan Lustaller,
ne pa on. V stolpu je plačal sam svoj kruh in ni je-
robom ničesar obljubil. Sodišče je obsodilo Gvvinerja,
da mora v 14 dneh v celoti izplačati dolg, Lustaller
pa njemu, kar mu je dolžan.

Kmalu se je oglasil še drug težak upnik. Herman
Gruenhoffer (Grienhoffer, Gruenhoff), »haubtman zu
Marain«, 1  je po svojem pooblaščencu Hermanu Stett-
nerju, davčnem prejemniku v Šmartnem, tožil v če¬
trtek 7. aprila 1541. (fol. 40—42) Jošta Gwynerja za
800 ren. gld. Ker se ta dolg tiče komornega imetja
(Camerguet) kr. Vel., mu gre prednost. Zahteva za¬
sego vseh Gw. premičnin in nepremičnin in povrnitev
svojih stroškov. — Razprava se določi čez 18 tednov.

Takoj pa sta pritisnila varuha Chuenz Ehingerjevih
dedičev Erazem Naglič in Miha Zorec (Schorz), »da
zavarujeta pred zahtevami tujcev Jošt Gurinerjevo hišo
na trgu,  ki jo je le-ta zastavil njima za plačilo dolga«
(s. z. 8. pr. 1541.).

Na razpravi v petek 12. avg. 1541. (fol. 97—98), ko
je Andrej Stettner ponovil Grienhoferjevo zahtevo po
plačilu 800 ren. gld. in sta Ehingerjeva jeroba zahte¬
vala, da se Gwinerjeva hiša v 14 dneh proda na
dražbi, češ saj leži njegovo lastninsko pismo (»Haus-
brief«) na rotovžu, je izjavil Gw., da so mu to pismo
s silo odvzeli v ječi. On pa je svoj del že plačal. So¬
dišče je Gwinerja ponovno obsodilo, da mora vse pla¬
čati v 14 dneh. Gw. se je pritožil na vicedoma.

Medtem je Gw. zbolel. Njegov odvetnik Sengsen-
schmid je na seji v petek 26. avg. 1541. (fol. 108)
izvajal: Kot je znano, je J. Gw. odpovedal meščansko
pravico in je deželan,  zato mu tukaj ni treba odgo¬
varjati. — Sodniki pa so bili drugega mnenja, nakar
se je Sengsenschmid pritožil zopet na vicedoma.
Grienhofer, ki je bil sam na tej razpravi, je za v bo¬
doče postavil za svojega pravnega zastopnika dr. čavla.

Tudi naslednje ohranjene sodnijske knjige obrav¬
navajo še obe pravdi ((s. z. 1544., fol. 2; s. z. 1545.,
fol. 8). V ponedeljek 16. julija 1548. (! fol. 148) je

1  Pri Valvasorju »Germadische«, grad pri Šmartnem.

bil Gvviner zopet obsojen, da mora poravnati zahtevke
Ehingerjevih dedičev in Grienhoferjeve terjatve za
komoralno imetje, povrh pa še svoje dolgove, ki jih
je svoj čas napravil kot špitalski mojster  (t. j. še
leta 1525.!).

Sengsenschmid je kot Gwinerjev zastopnik sijajno
zavlačeval pravdo. Na vse mogoče načine in pretveze
je izčrpal po večkrat vse inštančne poti, od vicedoma
do cesarja. V petek 1. febr. 1549. (fol. 94—97) je
J. Gw. postavil Hermanu Grienhoffer ju te-le svoje za¬
nimive protizahteve (po dnevniku, ki ga bo ob priliki
predložil):

1. Za valaškega konja, ki ga je kupil v Beljaku za
24 dukatov od nekega jermenarja in ga prodal Gr.-ju,
ko je ta jezdil na cesarski dvor, pa mu ga do danes
ni plačal;

2. ko je Gr. jezdil na cesarski dvor, mu je Jošt za
na pot posodil 12 ren. gld.;

3. ko se je Gr. vrnil s cesarskega dvora, mu je Jošt
prodal črnega konja za 26 dukatov (po 80 kr.);

4. mu prodal še enega črnega konja za 34 dukatov;

5. posodil njegovemu slugi 3 ren. gld. za pot v Ino-
most;

6. ko je Gr. hotel jezditi k ces. Vel. v Inomost, mu
je Jošt posodil za živež 4 ren. gld. in za najetega konja
(»Lehen RoB«) 53 kr.;

7. ko je Gr. poslal v Ljubljano svojega slugo po
oklep (HarnuB), ki je bil pri ploščarju (Plattner), in
ga dal tam loščiti (palliern), je za to plačal J. Gw.
1 dukat v kovancih, slugi pa za popotnico posodil
3 gld.;

8. za 4 gld. 34 kr., ki jih je bil dolžan v Weilhai-
merjevi prodajalni za Gr .-j a;

9. za ogrsko sedlo, ki ga je Jošt kupil od Chuenz
Ehingerjeve vdove za 3 ren. gld. in ga za isto ceno
odstopil tožencu;

10. je 6 tednov imel na krmljenju Gr.-evega nizo¬
zemskega konja, dan in noč po 6 kr., kar znaša 4 ren.
gld. 30 kr.;

11. ko je leta 1524. prišel toženi iz vojne (»aus dem
feldt«) bolan s svojo ženo k Joštu, je ta precej časa
redil njega in njegove goste. Vsega je porabil 22 du¬
katov po 80 kr.;

12. Jošt je poslal češkega žrebca, ki ga je stal
40 gld., Gr.-ju za Finsterwalderja, Gr. pa ga je obdržal
zase za 48 gld., plačal pa nič.«

Na isti seji, ko je Gw. (seveda po svojem odvetniku)
postavil te svoje protiterjatve, se je ugotovilo (fol.
103), da ni Jošt sedaj nikjer stalno naseljen in tudi
ni meščan. In da se doslej še nikoli ni odzval niti na
sodne citacije niti na cesarski ukaz.

Smrt reši Jošta Gwinerja.  S. z. v petek 1. marca
1549. Lovrenc Sengsenschmidt kot pooblaščenec Jošta
Gw. predloži pismo škofjeloškega mestnega sodnika
Jošta Schwohra, v katerem ta javlja, da je J. G. po¬
slal po svojo ženo, naj pride k njemu v Škofjo Loko.
Njen mož leži tam na smrt bolan in ne bo morda
nikoli več videl Ljubljane. Tudi žena mora ostati
pri njem ob smrtni postelji. Prosi za odgoditev raz¬
prave. Tožniki pa so zahtevali, da se razprava vrši,
in sodišče jim je ustreglo.

Tedaj je Sengsenschmidt predlagal, naj nepristran¬
ski ljudje preračunajo Gr.-jeve terjatve in Gw.-jeve
protiterjatve, preden se proda hiša (fol. 120). Dalje
je sporočil (fol. 123), da je bil 23. jan. 1549. poslan

197

sel s prepisom ženitovanjskega pisma Gwinerjeve žene
(ki ima terjatve do moževega imetja) v Celovec k
tamošnjemu mestnemu pisarju Hrenu  (Khreen), ki je
sestavil in spisal to ženitno pismo ter ga poslal Joštu
doli v Loko.

Sodišče je dovolilo rubež hiše, vendar mora Gr. po¬
ložiti na sodišču vsoto, kolikor znašajo G\v.-jeve ter¬
jatve v njegovih 12 točkah. O zahtevah Gw.-jeve žene
pa se bo razpravljalo čez 8 dni.

Petek 8. marca 1549. (fol. 128—129). Jošt Gwiner
je medtem umrl.  Sengsenschmidt je odložil prokura-
turo. Za varuha sta bila postavljena Toman Roringer
in Anton Scheitt ali (!) Tischler. Vdovinim terjatvam
se prizna prednost.

Petek 17. maja 1549., fol. 149. Sedaj tožijo upniki
(Grienhoffer, špitalski mojster in Ehingerjevi jerobi)
Gvvinerjevo vdovo Ano.

Gvvinerjeva hiša naj se skuša prodati v 14 dneh
ali pa naj gre na dražbo (fol. 154). Ani Gw. se dovo¬
lijo še 3 tedni odloga, da nastopi s svojim ženitnim
pismom, ki ga doslej brez lastne krivde ni mogla
predložiti (fol. 179, petek 19. jul. 1549.).

Dražba.  V petek 19. julija 1549. (s. z. fol. 180) se
je vršila prva dražba Gvvinerjeve hiše. Navzoča sta
bila župan Janez Dom, sodnik Andrej Estrer ter 6
notranjih in 12 zunanjih svetnikov. »Najprej je bila
hiša po mestnem običaju javno izklicana. Nato je
Frankovič prvi položil kupni znesek 500 ren. gld. Kot
naslednji položi Blaž Hormutsch 550 ren. gld, za njim
Jurij Tiffrer 600, Bernardin Artter 625, Blaž Har-
mutsch 660, Jurij Tiffrer 680, B. Harmutsch 690,
Sengsenschmidt pa položi 695 ren. gld. na kupno
vsoto. — čez 14 dni bo druga dražba, ker je današnja
prva. Sengsenschmidt zahteva sodnij sko potrdilo. Se
privoli, da se mu potrdilo izda.«

Za naslednji dve leti zapisniki niso ohranjeni.

L. 1551.  Iz zapisnikov na listih 7, 44, 49 in 58 izhaja,
da je Gwinerica bila predložila ponarejeno  ženitno
pismo in je zato bila na tožbo upnikov obsojena. Po¬
vrh so jo tožili za prizadejano jim škodo. Fol. 44 nam
odkrije zanimivo ugotovitev, da so na rotovžu bile
vedno 14 dni pred Veliko nočjo in 14 dni po Veliki
noči sodne počitnice.

Petek 10. aprila, fol. 49. Gwinerčin zastopnik Sen-
gsenschmid sporoča, »da so Grienhoffer ter Ehinger¬
jevi dediči in jerobi zapečatili Joštovkino imetje, ko
je bila le-ta v Celju pri svoji sestri.« Hiša je bila kon¬
čno prodana, vdova Ana Gwiner pa obsojena na globo
in povrnitev škode, nastale vsled ponarejenega ženit¬
nega pisma. Pravda pa ni bila končana niti še nasled¬
njega, 1552. leta.

Leto 1569. prinaša zadnji zapisek o Gwinerju: »Ker
je Miha Scheytt (sin Antona Scheitta) imel v rokah
jerobske račune svojega rajnkega očeta o jerobščini
po Gwinerju in so se ti založili, se zato kliče na od¬
govor.«

Jošt Gwiner kot mestni sodnik.  V začetku že smo
omenili, da v letu 1527. ni bil mestni sodnik Jošt
Gwiner, kot trdita Valvasor in po njem Klun, marveč
Vid Kisi. V zapisnikih (poned. 3. febr. 1528., 2  fol. 33;
petek 6. marca 1528., fol. 36, in torek 28. apr. 1528.,

2  Mestni sodnik se je volil vsako leto na dan sv. Jakoba
(v juliju) in je njegova poslovna doba trajala do sv. Ja¬
koba prihodnjega leta.

fol. 52) se kot »Richter« in »der Zeit Statrichter« iz¬
recno imenuje »Veyt Khysl (khyssl)«.

Pač pa je bil Gwiner sodnik že 1. 1525./26. in
1526./27. in ne Janž Tischler, kot zmotno menita Val¬
vasor in Klun. Dokazi: S. z. 27. okt. 1525., fol. 119:
»(Moji) gospodje (t. j. notranji svet) so ob znatni
vdeležbi svetnikov in štiriindvajsetakov sklenili, da
naj dasta hišo Jere Sitarjeve, ki je bila izročena v
varstvo špitalskemu mojstru Joštu Gwinerju, seda¬
njemu sodniku,  in bratovščini torbarjev, le-ta pokriti
in jo izdajata v najem.« Dalje: s. z. od 24. jul. 1526.,
fol. 126, o dražbi imetja rajn. Alojzija Cazana in
s. z. od 6. avg. 1526. o dražbi zapuščine Vincenca
Speze (n. Speza) navajata kot navzočega mestnega
sodnika Jošta Gwinerja. Dokaz je torej popoln.

Njegovo zanesljivost krepi še naslednji zanimiv za¬
pisek o Gwinerjevem sodnikovanju od ponedeljka
27. jan. 1528., fol. 29: Jošt Gwyner je kot svoječasni
sodnik vzdrževal Janeza Mayllingerja v ječi in pri
preiskavah (mučenju). Zdaj zahteva povračilo svojih
stroškov od izkupička za Mayllingerjevo zapuščino
(en konj in nekaj kož). To zapuščino je Gwiner za¬
segel. — Mayllingerja je bil rabelj postavil na sra¬
motni oder in ga zaznamoval s sramotnim žigom.
Gwiner je za zločinca izdal 8 dukatov in 24 kr. za
hrano v zaporu. Polovico tega zneska bi morala pla¬
čati cesarska oblast. Razen tega je Mayllinger zajedel
(verzerrt) pri Gwinerju še 4 dukate 12 kr. in je dal
Gwiner krznarju še 3 dukate za pripravo krzen
(»vmb mayhung willen ettlicher khursen«). Sklep so¬
dišča: Iz izkupička za MayIlingerjevo zapuščino se
najprej izplača bivši sodnik Gwyner, nato dobi krč¬
mar Gregor Khecke za MayIIingerjevo prehrano v
ječi 4 dukate 71 kr. Ostali upniki se odškodujejo šele
potem — ako še kaj ostane.

Gwinerjev rodovnik
Jošt Gvviner = sestra 1 j ubij. meščana Tomana
t 1549. (t pred marcem 1547.).

= Ana (iz Celovca).

Volbenk Rieger (Rueger)

V. in K. navajata kot sodnika za 1. 1529. Mihaela
Spitziga. Mestni sodni zapisniki tega imena ne po¬
znajo. V resnici je bil sodnik v 1. 1529./30. Wolffgang
Rieger, pisan tudi kot Rueger, Ruegar in Riegar.

V. R. je bil zunanji svetnik v letih 1521./22. in
1522./23., v letih 1523./24. do 1526./27. je notranji
svetnik, 1. 1525. je obenem špitalski mojster (s. z.
petek 6. okt. 1525., fol. 118), I. 1529./30. sodnik, na
dan sv. Jakoba 25. jul. 1537. pa je zopet izvoljen za
zunanjega svetnika. Umrl je okoli 1. 1545.

Po poklicu je bil R. bržkone krznar in trgovec.  Tako
prijavlja v petek 6. avg. 1522. (fol. 55) poleg Gašperja
Sonca (Svvnnze), Marina Kharnerja in Mihe Franko-
viča svojo terjatev v znesku 8 reparjev (»Ruebler«)
napram Schamperjevemu imetju, ki mu jih je le-ta
»dolžan za krzna«. V petek 31. marca 1525. (fol. 109)
»otvori« krznarska bratovščina Volbenku Riegerju
vrt. Na dražbi Meyllingerjeve zapuščine kupi V. Rue¬
ger 12 krzen (poned. 3. febr. 1528., fol. 33).

Rodovina.  V. Riegerja žena Uršula je bila zakonska
hči in dedična krznarja  Gašperja Severja (Seuer).
Kot taka se navaja v petek 23. marca 1537. (fol. 60)
v tožbi proti Ij. meščanu Juriju Vrabcu (Frabez) in

198

njegovi ženi Marjeti za 35 funtov pfenigov črnih nov¬
cev in 40 šilingov, ki jima jih je njen rajnki oče po¬
sodil na hišo, dvor in vse njuno ostalo premoženje.
Oglaša se, da zavaruje svojo prednost, ker toži Vrabca
tudi Mihael Semenič kot dedič po raj. Janezu Seme¬
niču. Za zastopnika postavi Urša svojega moža Vol-
benka Riegerja. — To hišo sta na dražbi v poned.
30. jul. 1537. (fol. 107—108) izdražila za 147 duka¬
tov 40 šilingov Semenič in Rieger, ker nihče ni po¬
nudil več. Izjavila pa sta, da sta pripravljena odsto¬
piti hišo Juriju Frabetzu, če v 14 dneh vrne dolg.

Volbenk R. je imel sina Matijo, ki je bil oženjen
z neko Uršulo (s. z. 1549., fol. 130), ter dve hčeri.
Ena je bila poročena s Tomanom Logerjem, druga
pa z Matijo Rephuenom, kateremu je rodila sina.
Poslednja je umrla okoli 1.1548. (s. z. 1548., fol. 75;
1549., fol. 127 in 130). Dediči so se po tedanji šegi
med seboj tožarili pri mestu in pri vicedomu.

Hišo  so imeli Rieger ji v špitalski ulici med hišama
Antona Tischlerja in Martina Kranjca (Mertt Crai-
niz). že v petek 15. marca 1549. (fol. 130) je Matija
R. »odprl« pristavo (Stodl oder Marhof) pred špital¬
skim mostom, ležečo med vrtovi Jan. Krst. Polža, ki
jo je podedoval po očetu, istemu Polžu. Hišo pa je
v petek 18. marca 1552. »otvoril« Pavlu Scheenu in
njegovi ženi Ani, dalje še pristavo (mairhof) z vrtom,
ležečim med komendskimi in šentpetrskimi zemljišči

(»grundten«) in njivo, ležečo zraven križa ob poti
proti Ježici  (»gegen Jescha neben dem  Creutz beim
weg«) med komendskimi in šentpetrskimi grunti.

že na seji v četrtek 19. januarja 1549. (fol. 75) se
omenja, da je Volbenkov zet kot sojerob njegove za¬
puščine zazidal precejšnjo vsoto v neki mlin.  Ta mlin
je stal ob Ljubljanici niže Sv. Petra blizu Jošta
Turna (»der Riegerischen Erben Mullen vnnderhalb
Sanndt Petter bey Laybach. Zu nehst bey dem Jobsten
v Thurn gelegen«). Riegerjev mlin je kupil po ne¬
pravilnem posredovanju lj. notranjega svetnika Kle¬
mena Kharnerja vrvar v Cerknici Fabian, podložnik
barona Herbarta Turjaškega, za 380 gld., pa je za¬
tegadelj zagazil v pravdo s Pavlom Scheenom in
menda propadel pred deželno gosposko. Zato je za¬
hteval od Karnerja povračilo škode v znesku 35 ogr¬
skih goldinarjev v zlatu (s. z. petek 13. maja 1552.,
fol. 149).

Sodnik.  Da je bil V. R. res mestni sodnik v letih
1529./30., dokazuje tale zapisek v s. z. 1. 1529., fol.
126: »Statrecht Freitag den VIII tag Octobris Ao
Im XXVIIII Jar Wolffgang Rueger Richter.« — To
je edini zapisek, ker stoji že na fol. 130, v petek
15. okt. 1529. opomba, da je bila velika mestna seja
vsled turške nevarnosti preložena na petek po sv.
Treh kraljih prihodnjega 1530. leta, vendar brez ško¬
de za stranke.

Riegrov rodovnik
Gašper Seuer, krznar

Volbenk Rieger = Uršula

1. Matija Rieger = Uršula

2. hči ? = Toman Loger

3. hči ? = Matija Rephuen
sin?

KERN - TRNOVSKO DRSALIŠČE

Kadar grem, zlasti v zimskem času, mimo nekda¬
njega drsališča »Kerna«, se živo spominjam lepih,
brezskrbnih otroških časov. Večji del svojega prostega
časa, ki nam ga je pustila šola, smo zlasti Trnovčani
in Krakovčani »predrsali« na Kernu, četudi smo bili
doma zaradi tega čestokrat prav pošteno okregani in
je priletela tudi kaka »gorka«, posebno če smo zvečer
zamudili »Ave Marijo«. Toda žilica nam zbog temu ni
dala miru, da smo jo pri prvi priliki od doma kar na
skrivaj »podurhali« in zleteli naravnost na Kern, saj
smo imeli do tja kaj kratko pot. Kern namreč leži na
zapadni strani tik za trnovskim župnijskim vrtom in
se razprostira od sedanje Kolezijske ulice, prej cesta
v »Petelinovo vas«, kakor se je imenoval ta del Trno¬
vega, ter sega po dolžini do južno ležečega Ovnovega
vulgo Jernačevega posestva. V širini pa je zavzel tudi
prilično tako velik prostor, kakor je bil dolg in je na
zahodni strani segal do ljubljanske gmajne.

Kakor piše Ivan Vrhovnik v svoji knjigi: »Trnovska
župnija v Ljubljani«, str. 254. i. d., prihaja to ime od

svoječasnega lastnika Sebastijana Mihaela Kerna
(1793.). Pred njim pa je bila lastnica mestna občina
ljubljanska. Ta je iz njega izčrpala vso ilovico, ki so
jo v mestni gornji opekarni predelali v opeko.

Kernovi sestri sta (1811.) to zemljišče razdelili na
več delov in jih nekaj odprodali. Tako sta prišla dva
dela tudi v last šarčeve vulgo Novakove in Dobrletove
vulgo Anžonove hiše.

Ves ta svet je bil že od početka zelo vlažen. Odkar
pa je zaradi omenjenega izkopavanja ilovice postal
globlji, se je še vanj stekala vsa voda iz sosednih
zemljišč in ga ob deževni jeseni povse preplavila, dasi
je bil od juga proti zapadu izkopan precej globok ja¬
rek, ki je odvajal vodo mimo šarčeve vulgo Nandetove
hiše v Gradaščico. Da pa je postala zaradi pridobiva¬
nja ledu poplava obsežnejša in globina vode nekoliko
večja, so napravili pri iztoku ob cesti zatvornico, ki
so jo v jeseni okrog sv. Martina zaprli.

Komaj je začelo zmrzovati, smo že otroci hodili na
led poskušat, če nas bo »držal«, in ko je dosegel tako

199

Kern  — trnovsko drsališče

trdnost, da smo se upali nanj, smo imeli največjo
zabavo s tem, da smo šli poedini, pozneje pa tudi po
več skupaj, »regelce ali regije lomiti «. 1  Pokanje tanke
plasti ledu pod nami in guganje ledu nam je nad vse
ugajalo. Seveda se je pa tudi pogosto pripetilo, da se
je temu ali onemu udrlo in bil je tako do kolena v
vodi. če se je to zgodilo blizu jarka, mu je segla voda
tudi do pasu. Tovariši seveda so se mu smejali, sam
pa, če je bil blizu, jo je ubral domov, če pa je bil iz
mesta, pa se je zatekel v bližnjo hišo k Nandetu s
prošnjo, da se je smel sleči in leči na dobro zakurjeno,
veliko kmečko peč, kakršne so bile tedaj v Trnovem
še v navadi, in počakati, da so mu od doma, kamor
je urno stekel kak prijatelj poročat o nezgodi, prinesli
suho perilo.

Ko je postal led trden, je bilo drsališče odprto.
Tedaj pa sta se na Kernu pojavili Dobrletova vulgo
Anžonova Liza in Sarčeva vulgo Novakova Rozala, ki
sta bili lastnici dela Kerna. Pripeljali sta s seboj nizek
lesen zaboj in se nastanili ob vzhodni strani male,
sredi Kerna na nekoliko vzvišenem prostoru ležeče
Dobrletove hišice, v kateri je imel nje lastnik svojo
mizarsko delavnico za krste in shrambo mrliških vo¬
zov ter druge mrtvaške opreme, kar vse je potreboval
pri svojem pogrebnem podjetju.

Da ju ni zeblo, sta vložili v zaboj nekoliko slame,
postavili notri tudi vsaka svoj lonec z živo žerjavico,
sedli na del zabojevega pokrova ter se dobro zavili
vsaka v svojo težko zimsko ruto. Poleg sebe pa sta
imeli jerbas, poln drsalk, ki so jih tedaj imenovali
»šlajpšuhe« (po nem. Schlittschuhe). Te drsalke sta
izposojevali onim drsalcem, ki niso imeli lastnih. Za
izposojilo je bilo z vstopnino vred treba plačati deset
krajcarjev. V neposredni bližini pa je stala navadna
lesena klop; na nji so drsalcem vulgo Gašperčki iz

1  Od kod ta izraz? Morda od peciva »regije«, ki so bile
tedaj obče v navadi. Je bilo to štirioglato, podolgasto pe¬
civo, ki je bilo po dolgem in počez narezano v rogljiče.

Krakovega, Janez, Tone in France, »pršnolali«, t. j.
navezavah drsalke. Kaj radi pa so se k temu delu
prištulili tudi fantiči, ki so to delo opravili ceneje.
Izposojene drsalke so bile lesene, s spredaj navzgor
zakrivljeno klino. Imenovali so jih »rake«, izdeloval
jih je ljubljanski, obče znani, takrat edini nožar
Hofman . 2  Nekateri drsalci iz mesta pa so prinesli s
seboj železne drsalke brez lesa, »Halifax«, ki so si jih
z vijaki pritrjevali na čevlje. O, kako željno smo si
jih otroci ogledovali in občudovali. V poznejšem času
so »raki« polagoma zginjali, imeli so po večini že
železne drsalke različnih konstrukcij. Da pa smo tudi
šolarčki imeli svoje »šlajpšuhe«, smo si jih napravili
kar sami. Na košček remeljna, ki je bil dolg kakor
čevelj, smo si na spodnji strani po dolžini pritrdili
žico, ki smo jo odščipnili od kakega zavrženega dež¬
nika iz podstrešja. Na sprednjem in zadnjem koncu
smo jo privili navzgor, v remelj pa smo od strani
zvrtali po dve luknji, povlekli skozi primerno dolgo
vrvico za privezanje, in drsalka je bila gotova. Na¬
vadno smo se drsali z eno drsalko. Rekli smo, da se
drsamo »z ajnzarjem«, z enojko. A dolgo se navadno
s temi »ajnzarji« nismo veselili, ker sta v urnem
tempu pridrsala Rozalina brata Janez in France ter
zahtevala od nas vstopnino petih krajcarjev. Ker teh
seveda nismo zmogli, sta nas napodila, kar pa ni dosti
zaleglo, saj smo zbežali na drug konec obsežnega drsa¬
lišča in tam nadalje uživali svoje veselje.

Naj omenim še eno vrsto »ajnzarjev« trnovskega
izuma: navadno trirobato bukovo polence. Klino ozi¬
roma žico je nadomestoval oster polenčkov rob. Pa
tudi ta »ajnzar« ga je »špilov« v popolno zadovoljnost.

2  Bil je to originalen možakar. V svoji izložbi je imel
razstavljeno malo koso, v katero je bilo s svetlimi črkami
vbrušeno besedilo: »Brusi nože, brusi kose, da boš rezal
Nemcem noše!« — Ko je postal že star in ga je kdo v go¬
stilni n. pr. vprašal, koliko mu je let, je nejevoljno odgo¬
voril: »Hudič, tri sto let, hudič!«

200

Kern  — trnovsko drsališče

Otroci, ki niso imeli drsalk, tudi »ajnzarjev« ne, pa
so si ob kakem kraju ledišča napravili čim daljšo
drsnico. Na tej so  se ponašali vsak s svojo umetnijo.
Nekateri so se znali drsati čepe, drugi stoje, toda tako,
da se je med drsanjem z zasukom ali pa s skokom
obrnil in drsal s hrbtom naprej do konca drsnice.

Kern je bil vedno, kar pomnimo, prav dobro obi¬
skovan. 3  Posebno rada ga je posečala šolska mladina,
zlasti še, ko je v poznejši dobi (1890.) naučno mini¬
strstvo določilo Kern za vežbališče v drsanju, štu¬
dentje Mahrove trgovske šole, internisti so prihajali
redno ob četrtkih v spremstvu svojega nadzorovatelja.

Lep je bil pogled na drsališče. Videl si elegantne
drsalke in drsalce mojstre, ki so se producirali z iz¬
vajanjem vsakovrstnih lokov, osmič in drugih viju¬
gastih krasnih oblik, bodisi v smeri naprej ali s
hrbtom nazaj. Kdo bi mogel našteti vse oblike, bilo
bi jih preveč. Drsali so se posamezni ali v parih. Vmes
pa so se vrivali novinci v drsanju, držeč se za po¬
sebne drsalne stole, ki so jih porivali pred se. Te
stole so poleg drsalk izposojevale lastnice drsališča.
Na njih so tudi predrsavali po ledu otroke in dame,
ki v drsanju še niso bile posebno trdne in spretne,
ali da so prijetno kramljale s svojim vljudnim vo¬
začem.

Da je bila privlačnost za občinstvo večja, je pri¬
rejal solastnik Doberlet Franc nedeljske veselice; na
teh je igrala mestna, časih tudi vojaška godba. Za
predpustni torek pa so si meščani umislili znameniti
»korzo«, veselico z godbo, katere so se udeleževali
drsalci v lepih maskah. Da pa jih niso nadlegovali
številni radovedneži, ki so pritiskali od vseh strani na
led, so si prostor ogradili z žico ali z vrvjo. Držali so
jo najeti fantiči ali pa možje od mestne prostovoljne
požarne brambe, ki so nastopali tedaj celo v unifor¬
mah, s čelado na glavi; saj jim je bil Doberlet načelnik.

3  Kdaj se je začelo drsanje na Kernu, ni znano. Vrhov¬
nik, str. 256., meni, da so ga uvedli Francozi.

Ob takih prilikah je bil ves prostor okrašen z razno¬
barvnimi balončki. Viseli so na žici, napeti od vrbe
do vrbe, ki so rasle ob drsališču. Razsvetljevali pa
so prostor tudi s številnimi smolnatimi baklami.

Za garderobo obiskovalcem veselice in drsališča
sploh, je bil tedaj določen prostor v prej omenjeni
Doberletovi hišici, kjer so kuhali gostom tudi čaj.
Kuhano vino pa so dobivali od tedaj že stare, obče
znane trnovske gostilne »pri Brgantu«, ki obstoja še
dandanes. Veseličenje na Kernu je ob takih prilikah
trajalo do polnoči in tudi dalje

Zaradi drsanja z drsalkami je bil led vsak dan proti
večeru močno izrabljen. Da je bil naslednji dan zopet
čist in gladek, so ga vsak večer, ko so gostje odšli,
z železnimi strguljami zgladili, dobro pometli, nato
pa polili z vodo, ki so jo s korci zajemali iz nalašč
v ta namen izsekanih lukenj. Za to opravilo so dobili
delavci vsak po 15 ali celo 20 krajcarjev, fantiči pa
pravico brezplačnega drsanja. Naslednje jutro je bil
ves led zopet lep in gladek. Vse to delo je vodil Šarc
vulgo Novakov Nace, brat Rozale in Janeza, ki so vsi
Imeli posla z lediščem.

Treba pa je bilo misliti tudi na ledenice. V prvi
vrsti je prišla v poštev mestna ledenica za sedanjim
Mestnim domom, ki je imela, kakor že omenjeno, na
Kernu zajamčeno svojo posebno služnostno pravico
do ledu. Poleg te pa so navažali led tudi ledenicam
pivovaren Aura, Kozlerja in Perlesa, Mestni klavnici
ter drugim reflektantom.

Vozniki ledu so bili posestniki iz Trnovega: vulgo
Brclin, Jerina, Lesen in Novak. Radi so se šalili in
rekli, da vozijo vodo v lojtrah. Sekači ledu so bili
delavci z Jeka (jekarji, bregarji).

Da s sekanjem ledu ne bi bili ovirani drsalci, ki so
po večini redno plačevali vstopnino-drsalnino, so pri¬
čeli s sekanjem ledu na skrajnem severnem kraju,
takoj pri vhodu na Kern, na desni župnijskega po¬
sestva. Nasekavali so ga na velike plošče, ki so jih

201

nato lomili od celine in z železnimi kavlji vlačili na
dolgih lesenih drogih h kraju ter nakladali na vozove.
Ker je voda na novo zmrzavala, je imela mladina
zopet dosti zabave z lomljenjem »regel«.

Ko so bile ledenice v pivovarnah napolnjene, so šli
vozniki po plačilo. Tam so jim najraje izplačevali z
drobižem; dobili so ga polne vrečice, saj so posa¬
meznikom našteli kar po tri sto in več samih kraj¬
carjev. S tem drobižem so nekateri že med potjo in
potem v gostilni pri Brgantu, kamor so najraje za¬
hajali, za šalo neprestano rožljali. V pivovarnah pa
so poleg plačila dobili tudi nekaj sodčkov brezplačnega
piva za likof. Ker pa je bilo takrat še mrzlo, so si ga
prihranili za Kresno nedeljo. Na ta dan so si na No¬
vakovem podu v Trnovem napravili veselico, kjer so
se izborno zabavali ob zastonj dobljeni pijači.

Ko se je bližala pomlad, v začetku marca nekako,
pa so zatvornico odprli in spustili vodo v Gradaščico.

Kakor je konec vsemu na svetu, je prišel konec
tudi Kernu. Hišni posestniki ob njem so se na mestni
magistrat pritožili (1911.), da jim dela zaprta voda
čedalje večjo vlago po hišah, in prosili, naj se zapi¬
ranje vode ukine. Mestni magistrat je tej upravičeni
prošnji ustregel in Kerna kot ledišča in drsališča je
bilo konec. Mesto zase je imelo še dosti drugih pro¬
storov za dobivanje ledu, prav tako pa so tudi ostalim
ledenicam dovažali led z drugih ledišč, mestna klav¬
nica pa si je jela izdelovati led na umeten način. (Vr¬
hovnik, str. 257.)

Odslej ni dajal Kern drugega kot seno in otavo.
Prešel je pozneje tudi v drugo posest. I. Vrhovnik
piše na str. 257.: »Novakov del je kupil (1914.) Adolf
Hauptman, od njega pa Josip Puh, ki je močvirnati
travnik z nasipom dvignil, deloma obdelal, deloma
porabil za stavbišče kozolca in lesene šupe. Doberle-
tovi dediči so prodali svoj del 1929.; stavbenik Slokan
Ivan je sezidal tam lepo vilo.«

MESTNE PRAVICE PTUJA IZ L. 1376.

FRANJO VESELKO

BESEDILO ŠTATUTA V SLOVENSKEM PREVODU

Prevod

Leta 1376. po učlovečenju Gospoda, v času našega
prečastitega in milostljivega gospoda nadškofa Pilge-
rima v Salzburgu in častitega gospoda Ivana Gensch-
kerja, vicedoma v Lipnici, ko je bil v Ptuju Peter
Ptuja na željo samega vicedoma in po spominu mest¬
nih svetnikov v tistem času: peka Martina, mesarja
Jurija, grajskega krojača Petra, Linharta iz Dravske
Poltlein mestni sodnik, so bile zapisane pravice mesta
ulice, mestnega pisarja Jakla, Hermana iz Lindaua,
Ivana Graserja, lepega Jakla in Jakoba Lindeckerja.

V časih nadškofa Konrada

Najprej izjavljamo, kar smo slišali od naših staršev,
ki so živeli za nadškofa Konrada v Salzburgu in potem
nadškofa Henrika, v kakem pravnem razmerju so
živeli s ptujsko grajščino in kako ta nap ram mestu
ter s kakimi pravicami, za sejem in preko leta, smo
dobili mesto od staršev.

V časih nadškofa Ortolfa

Starši so narti sporočili te pravice po svojem spo¬
minu in po njih smo živeli v časih milostivega go¬
spoda nadškofa Weisseneckerja. Takrat je bil vice-
dom v Lipnici in župnik v Ptuju Ivan Windischgratz,
sodnik pa Leopold Cvikl.

Vicedom Cholman

Po smrti Windischgratza je bil imenovan za vice¬
doma Cholman, župnik v Ptuju pa je bil Konrad von
Wigolting.

Sodnik Ivan Maurer

Po smrti Leopolda Cvikla je postal sodnik Ivan
Maurer, njegov soprisežnik.

Nadškof Pilgreijm

Leta 1364. je umrl škof Ortolf in izvoljen je bil za
nadškofa Pilgreim Puochaymer.

Vicedom gospod Konrad

V času škofa Pilgreyma je umrl vicedom Cholman
in za vicedoma je bil postavljen naš župnik Konrad
pl. Weygolting.

Sodnik Ivan Hallinger

V času vicedoma Konrada je umrl Ivan Maurer in
sodnik je postal Ivan Halinger.

Vicedom Ivan Genschker

Po smrti Konrada je postal vicedom Ivan Gensch¬
ker.

Sodnik Peter Poltel

V času tega vicedoma je umrl Ivan Halinger in iz¬
voljen je bil za sodnika Peter Poltlein, ki je sodil v
letu LXXIIII.-em, V.-em in Vl.-em.

Kako naj Ptujčani nastopajo napram deželnemu
knezu in nadškofu iz Salzburga

In te so pravice, ki smo se jih mi in naši starši
držali do 1. 1376., ko je bila ta knjiga napisana:

1. Gospodje Ptuja ne smejo z deželnim gospodom
in s sosedi ptujskega gradu začeti nobene vojne.

2. Nadškof iz Salzburga sme na gradu v Ptuju bi¬
vati, kolikorkrat mu je volja; takrat mu mora ptujski
gospod prepustiti prostore. Sme pa imeti tudi žitno
kaščo, če hoče.

3. Ptujski sme svojo vsakdanjo služinčad imeti na
gradu v dvanajstih dvorih, ki so mu bili za to dani.

Mitnina

4. Mitnino, ki mu je bila dana za njegovo grajsko
stražo, tudi sme pobirati kakor je to od nekdaj običaj;
od meščanov Ptuja pa ne sme jemati nobene mitnine.

Gospod Ptuja

5. Z vso zvestobo naj tudi varuje in ščiti v mestu
ter zunaj našega gospoda iz Salzburga in njegove ljudi.

202

Ptuj, načrt mesta iz l. 182't.

1. PreSernova ulica.

2. Krekova ulica.

3. Florijanski trg.

4. Cankarjeva ulica.

5. Minoritski trg.

7. Frančiškanski samostan.

8. Minoritski samostan.

9. ,Fre5hoP.

10. Grad.

11 . Župna cerkev.

12. Stari magistrat.

13. Stolp.

14. Trdnjavski stolp.

15. Ogrska vrata.

16. Dravska vrata.

Mestne pravice

6. V predmestju ne sme nihče trgovati; de pa hočejo
oni iz predmestja v petek tržiti v mestu, smejo to le
kakor tuji trgovci (gostje).

7. Tudi ne sme biti pred mestom nobene peči, ki
bi pekla kruh za prodajo; pred mestom ne sme nihče
tudi prodajati kruha, čevljarjem, usnjarjem ni dovo¬
ljeno imeti delavnic in noben mesar ne sme prodajati
mesa; prepoved velja za ozemlje do Drave in do Pes¬
nice. Samo v Ptuju!

8. Mesarji iz okolice smejo prodajati v torek svinj¬
sko meso, v celem, pol ali četrt in ne manj; druge
dni v tednu pa ne smejo ničesar prodajati v mestu.

9. Meščan, ki potuje na Ogrsko ali kam drugam,
ali pošlje uslužbenca in svoje blago na tuje ter tam
prodaja ali pa kupi brez dovoza, ne plača za to blago
v Ptuju mitnine.

10. Tudi ne sme noben tujec jamčiti meščanu; le
meščani med sabo ali pa mora biti vsaj eden meščan,
eden pa tujec.

11. Kdorsibodi pride v mesto in dobi meščansko
pravo ter leto in dan nemoteno tu biva, s tem nima
njegov dosedanji gospodar nič več opraviti, čeprav bi
bil to podložnik ali  svobodnjak; mi ga lahko nazo-
vemo za svojega someščana.

12. Trgovec z ribami z Ogrske jih sme prodajati,
kakor dolgo hoče, in to na drobno in debelo, komur
koli hoče.

13. Meščani iz sosednih mest imajo, kar se tiče tr¬
govine, ravno iste pravice kakor drugi gosti, če velja
v njihovih mestih za Ptujčane isto; izvzeti so meščani
iz Slovenske Bistrice, ki smejo tržne dni svoje surovo
sukno postaviti na mize, rezati na lakte in prodajati,
komur hočejo.

14. Suknje in plašče, ki jih prinesejo na trg, smejo
razstaviti na mize in prodajati istega dne, komur
hočejo.

15. Tudi razrezano usnje, ki ga prinesejo s seboj,
lahko postavijo na stole in prodajajo istega tržnega
dne, komur hočejo.

16. Podobno imajo tudi Ptujčani iste pravice v Bi¬
strici na sejmske dni.

17. Tudi naše vino iz Ptuja in drugo tržno blago
naj pustijo brez ovire ob vsaki priliki voziti skozi
Bistrico.

18. Judje v Ptuju ne smejo niti krčmariti niti trgo¬
vati, morajo pa prispevati, če zadene mesto huda ne¬
sreča.

19. Za požar iz neprevidnosti, pa brez nevarnih po¬
sledic, plača gospodar, v čigar hiši je gorelo, mestu
pet pfenigov.

20. Noben meščan ne sme vzeti niti imeti plemiških
hiš v najemu in užitku in noben plemič se ne sme na¬
staniti v hiši meščana proti njegovi volji.

21. Vsak začasni, nesprejeti meščan v Ptuju naj v
našem mestnem sodišču po svoji vesti izkazuje pravico.

22. V mestu ne sme biti v nobeni hiši svoboščine,
razen v onih, katerim pripadajo že od nekdaj in to
v obeh samostanih in v gornjem dvoru ptujskih go¬
spodov blizu dominikanskega samostana.

23. V hišah dvornikov je v Ptuju točenje vina pre¬
povedano; točiti pa smejo pridelek Ptujčanov.

24. Noben meščan, ki biva v našem mestu, ne sme
imeti drugega gospoda kakor nas, našega vicedoma v
Lipnici ali pa našega sodnika v Ptuju.

25. Nikogar ni v Ptuju dovoljeno prijeti in kazno¬
vati zaradi tatvine in vloma, če ni tega zagrešil.

26. Nobena noseča ženska, ki nosi živo dete, ne sme
biti na smrt obsojena; če je njena krivda tako velika,
da zasluži smrt, naj bo zaprta do poroda v lahki ječi.

27. žensko, katere krivda ni vredna smrti, je treba
kaznovati z lahnimi udarci, da ne porodi.

Posilstvo

28. Od ženske, ki jo posili moški proti njeni volji,
da je slišati nje kričanje ali pa to ljudem s tožbo in
kričem takoj javi ter gre k sodniku, prevzame ta, če
ona zahteva, zadevo.

203

Solnarice

29. če je bila devica, treba zločinca živega pokopati;
če ima moža ali ga je imela, mu je treba vrat odrobiti
z desko.

Hramba

30. Če kdo izroči komu v čuvanje svoje imetje in to
nekdo ukrade, ugrabi ali pa zgori, oziroma crkne, če
je živinče, naj nastopi varuh pot pravice, da se je pač
zgodilo brez njegove krivde, in zato mu ni nič dolžan.

Posojanje

31. Kar pa kdo drugemu posodi ali zastavi, to naj
dotični nepoškodovano vrne ali poplača po vrednosti,
če zastavljeni konj ali krava, ki mu je bila zastav¬
ljena, crkne brez njegove krivde, mora pogodbenik
dokazati, da se je pripetilo brez njegove krivde, potem
ne plača ničesar iz svojega; pač pa upnik izgubi de¬
nar, ki ga je na živinče izposodil, razen če pogodba
med njima drugače govori.

Dediščina bratov in sester

32. Če pride med brati in sestrami do delitve ali
pa med dediči istega kolena, deli starejši, mlajši pa
deduje svoj del.

Volitev sodnika

33. člani mestnega sveta volijo letno, ali kolikorkrat
je potrebno, sodnika, ki pomaga nadškofu za njegove
terjatve v mestu; v potrebi zbog nesreče v mestu se
je obrniti k njemu, ki ve in pozna pravice mesta.

38. Prodajalk soli sme biti 24 in vsaka plača ob Ma¬
rijinem rojstvu 10 pfenigov, kar znese funt, in ob
Svečnici ravno toliko.

Peki

39. Peki dajo k Mihaelu in svečnici po en funt pfe¬
nigov iztržka.

čevljarji

40. čevljarji dajo ob Miholjevem tri šilinge in k
svečnici ravno toliko ter tri ure dela v letu za mesto.

Usnjarji

41. Usnjarji dajo ob Mihaelu in ob svečnici tri ši¬
linge.

Voskarice

42. Voskaric sme biti osem in vsaka plača na dan
sv. Mihaela in na svečnico po šest pfenigov.

Branjevke

43. Branjevke smejo biti štiri, ki imajo stojnice;
vsaka plača ob Miholjevem in k svečnici šest pfenigov.

Likofi

44. Likofi so dvakrat v letu, prvič za mošt, drugič
za vino; vsaki vinotoč da tri pfenige; kdor pa toči
svoj pridelek, ne plača ničesar.

Zemljarina

45. Zemljarino pobira med sv. Mihaelom in sv. Mar¬
tinom; znaša pet mark manj šest pfenigov.

46. Tega, ki svoje hišnine v roku ne plača, naj sod¬
nik opomni in naj plača 60 pfenigov za vsakih 14 dni
zamude, kolikorkrat zahteva; taiste hiše naj ravno
tolikokrat imenuje.

Sodba po posvetu

47. Sodnik mora razsojati vse vložene pritožbe; za¬
devo, ki mu je tuja, naj sodi po posvetu.

Sodnikov postopek

48. Razsodba sodišča in sveta ostane pri sodniku;
svet je ne sprejme več v obravnavo.

49. Vsak sodnik naj ima vedno pri sebi pisarja v
uradu; ta naj bo navzoč pri vlaganju tožb in beleži
naj dokazilna pisma, ki jih sodišče dobi.

Mestni sodnik obsoja in izganja

34. Sodniku samemu je naš gospod podelil pravo
obsodbe in izgona in ga za sodstvo potrdil na našo
prošnjo.

35. In sodstvo vrši vedno na dan svetega Petra pod
sulico.

36. Taisti sodnik naj da našemu gospodu iz Salz¬
burga ali njegovemu vicedomu letnih 40 mark pfe¬
nigov, dokler vrši sodstvo.

Služba sodnika

37. To je služba pri sodišču:

Mesarji dajo dvakrat v letu svoj davek, prvič po
sejmu 12 mark manj 20 pfenigov in po Svečnici ravno
toliko.

Priziv na vicedoma

50. Kdor pride s tožbo pred sodišče in želi pravice,
temu jo naj sodnik sodi. če se pa dve stranki obrneta
s svojo zadevo na vicedoma, naj ta ostane do njego¬
vega prihoda. Zadevo naj potem razsodi s svetom in
vsaka stranka naj dobi zadoščenje po mestnih pra¬
vicah.

Za koga se vrši sodno postopanje

51. Tožna zadeva, ki je bila predložena sodišču in
bila v pravem roku v razpravi pri vicedomu še prej
kakor jo je sodnik obravnaval s tretjo osebo, mora
imeti torej svoje postopanje in pride pred sodišče na
sodne dni po mestnem Statutu. Razsodba se izvrši za
štirinajst dni, če je vicedom v deželi, ako pa je v tu¬
jini, v šestih tednih.

204

52. Tožba, ki je predložena s pričevanjem ali s sve-
doki, ne bo izvršena s sodnim razpravljanjem.

53. Sodnik naj pridno pazi in krepko izvaja mestno
pravo. Dopustiti ne sme v tednu medsebojnega trgo¬
vanja med tujimi trgovci; samo v torek sme to do¬
voliti.

54. Tudi ne sme dovoliti, da bi tuji trgovec ob tor¬
kih v nasprotju z mestnimi pravicami trgoval s ku¬
povanjem in prodajanjem.

55. Pazi naj na lakte, uteži in druge mere, posebno
pa, da bo s tehnico in mero vsak pravilno ravnal.

56. Mestni sodnik naj pridno pazi, da bodo ob tor¬
kih najprej meščanke nakupovale svoje potrebščine
in potem branjevke, ki so to zaslužile z odkupom;
tudi ne sme dovoliti prekupčevalkam nakupovanja za
preprodajo, kar drugi prineso na trg.

57. Blago pa, ki so ga nakupile v vaseh ali zredile
in pridelale na lastnem posestvu, smejo zjutraj v me¬
stu prodajati od rane maše do uradne ure in zvečer
od zvonjenja k večernici do petja in ne dalje.

58. Sodnik mora pridno paziti, da bodo na svinj¬
skem sejmu kmetski vozovi skupaj postavljeni, da bo
na trgu prostora še za druge.

59. Skrbi naj, da bo vsak dan na razpolago kruh
enake peke in v skladu s ceno žita; tudi ne sme mestu
zmanjkati vsakdanjega kruha.

60. Ne sme dovoliti v mestu izvrševanja nikake obrti
in dela onemu, ki nima meščanskih pravic.

61. Sodnik mora zabraniti prodajo voska pod en
funt razen onim, ki to zaslužijo z odkupom.

62. Tudi ne sme dopustiti rezanja ali prodajanja
soli pod pol tovora razen onim, ki to zaslužijo z od¬
kupom.

Trg in ulice

63. Dovoliti ne sme, da bi kdo metal smeti na ulice
ali pa na trg in ulice z lesom zabasal.

Ognjišča

64. Pridno mora paziti, da bodo vse greznice in
ognjišča pregledana, da bodo meščani popravili, kar
bo ogled našel nespodobnega, da bodo kidali gnoj in
ga izvažali.

65. Preprečiti mora, da bi kdo mestno zemljišče s
stavbo zazidal in si ga potem lastil.

Nadmerica

66. Sodnik ne sme dovoliti mlinarjem, da bi si je¬
mali preko leta nadmerico; to le, ko teče po Dravi
srež.

Prava merica moke

67. Pazi naj, da bodo mlinarji jemali za merico
prave vagane, katerih gre osemnajst na mestni četrt.

Mestno pravo

68. Skrbno naj se drži sklepov, ki jih sklene in
postavi v korist mesta večina svetovalcev.

Jamstvo

69. če je kdo dobil hasek in posest, mu ta ne smeta
biti proti predpisom razveljavljena.

70. Kdor ob pravem roku zahteva na sodišču svoje
pravo na dediščino z vednostjo drugih dedičev in se je

Ptuj, fasada bivše dominikanske cerkve

varstvo prepričalo o njegovi pravomočnosti ter mu
je dediščino podelilo brez motenja in ugovora drugih
upnikov, je nemoteni dedič, če ni bilo v deželi takrat
drugega dediča, ki ni vedel za tožbo; ta pa nič ne iz¬
gubi od svojih pravic, dokler se varstvo ne zastara.

Predaja hiše po sodniku

71. Hišo, ki jo kdo v mestu kupi, preda sodnik, ki
dobi ob tej priliki svojo pravno pristojbino. Od pro¬
dajalca vzame dve zgradarini, od kupca pa eno. Tako
zasiguran leto in dan postane nemoten posestnik ku-
povine.

Sodnik pečati kupno pismo

72. Sodnik, ko pečati kupno pismo za hišo ali njivo,
naj staro in novo pismo med seboj primerja, če se v
služnostih in pravnih pripombah medsebojno skladata.

Predaja njive

73. Za njivo, ki jo predaja na mestnem pomirju,
dobi od prodajalca štiri pfenige, od kupca pa dva.

Pridobitev meščanskih pravic

74. Kdor dobi meščansko pravo, izvrši prisego in da
sodniku in mestu 40 pfenigov; če ima v mestu hišo
ali je vzel za ženo meščanko ali hčer meščana, mu ni
treba plačati, mora pa priseči.

205

Ptuj, mestni stolp

Oproščen sodne takse

75. Meščan, ki polaga prisego v kateri koli zadevi
na sodišču, ne plača sodnega denarja in tudi žen¬
ska ne.

Sodne veče dvakrat

76. Sodne razprave so dvakrat v letu, prva po pro-
ščenju, druga po svečnici in vsaka traja štirinajst dni.

Kazenske globe pri večah

77. če kdo toži koga na večah in se toženec zmede,
dobi zato sodnik plačano globo; če pa je toženčev
odgovor dokaz in je tožitelj cilj zgrešil, dobi sodnik
zopet globo in tožitelj mora plačati dvanajst pfenigov
za milost.

Običajni davki

78. Običajni davek je že od nekdaj znašal 60 mark
za nadškofa in 12 mark za vicedoma; te so plačevali
med Martinovim in Božičem.

79. V časih vicedoma Konrada pl. Wigoltinga so to
zvišali na 70 mark za nadškofa; vicedomu je ostalo
12 mark.

80. Sodnik in mestni pisar ne prispevata ničesar k
običajnemu davku. Za pobiranje davkov, bodisi velikih
ali malih, dobi mestni pisar dve marki in birič pol
funta.

Najemninski denar

81. Najemninski denar na hiše v mestu, ki ni večen,
se more odkupiti in je za eno marko najemnine pla¬
čati 10 mark odkupnine.

Cerkvena najemščina

82. Cerkev, ki ima dobiti najemščino od hiš, naj
svojo zapadlo najemnino s sodnimi slugami globi v
hiši. če pa ne morejo v hiši globiti, naj cerkev vpraša
sodišče za pojasnilo, ki se glasi: za vsakih 14 dni za¬
ostanka 60 pfenigov globe.

Nastavitev izvedenca

83. Mestni svet si v slučaju stiske sme vzeti izve¬
denca. Za tega morajo vedeti, da je poraben in da bo
mestu lahko koristil v stiski, ko ta nastopi, in ki tudi
zna upotrebiti mestne pravice.

Svetovalec

84. Izjave, ki jih podaja izvedenec pred sodnikom
po svoji vesti, imajo tako moč kakor prisega navad¬
nega človeka.

85. Kdor se pregreši napram izvedencu, mora to po¬
praviti in preklicati pred vsem svetom.

36. Svetovalec ne daje sodniku tožnine in tudi biriču
ne prepovednega pfeniga.

Mesarji

87. Mestni svet je sklenil, da v slučaju potrebe po¬
stavi šest nadzornikov, ki kaznujejo prestopke me¬
sarjev.

Peki žemelj

88. Mestni svet naj gleda, da bodo mojstri napra¬
vili večje peke žemelj po potrebi ljudi in mesta, da
ne bo primanjkljaja, in naj prestopke kaznujejo, ka¬
kor je to od nekdaj navada.

Zakon za peke in prodajo

89. Tak je zakon za peke: če zmanjka v mestu kru¬
ha, mora sodnik pogledati k vsem pekom in če najde
moko pri dotičnemu, ki nima ne kruha na trgu, niti
v peči in v koritu nič testa, mora tak pek plačati me¬
stu in sodniku po 40 pfenigov.

90. Ako pa nima nič moke, globa odpade.

91. Če pečejo peki premajhen kruh, ga naj sodnik
in zato določeni zasežejo in pošljejo revežem v zave¬
tišče.

92. če pa vidijo, da je stiska za kruh, ga imajo pra¬
vico razrezati in prodati po pravi vrednosti.

93. Peka, ki ni vršil prodaje, kaznuje sodnik na
60 pfenigov globe mestu in 60 pfenigov sodniku.

Kdor z mestom ne trpi

94. Kdor z mestom ne trpi, ta se ne sme s pomočjo
mesta dvigati.

95. Vsak meščan naj vrši, kar mu je ukazano.
Upravnik naj vrši svojo upravo in vodi urbar za kme¬
te, ki so mu poverjeni. Naj se ne loti posla, ki bi mogel
meščanom škodovati.

Judovski sodnik

96. Judovski sodnik naj Židom sodi po njihovih za¬
konih.

206

Judje

97. Judje naj svoja pisma, ki jih imajo za meščane,
vsako leto prinesejo v pisarno mestnemu sodniku in
potem izrečejo svoje zahteve.

98. Svoje zastavljene predmete, ki jih imajo od kri¬
stjanov, naj ob četrtkih predlagajo svojemu judov¬
skemu sodniku in tako zastopajo svoje pravice.

99. Na cerkvene dragocenosti, na krvavo obleko, na
surovo sukno, na nezrelo žito, na krojeno, še nedo¬
končano obleko ne smejo Judje posojati.

Izgubljeno

100. Kar koli kdo — moški ali ženska — izgubi in
nekdo najde, pa ne vrne, čeprav se za tem poizveduje,
tedaj se naj za to kaznuje; če pa taji, je to tatvina.

Najdenina

101. Kdor pa vrne v času povpraševanja, mora do¬
bili najdenino; če pa nekomu ni verjeti, da je prav
on to izgubil, mora dokazati, da je v pravici.

102. če pove takoj znake na blagu, mu je verjeti ne-
oporekano.

Pravice mesta

103. Mestni sodnik sodi v grajski grabi, na mostu,
na dravskih prodih, v mlinih, ki so privezani na mest¬
na posestva, in vsemu, kar se pripeti med meščani.

104. Sodnik mora poravnati vsako krivico po sklepu
sveta; onemu, ki noče mestnega sveta in sodnika, naj
vicedom dotično krivico popravi.

105. Stalnemu, neoporečnemu meščanu ni dovolje¬
no na prazno ovadbo prizadejati nobene krivice, ra¬
zen če je njegova krivda z dokazom podprta po mest¬
nem pravu.

106. če toži kdo po vicedomu meščana, mora vice¬
dom zadevo vzeti na zapisnik, in če spozna izpoved za
pravo tožno zadevo, jo mora obravnavati po mestnem
pravu; če pa gre toženec z zagovorom pred mestno
sodišče, tedaj ga naj ne kliče več na odgovornost vi¬
cedom.

107. Sodnik ni dolžan imeti koga zaprtega preko
treh dni, razen če je daljši rok za obravnavo potreben.

108. če zbeži tujec skrivaj v hišo meščana in mu po¬
vzroči krivico, ki ne zasluži smrti, mu sodišče ni
dolžno slediti v hišo. Gospodar pa mora na sodišču
odkrito izpovedati, če to zahteva sodnik.

109. Gospodar, ki ne bi bil tačas doma in bi tujec
rad pobegnil, naj, če hoče, sodnik po svoje napravi;
lahko se na željo sodnika vrne domov.

110. če pa je pobegnil zaradi zločina, ki zasluži
smrt, ga mora sodnik zgrabiti ali pa njegove hlapce.

Uboj

111. Uboj moža v mestu, od koder koli je umorjeni
že doma, mora priti pred mestno sodišče.

Krivec je poznan

112. če je pravi izvršilec umora po pričah poznan,
ga je treba pred sodiščem obtožiti ob pravem sodnem
terminu in tu tudi izvršiti obsodbo.

Krivec ni poznan

113. V primeru, da pravi morilec ni po pričah po¬
znan, je treba v obtožbo vzeti vse, ki so pri zločinu
deloma sodelovali; če se eden od teh javi in obdolži

Ptuj, minoritski samostan

uboja ter to potrdi z verodostojnim ustnim poroči¬
lom, je treba vnaprej tega tožiti in proti drugim umak¬
niti prejšnjo obtožbo. Pred sodiščem izpolnijo, kar je
predpisano, in so s tem oproščeni.

Preiskovalni zapor

114. V preiskovalni zapor ali ječo je treba spraviti
aretiranega takoj, brez zaslišanja in treba mu je vzeti
vse orožje.

115. Preiskovalni zapor traja šest tednov ali pa še
več in pričevanje se mora vršiti po zakonu.

Obsodba

116. Od tega dne čez šest tednov ali več je po za¬
konitem pričevanju treba izreči obsodbo.

Prisega

117. Za pričevanje na sodišču v zadevah, ki zade¬
vajo smrt, mora sodnik jetnika zapriseči.

118. če pride ranjeni mož živ z mestnega sodišča
na deželno in tam umre, brani njegovo pravico to zu¬
nanje sodišče, ki izreče tudi razsodbo »izgona in iz¬
občenja«.

Sodnik vzame svojo globo

119. Mestni sodnik pa si vendar vzame od tega svo¬
jo pristojbino.

120. Na enak način se vrši postopanje tudi, če se
zgodi zločin na podeželju mestne podsodnosti.

Postopek s hlapci in deklami, ki so uslužbeni pri
meščanih

121. Sodnik ne sme zapreti hlapca ali dekle, usluž-
bene pri meščanu, zaradi sodne zadeve ali denarnega
dolga, razen če gospodar noče prevzeti za njih pravne
odgovornosti.

122. Hlapca, pri meščanu uslužbenega, ki je letni
zaslužek zapil ali zaigral, ni dovoljeno odpustiti ali
odvesti z vrvjo zvezanega, da ne zamudi gospodarju
svoje službe.

123. Plašča, meča ali pražnje obleke, ki jo je go¬
spodar hlapcu posodil, mu ne sme nikdo vzeti.

207

Ptuj, dominikanski samostan in grad od zapada

124. Vse dokler najeti ali zavezani hlapec ali dekla
svojim gospodarjem službe ne doslužijo, jih ne sme
nikdo k sebi vabiti.

Od hlapcev in dekel ničesar prevzemati

125. Od hlapca in dekle ni dovoljeno ničesar jemati
v varstvo, razen če je sigurno njihova last.

Ukradena lastnina

126. Kdor zahteva ukradeno lastnino, bodisi konja
ali kako drugo žival, na mestnem sodišču za svoje,
mora to dokazati s tremi pričami; če pa si ne more
dveh pridobiti, prisega pač sam tri prisege.

Dediščina

127. Če kdo toži za kakršno koli dediščino in se opi¬
rata oba, tožitelj in toženec, na pričevanje, se raz¬
sodba izvrši tekom 14 dni na podlagi pričevanja last¬
nikov, če jih pravomočne seveda ima.

Mestne pravice

128. Vsak tujec, ki pride s svojim trgovskim blagom,
ima tržno pravico v torek do večera, nakar mora po¬
spraviti.

129. Istega dne naj prodaja meščanom ali gospodom
iz okolice na veliko ali na drobno, kakor to želijo.

130. V petek ne sme tujec tujcu pod težo enega
funta ničesar prodati, niti mu bale barhenta v kose
razrezati, niti voska pod četrt prodajati ali kože.

131. Posebno ostale dni v tednu ne sme tujec dru¬
gemu ničesar prodati, niti skrivaj niti javno; za vsak
prestopek mora plačati globe mestu 5 mark, sodniku
60 pfenigov, toliko tudi vsakemu dvanajstaku, biriču
pa 20 pfenigov.

132. Kdor ponovno vedoma krši mestne pravice,
izgubi pravico trgovanja s tujci; meščanom pa še ven¬
dar sme prodajati.

133. Meščan, ki vrši s tujimi trgovci tako trgovino,
ki je nevarna in ga ni mogoče od nje odvrniti, izgubi
obrt in meščansko pravo in še imetje, če ga ni mogoče
drugače kaznovati.

134. Tuji trgovci ne smejo v svojih lopah imeti
laktov in tehtnic. Tudi ne sme med tednom tuji trgo¬
vec tujemu trgovcu kazati svojega blaga; sam mora
vso svojo trgovino praviloma vršiti v torek.

135. če bi se zgodilo, da bi kak gost drugemu, brez
zlih misli, ne mogel odtehtati ali ga izplačati v torek,
naj se to nato zgodi v sredo ali kak drug dan.

136. Trgovec, ki hoče z robo na Ogrsko, sme skozi
Ptuj, ne da bi mu bilo treba blago razstaviti na prodaj.

137. V Ptuju nima noben gost pred drugim pred¬
nosti, razen če pravo drugače govori.

138. Po Martinovem je vsak uvoz in prevoz vina
skozi mesto prepovedan; kdor se pregreši, temu je
treba vino ali izliti na tla ali pa ga odnesti hiralcem
v zavetišče ali pa zaseči za našega gospoda v Salz¬
burgu.

Vino

139. Nemeščan, ki je pravočasno shranil vino v
mestu, plača za celi sod 40, za polovnjak pa 20 pfe¬
nigov davka.

140. To vino sme prodajati na deželo, v mestu pa
ga ne sme dati nobenemu meščanu, razen da ga je ta
kupil pravilno pred Martinovim.

Otroci

141. Oče sme svoje otroke poročiti, kakor mu ugaja,
s predajo ali pa preužitek, brez vsake ovire.

142. Gospodarstvo jim tudi sme po svoji volji raz¬
deliti, če hoče s predajo ali za preužitek.

143. če pa umre prej, preden je svoje otroke po¬
ročil in z gospodarstvom razdelil, podedujejo otroci
potem enako v deležih in v nasledovanju drug od dru¬
gega, brez vsake prednosti med sabo.

144. če so otroci osiroteli v nežni mladosti in jim ni
oče določil varuha, bodisi prijatelja ali tujca, jim po¬
stane mestni svet varuh po svoji varnosti in jih ne
sme poročiti po prednosti.

145. Ako je oče z oporoko otroke poveril komur koli,
ki mu je ugajal, mora ta skrbeti za otroke po svoji
vernosti.

146. Varuh in imejitelj, ki umre, še preden so otroci
varuštvu odrasli, izbere lahko tem drugega, ki mu
ugaja, ne da bi rabil za to pristanek sorodnikov.

147. če je ta varuh umrl in ni določil deci drugega,
prevzame varuštvo mestni svet po svoji vernosti in
pravu. Varuh, ki ga je za to določil svet, sorodnik ali
tujec, je mestnemu svetu odgovoren za premoženje
otrok, tudi za ono, ki so si ga otroci sami pridobili.

148. Po smrti meščana, ki je umrl brez otrok, ostane
njegova oporoka, kakor jo je napravil brez vmešava¬
nja tuje roke.

149. Po pokojniku brez dedičev in oporoke podedu¬
jejo najbližji sorodniki njegovo imovino, iz katere
plačajo upnike in oskrbijo tudi pokojnikovo dušo,
kakor določi mestni svet.

Brez dedičev, brez oporoke in brez sorodnikov

150. Za pokojnikom brez dedičev, brez oporoke in
brez sorodnikov, ki bi podedovali njegovo imetje, za-
sežeta mestni sodnik in mestni svet imetje v imenu
gospodovih rok in ga upravljata vnaprej po volji go¬
spoda nadškofa.

Umrl brez dedičev in zapustil gospodinjo

151. Po smrti gospodarja brez dedičev in brez
oporoke, ki je zapustil gospodinjo, morajo najbližji
sorodniki pravično oskrbeti gospodinjo po sklepu
mestnega sveta.

208

POGLED NA PTUJ Foto: prof. Fr. Veselko

152. če je umrl gospodar ter zapustil otroke in njih
mater, je ta naslednica njegovega premoženja, kakor
določa postava; vendar pa ne more vzeti v zakon z
drugim možem svoje dote in z njo postopati brez pri¬
stanka svojih otrok.

Možitev vdove

153. Lahko pa si sicer vzame moža, ki ji ugaja, brez
vsake ovire.

Premičnine

154. Vdova podeduje premičnine: vino, žito, živino,
posteljnino in drugo hišno opravo, ki je v hiši; trgo¬
vina, zastavljeno, denarni dolg, gotovina, to niso pre¬
mičnine; to dobe otroci in upniki, če je vse last
upnikov.

155. Vsak, kdor bi na sebi občutil, da mu kako
stanje v mestu ne prija, naj se le obrne ali pozove
na oblast, brez vsake škode.

Smrt dolžnika

156. V primeru, da umre gospodar, ki je dolžan, pa
ni nič zapustil, s čimer bi žena in njegovi dediči dol¬
gove poravnali, so ti pred Bogom in pred ljudmi pro¬
sti tega dolga.

157. če pa vzame ta žena drugega moža in dobi od
svojih sorodnikov imetje, ki ga prej ni imela, ali pa
če vzame moža, ki ima premoženje, ali kakor je že
Bog hotel, da je z drugim možem prišla do premo¬
ženja, vendar niti žena niti mož nista plačnika dolgov
pokojnega moža, razen kolikor hočeta na božji opomin
ali iz lastne volje.

Kdaj plača mož

158. Po smrti žene, ki je ostala dolžna in ni imela
s čim plačati, mora mož, če si vzame drugo ženo, ki
mu prinese premičnine, iz tega dolg plačati. Temu je
tako, ker pravi zakon, da je mož ženin varuh in go¬
spodar.

Otrok, ki je poročen

159. Po smrti otroka, ki ga je oče poročil in mu dal
imetje, premično ali nepremično, če ni zapustil ne
žene, ne otroka, dobi oče otrokovo posest nazaj, ne pa
brat ali sestra. To zato, ker izhaja imetje od očeta.

Kdo podeduje

160. Sin, ki si je pridobil drugo premoženje, nego
mu ga je dal oče, sme zdrav ali na smrtni postelji
isto dati komur hoče. Če umre brez oporoke, podedu¬
jejo imetje najbližji sorodniki, ki dajo del za dušo in
ubogim; ti dediči lahko segajo do sedmega kolena.

Objavljanje

161. Razglas po mestu izvrši mestni birič ali ozna¬
njevalec vina z dovoljenjem sodnika in mestnega
sveta.

Zločinci

162. Za zločinca, ki ni bil pri dejanju zasačen, se
vrši v mestu dokazilno postopanje s sedmimi pričami,
pet jih zaslišuje mestni sodnik, dve pa deželski sodnik.

Pri zločinu zasačeni

163. če pa je bil zločinec pri dejanju zasačen, sta
potrebni samo dve priči; eno zaslišuje mestni sodnik,
drugo pa deželski.

Sodba v mestu

164. če hoče deželski sodnik na prošnjo tožnika
izvršiti pravico v mestu, sme to z dovoljenjem mest¬
nega sveta in sodnika, brez škode za pravice našega
mesta in njegovega gospoda v Salzburgu.

Predaja iz mesta

165. če hoče mestni sodnik hudodelca z dokazano
krivdo izročiti deželskemu sodniku, naj to napravi
onstran jarka, kjer je konec mesta.

Mestne pravice

166. Spor med meščani ali pa med njihovimi hlapci
ter grajskimi, ki ni ostal med očmi, pride pred sodišče.

167. Krivdo meščana napram grajskemu kaznuje
mestni sodnik. Pa tudi grajski se tega drži: če kdo
njegovih napram meščanu kaj zagreši, poravna to
grajski sodnik.

168. »Ptujski« naj ne moti meščanom njih posesti,
ne žive ali žive, v mestu ali zunaj.

Sodišče  na sejmu

169. Nekdaj in v času sodnika Petra Kelnerja so
imeli vedno ob času sejma - svoboščine sodišče pri
mitnici meščani, ki so vedeli in poznali mestne pra¬
vice ter niso bili zapriseženi.

Mestno pravo

170. Tudi je vsak svojega viničarja kaznoval za kri¬
vico, ki mu jo je storil.

171. Meščana, ki je pobegnil zbog kakega zločina iz
mesta pod deželskega sodnika, je ta zopet vrnil so¬
dišču v mesto. Prav tako je mestni sodnik storil na¬
pram deželskemu.

172. Kakor so se meščani zedinili glede nastavljene
dnine v vinogradih s pristankom grajskega gospoda
in to razglasili, tako je neizpremenjeno ostalo v mestu
in zunaj.

Pravice v času svoboščine

173. V času svoboščine ne sme drugi prodajati mesa
kakor mestni mesarji in to na krajih kakor v starih
časih.

174. čevljarji smejo svoje usnje v mestu mehčati
in prirezovati, čevlje pa smejo izdelovati ob proščenju
pred mestom.

175. V tem času naj imajo svoje stojnice v pivski
ulici pred hišami na obeh straneh.

176. Peki, branjevci in branjevke morajo za pro¬
store, ki jih imajo na letnem sejmu pod stolpom in
med mostom, mestu plačati davščino.

177. Kdor nima dovoljenja od gosposke, ne sme na
sejmu pri odprti ograji točiti vina; tudi v čebrih ne
sme vina dajati iz hiše.

178. V hiši za zaprtimi vrati pa sme svoje vino
točiti in ga v vrčih dajati iz hiše, kolikor hoče.

179. Na sejmu - svoboščini ne sme sodnik meščanu,
njegovemu hlapcu ali dekli nič drugače soditi, kakor
sodi običajno preko leta.

180. Meščana, ki je zatožen na svoboščini, je treba
poklicati pravočasno zvečer pred sodišče in potem
mora sejmski sodnik pravico za meščana izvršiti v
enem dnevu. Zadnji dan sejma pa lahko kliče sodnik
meščana, kolikorkrat hoče.

209

181. Meščani ne dajejo nikake prisežne takse kakor
običajno preko leta in tudi svetovalec nikake sodne
niti pozivne pristojbine.

182. Kar ima meščan haska in posesti leto in dan,
mu ne sme sodišče brez vzroka vzeti.

183. Hiše v mestu, njive, stavbišča v pomirju, ki so
bila prodana v času svoboščine, izroča sejmski sodnik
ne pa deželski.

184. Deželski sodnik nima na svoboščini ničesar
drugega razsojati, kakor navadne slučaje leta.

185. če se ob času svoboščine ob napovedani uri
vrši velika sodna razprava, mora biti v imenu ptuj¬
skega gospoda in gospoda iz Salzburga; proti priče¬
vanju in ovadbi pa se ne sme izvršiti nobena sodba,
ampak pravično kakor preko leta.

Deželski sodnik ne sme nikogar napasti preko leta

186. Tekom leta ne sme deželski sodnik ali njegov
birič nobenega meščana, njegovega hlapca ali služin¬
čadi napasti za prestopek, ki ga mora mestni sodnik
ali meščan sam poravnati.

187. Deželski sodnik, ki zahteva od meščana kazen¬
sko globo, na katero ga je pri svojem sodišču tekom
leta obsodil, mora o tem obvestiti mestnega sodnika.
Mestni sodnik mora to stranko poklicati na odgovor,
in če iz odgovora razbere, da mu je globo dolžan, mora
ukreniti, da zadevo z njim uredi v 14 dneh.

Mestni sodnik napram deželskemu

188. če pa tega ne bi storil, mora zato odgovarjati
v rubeži; če pa bi obtoženec lagal, naj izvrši nad njim
pravico.

Deželski sodnik napram mestnemu

189. Istega se mora držati deželski sodnik in na
enak način napram mestnemu sodniku.

Tujec toži tujca

190. če toži tujec tujca in oba trgujeta v mestu,
jima sodi mestni sodnik, ne pa deželski; k razpravi
v tožbi je pritegniti le mestne izvedence, ne pa de¬
želskega sodišča.

Izobčenje in izgon

191. Za izobčenje in izgon dobi dovoljenje deželski
sodnik od gospoda v Salzburgu.

To sodi deželski sodnik

192. To so zadeve, ki jih ima soditi deželski sodnik
na tleh Ptuja našega salzburškega gospoda:

prvič: vsi zločini kakršnega koli imena, ki zaslužijo
smrtno kazen;

drugič: krvave rane, velike ali male, zločinsko po¬
vzročene;

tretjič: tatvina, velika ali mala;

četrtič: cestni rop in posilstvo;

petič: nasilen in sovražen obisk hiše ter vlom skozi
vrata in dveri;

šestič: tak dolg, ki ga gospod noče razsoditi pri
svojem podložniku in je pravico treba trikrat za¬
htevati.

Deželski sodnik ne sodi

193. Sledeče zadeve niso praviloma v kompetenci
deželskega sodnika:

prvič: vsi poboji in pretepi, ki se končajo brez pre¬
livanja krvi;

drugič: kletve, zmerjanja in drugi besedni spopadi;

tretjič: dolg in goljufiva posojila, ki jih dolguje
dolžnik tožniku;

četrtič: pašnja živine na tuji posesti in nje zaru-
bitev, kar izvrši oškodovanec v nadomestilo svoje
škode, ko ugrabi in odžene živino;

petič: vsako kršitev meje, ki nastane pri preoranju
in s prestopom.

Nadalje ne sme deželski sodnik zgrabiti nobenega
podložnika na kako obdolžitev; prej ga mora vpra¬
šati, ali mu bo njegov gospod ali opravnik sodil. Če
obljubi, da bo gospod oziroma opravnik to izvršil, naj
bo to dovolj deželskemu sodniku, če pa ne bi hotel
pravice izvršiti, naj deželski sodnik krivca zgrabi na
njegovem posestvu in zveže z vrvjo, pa tako, da ne
bodo sodnik, niti njegovi pomagači ali biriči na pod¬
ložnikovem posestvu gospodu ničesar ukradli in po¬
škodovali. Tržne dni tudi ne sodi deželski sodnik
tujim trgovcem, če eden od drugega zahteva denar
ali dolg ali kako drugo malenkost.

Pismo rimskega kralja

194. V imenu svete in nedeljive Trojice. Henrik VII.,
po božji milosti rimski kralj, v vseh časih množitelj
države. Na našem dvoru v Niirnbergu je bil častiti
nadškof iz Salzburga v moji in navzočnosti državnih
knezov: nadškofov iz Kolna, Trierja, Mainza, škofov
iz Regensburga, Passaua, Freisinga in Augsburga,
vojvod in drugih državnih velikašev iz Bavarske in
Avstrije, želel je slišati izjavo, če deželni gospodje ali
kdo drugi njegovim ljudem na kraljevskih in javnih
cestah hoče ali prepoveduje njihovo trgovino in drugo
obrt. Zvedel je odlok knezov, da to ni nikomur do¬
voljeno in da ne sme nikdo nikogar ovirati v trgovini
in obrti. Zato smo mi ta sklep, potrjen od skupne
volje knezov, potrdili z našo kraljevsko oblastjo in
s tem pismom, ki smo ga podkrepili tudi z našim pe¬
čatom. Dano v Niirnbergu 1224. p. Kr. r., v dvanajsti
indikciji na deseti dan Avgustovih kalend.

Pismo avstrijskih knezov

195. Midva, brata Albreht in Leopold, po božji mi¬
losti vojvodi v Avstriji, štajerski, Koroški in Kranj¬
ski, grofa na Tirolskem etc., priznavava in nazna¬
njava, da sva se odločila pustiti najinemu ljubemu
prijatelju Pilgreimu, nadškofu v Salzburgu, legatu
svete stolice v Rimu, v vseh najinih deželah in gospo¬
stvih, na vodi in na suhem vse pravice, svoboščine in
običaje, ki jih je njegova božja hiša v teh deželah in
gospostvih od nekdaj imela, brez vsake ovire ter ho¬
čeva njemu in njegovim, plemenitim in nepleminitim,
to pustiti in ščititi, da ne pride do nikake motnje.
Vsebina tega pisma je izdana na Dunaju v torek pred
vnebohodom 1366. p. Kr. r.

210

POTOVANJA SKOZI LJUBLJANO

MED LETI 1581. DO 1618. IN PODPORE NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU

( Konec > FRANC SOJER

Potujoči pomočniki so imeli tako zvani »Wander-
buch«. Sem se je podpisal mojster, ko je pomočnik
odšel od njega, če pomočnik ni bil v službi pri »po¬
štenem mojstru«, t. j. pri takem, ki je član kake za¬
druge, mu mojster ni mogel staviti svojega podpisa
v »Wanderbuch« in ta čas se pomočniku ni štel v ono
dobo, ki jo je moral prebiti na tujem.

Zanimivo je, kako je iskal v Ljubljano došli po¬
močnik dela. Oglasiti se je moral najprej pri »oče¬
tu«, 156  ki je poslal takoj po najmlajšega mojstra. Ta
je vodil tujega pomočnika okrog vseh mojstrov in
iskal dela zanj. Najprej ga je vedel k najstarejšemu,
ako ga ta ni mogel porabiti, sta šla šele k drugim moj¬
strom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na nji¬
hovo starost. Vdove so zavzemale tisto mesto kakor
njihovi umrli možje. Zdaj šele, ko sta obletela vse
mojstre, je dobil naj mlajši pravico do dela iskajočega
pomočnika. Pomočnik se je moral izkazati s potreb¬
nimi pismi (»Kundschaften«), če pa so bili vsi moj¬
stri v Ljubljani s pomočniki preskrbljeni, je moral
vsak mojster dajati novodošlemu pomočniku nekaj
dni hrano in stanovanje. Ko je pomočnik na ta način
obral vse mojstre, je moral naprej. V Ljubljano došli
pomočniki so se morali oglasiti na »rokodelski po¬
staji« (»Herberge«). Tu so dobili tudi hrano in sta¬
novanje, če mojstri njihovega rokodelstva niso imeli
navade, da bi tuje pomočnike sprejeli za nekaj dni v
svojo hišo. 157

Razumljivo je, da v mestnih knjigah o izdatkih ni
mnogo sledov o rokodelskih pomočnikih, oziroma nji¬
hovem potovanju skozi Ljubljano, ker ti niso imeli
na magistratu ničesar opraviti in niso dobili mnogo
podpor, ker so zanje skrbeli cehi.

Posebno skupino tvorijo tudi pogorelci.

8. marca 1599. leta se je zglasil v Ljubljani »Gregor
Schelpach« s svojim tovarišem, ki se je podpisal
»hanns Rolanndt«. Bila sta odposlanca »der Statt
Neuroden in der schlossing gelegenen«. To mesto je
namreč pogorelo. Prošnja omenja, da je bilo »180
Heiisser obgepranndt«. Priloženo je bilo prošnji tudi
pooblastilo tamošnjega magistrata. Iz vse prošnje diha
globok religiozen duh, popolnoma značilen za ono
dobo. Na zunanji strani je napisana rešitev prošnje,
kjer župan Anthoni Feichtinger daje mestnemu bla¬
gajniku nalog, da izplača prosilcema 2 gld. 158

9. dec. 1605. leta so ljubljanski mestni očetje po¬
darili podporo »dem Josephen Bratez Stattschreiber
Zur Ruedolfswerth«. V prošnji pripoveduje, da je
3. okt. ob 11. uri izbruhnil požar, ki je uničil zelo
mnogo hiš v Novem mestu. Med pogorelci je bil tudi
on. Z ženo in 5 otroki je bil postavljen skoraj na be¬
raško palico. Da bi pa bila prošnja čimprej uslišana,
navede tudi to, da je bil njegov oče Ljubljančan. Rad
bi svojo družino še to zimo spravil pod streho, t. j.
da bi sezidal novo hišo. Tudi iz te prošnje se vidi
globoko versko čustvovanje one dobe, ko vse obrne

na Boga. Najprej pravi, da je Bog poslal strašno ka¬
zen nadenj in na koncu prošnje pa zatrjuje, da mest¬
nih očetov ne bo nikoli pozabil v svojih vsakdanjih
molitvah. 159

4. avg. leta 1606. so dobili skupno 2 gld. 3 pogorelci
»Marren Crainer, Khuez Fratsch, Mathesen Egger oll
drey burger Von Villach ... grossen Prunst Vnd dann-
hero Zugestandnen Armueth willen.« 100

16. istega meseca zopet beremo na pobotnici, da naj
mestni blagajnik Canzian Thomader izplača »Gordola
lime] vveisen burgerin vnnd ledrerin Zu Villach, Irer
erlittnen wissentlichen Prunst halber auB Barmher-
zigkhait dreissig khreizer«. 161

O požaru v Beljaku moremo nekoliko zvedeti iz na¬
slednje prošnje, ki jo je vložil na ljubljanski magi¬
strat dne 4. sept. 1606. leta »Armer in grundl abge-
pruner Man, Adam Renner, Riemener«. V prošnji
pravi, da bo mogoče že iz njegovega poročila spoznati,
»Wie Laider den ersten tag Juni dits Jarš (namreč
1. 1606.) die ganze Statt Villach in Kharndten durch
ein groB Vnuersechen feuer in grundt abgebrunen,
dardurch Ich armer burgersman , vnd meines handt-
werchs ein Riemer sambt \veib . vnd khlainen khin-
derlen neben anndern burgern mer vmb ali mein ge-
habtes vermogen, arbeit, vnd werckh Zeug khomen
vnd grosse nott vnnd Armuet geratten, Derowegen Ich
gedrungen worden Zuerhaltung Weib vnd khlainen
khinderlen [wie auch wieder erkaufung meines vverch
Zeug] neben Andern auch E: E: F: W: vmb dero
Christliche Steiier anzulangen«. Mestni župan Mihael
Preys je prošnjo uslišal in dal blagajniku nalog, da
izplača prosilcu 30 kr. 182

1. dec. 1606. leta srečamo zopet nekega pogorelca
iz Beljaka na magistratu. Imenoval se je Martin Lech-
ner. Prišel je z ženo in otrokom prosit pomoči, ker
mu je uničil požar hišo. Magistrat mu je podaril

1 gld. 165

30. okt. 1609. leta je dobil 2 gld. podpore »Jacob
lepardt... ein armer abgebrunen Man auB Khern-
dten«. V prošnji pravi: »das nicht allein genugsamb
ist, das ich in dritten Jahr ain khrannckhait in Mei-
nem laib habe«, ampak ga je Bog udaril še s tem, da
mu je neki zlobnež zažgal hišo, in sicer na dan sv. Mi¬
haela leta 1609. 164

29. okt. leta 1610. sta prišla v Ljubljano 2 pogorelca
iz Velikovca, in sicer »Andree Lang« in »Georg Frey-
berger«. Pravita, da sta meščana in obrtnika »zu Vol-
khenmarkht in Kherndten«. Požar jima je uničil

Iz Velikovca sta prišli 11. febr. 1611. leta tudi 2 po-
gorelki, in sicer »Margaretha Freyberin« in »Scola-
stica Weberin«. 168

22. febr. 1613. leta sta dobila 2 pogorelca skupno

2 gld. Ohranjeno je samo nakazilo, ki ga je poslal
takratni mestni župan Janez Sonce blagajniku Janezu
Kumpergerju (»HanB Khumperger«), naj izroči pod¬
poro »Zwayen abgeprunen burgern in der Capi«. 167

211

2. maja 1613. leta je prišlo v Ljubljano 19 pogorel-
cev meščanov iz Loža, in sicer 16 moških in 3 ženske-
vdove. Pravijo, da je nastal požar »den 20. yozt ver-
•vvichnen Monats Aprillis, dises 1613 Jarš vmb Mittags
Zeyt«. Požar je uničil »uns armen ellenden Burgers
Perschonen Vngefarlich , in ainer halben stund 21
Heiiser : 9 dresch Thorn : sambt ainer Pad Stuben :
auch allen vnsern Haab vnd Guett : so wir mit vnsern
harten schvvais vnd Bluett erobert , in Rauch aufgan-
gen«. Pravijo, da jim ni nič drugega pričakovati kakor
beraške palice (»allain des Petlstabs Zugewarten ha-
ben«). Ljubljančane prosijo, naj jim pomagajo »auf
das wir sambt vnsern armen Weybern vnd klainen
khindern Zu ainer Wonung gelangen konten«. Na
koncu je 19 podpisov, ki pa niso lastnoročni, ampak
je vse napisala ona roka, ki je pisala ostalo prošnjo.
Dobili so skupno 4 gld. 108

2. dec. 1613. leta je dobil 1 gld. 20 kr. pogoreli Novo-
meščan »armer, ellender Alter handwerchs Man, Ja-
cob Igel, Burger Vnd Riemer Zu Rudolfs werth«. Pri¬
poveduje na dolgo in široko, da mu je pogorela hiša,
kjer je izvrševal svojo obrt. Sedaj je z ženo in 5 otroki
brez strehe in brez kruha, ker je prišel popolnoma
ob vse, kar si je mukoma pridobil v potu svojega
obraza. 189

28. aprila 1614. leta sta prišla zopet 2 pogorelca s
Koroškega. Bila sta to »Lenhardt Wollgang Vicarien
in Marckht Capell Inn Kharendten Vnd N: der Khirch-
probst der Pfarrkhierchen S. MihaelliB daselbst«. Pra¬
vita, da je pogorela župna cerkev sv. Mihaela. Uničen
je tudi stolp in zvonovi. Prosita »einen Alemosion«,
da bi mogli zopet postaviti božji hram. Dobila sta
2 gld. 170  Vse kaže na to, da so bile nekdaj zelo močne
vezi med Koroško in Kranjsko.

Tudi žene vojakov so  potovale skozi Ljubljano.

24. sept. 1615. leta je prišla v Ljubljano »Maria
Prukherin«, žena nekega vojaka iz Karlovca, in pro¬
sila na magistratu za podporo, ker ji je mož zbolel. 171

ženske so se prištevale moževemu poklicu. 30. jan.
1617. leta je prišla na ljubljanski magistrat »Marga¬
reta StrauBin Corporallin vnder dem kho : Hispani-
schen Regiment«. Imela je s seboj otroka. Bila je naj¬
brž kje pri možu v bližini fronte, pa je nato odšla v
zaledje. 172

28. febr. 1617. leta je prišla »Barbara Wackerstai-
nin arme Soldatin« in prosila podpore. Pravi, da je
»auB Landts Pairn«. Mož je bil v benečanski vojski
ranjen in leži sedaj v Gorici »bei dem Feldscherer«. 173
Potuje z otrokom. Dobila je 30 kr. 174

Iz Ljubljane so pošiljali tudi razna odposlanstva v
druga mesta.

12. febr. 1581. leta je mestni blagajnik dobil nalog,
da izplača »dem Juri Khaltschitsch so von wegen des
gefangenen Tuerkkhen geen Ziuidat geschiecht« 1 gld.
32 kr. 178  še večkrat pozneje dobimo zabeležene pri¬
mere, ko je kak Ljubljančan peljal ujetega Turka iz
Ljubljane. Tako je 4. marca istega leta blagajnik zo¬
pet plačal 3 gld. 12 kr »dem Caspar Khardal so von
vvegen des gefangenen Tuerckhen geen Ziuidat ge-
schieckt worden Pottenlohn bezalt«. 176

Da se je v Ljubljani nahajalo vsak čas nekaj ujetih
Turkov, ni nič čudnega. Valvasor pripoveduje o njih,
da so 1. 1416. pomagali celo pri gradnji ljubljanskega
obzidja. 177

Večkrat se je tudi zgodilo, da so pošiljali iz Ljub¬
ljane razne zločince,  ki jih niso obsodili na smrt, pa
so vendar imeli na vesti hude pregreške, v ogrske ru-
dokope za ves čas njihovega življenja. Ali pa so jih
obsodili, da so morali tam vlačiti ladje proti vodi
(»verurtheilt zum Schiffszihen«). 178

Mnogo je šlo tudi odposlanstev v Idrijo, zelo pogo¬
stokrat v Gradec in tudi v Beljak.

Decembra 1616. leta je potoval skozi Ljubljano nad¬
vojvoda Ferdinand. V zvezi s tem obiskom je zabele¬
žil mestni blagajnik v knjigo o izdatkih več izdat¬
kov. 178  Morda je potovanje nadvojvode Ferdinanda v
kaki zvezi z istočasnimi boji z Benečani.

V poslednjo skupino popotnikov skozi Ljubljano
moremo šteti one, katerih ni mogoče uvrstiti v nobeno
izmed navedenih skupin.

L. 1606. 21. aprila je bila podeljena podpora »ainem
Khaisrischen trabanten«. V prošnji se je podpisal
»vndertheniger HanB DanckI der Roni : Chay : May :
gewester leib drabant«. Pripoveduje, da je bil pred
20 leti v »Crabatischen graniz«. Sedaj pa potuje »\veg
von Prag aus lants Bechemb«. Kako je prišel na če¬
ško, o tem prošnja popolnoma molči. V prošnji tudi
ni nobenega moledovanja, ki se navadno dobi v proš¬
njah one dobe. 180

4. sept. 1606. leta je dobil na magistratu neki pro¬
silec 1 gld. Njegovo ime ni zabeleženo. Ohranjena pa
je pobotnica, na podlagi katere je bila izdana podpora.
Ta pobotnica je priporočilno pismo, ki ga je napisal
»Mathias Soholoch . parochus Graecensis Styriae
utriusque facultatis doctor , et cathedrae S : Petri
Romae protonotarius«. Tukaj priporoča župnik iz
Gradca nekoga — imena ne navaja —, ki je bil »in
bello liuonico« »inter Polonos et Sueuos gesto« oro¬
pan vsega svojega premoženja in je sedaj v največji
stiski »cum sua paupere uxore et liberis«. župnik ga
priporoča, naj mu pomagajo »aliqua pia et benigna
ope«, kar jim bo Bog povrnil »in futuro seculo« in
tudi sam jim bo skušal povrniti (»et ego , quantum
in me erit pari gratitudine recompensabo«). Priporo¬
čilno pismo je bilo napisano »Styriae 26. Augusti Ao
1606.« Bilo je zapečateno. 181

26. marca 1607. leta je zabeležen izdatek 30 kr.
»einem Armen auBlander«. Na pobotnici je podpisan
»Arnoldt KnaB Von Groningen auB FriB Land«. V
svoji prošnji navaja, da je na morju prišel ob vse
svoje premoženje. Sklepati bi se dalo, da je bil po¬
morščak, ki se je vračal iz kakega pristanišča ob Ja¬
dranskem morju v svojo domovino proti severu. Ko
je izgubil vse svoje imetje, mu ni kazalo nič drugega
kakor se »auf die Strassen begeben«. Pot ga je zanesla
tudi v Ljubljano. 182

20. aprila 1609. leta pripoveduje v svoji prošnji
neki »Matheus \Vallach auB Pollonia Piirtig«, da je
do sedaj služil »Pei dem gdn [= gnadiglichen] Brunor
Wottoni ein Jarlang«. Sedaj je namenjen potovati v
Gradec, kjer je v službi njegov brat. Mestne očete
prosi, naj mu podele »ein Zer Pfening«. Prošnja je
bila uslišana. Rešitev prošnje, ki jo je podpisal »Vice
Burgermaister«, je napisana v laškem jeziku. 183

7. dec. 1610. leta je dobil neki »Simon Khoderman
von Veldbach« 30 kr. podpore. Kam je potoval, ni
znano. 184

24. febr. 1612. leta je dobil 1 gld. podpore »Tobias
Hoffman von Regensburg«. Pravi, da potuje iz Prage.

212

Tam je namreč 3 leta bil v službi pri gospodu Matiju
Hundeckherju, ki je bil »Kol : kayl : Majd : Camrer«.
Nato se mu je zahotelo po Italiji, šel je na pot. Dole¬
tela ga je nesreča. Bil je napaden in popolnoma oro¬
pan s svojimi tovariši (»Neben andern meinen Mit-
geferten«), Očividno ni potoval sam, ampak v družbi.

V boju z roparji mu je bilo zadanih celo »13 smrtnih
ran« (»auch mit dreyzehn Todtlichen wunden besche-
digt vnd verwundet vvorden wie soliches der Augen-
schein bezeugt vnd dargeben thuet«. Imel je torej celo
potrdilo, da je bil napaden. 185

7. dec. 1612. leta je bila dana podpora 1 gld. »einem
Suplicanten«. Bil je to »Georg Khrener von Eltsch«. 186

V prošnji popisuje zanimivo svoje dosedanje življenje.
Pripoveduje, da je bil v službi pri najodličnejših oseb¬
nostih, tako pri rimskem cesarju in kralju v habsbur¬
ški hiši, dalje pri raznih grofih (»vnder denen Woll-
geborenen Grafen vnnd herrn Georgio Basta vnd Gra-
fen Belgioiosa vnnd herrn Veldtobristen in ober Hun-
gern vnd Siebenbiirgen«). Pripoveduje tudi, kako je
»offt vnnd VillmalB In wichtigen vnnd Zum Theil
geferlichen Commissionen vnd diennsten gebrauchen
lassen«. Pravi, da zna tudi več jezikov (»auch etlicher
Sprachen khiindig«), da je šel dvakrat s cesarskim
odposlanstvom na Porto (»Zudem auch mit ermelter
Khay : Mgt : Oratorn vnd Nunctys nach der Otto-
manischen Porten Zwaymall Verraist«). Nato je šel
»propter Votum nach Loreta vnnd Italiam«. Sedaj pa
se vrača »nach wienn vnd osterreich«. Na poti v Pal¬
mo so ga italijanski vojaki popolnoma oropali (»bin
Ich vnderwegs Zvvischen Cernian 187  vnd Palma Von
etlichen Italianischen Soldaten , So Von Venedig nach
palma gegangen , angetastet , geplindert vnnd aller
meiner Claider vnd Zerung beraubt vvorden«). Prosi,
naj mu pomagajo z denarno pomočjo, da bo mogel
čimprej dospeti do svojcev in zopet stopiti v cesarsko
službo. 188

8. marca 1613. leta je dobil podporo 40 kr. neki
»Sigmund Altenhauser von Judenburg aus der obern
Steyer March gepurtig«. Bil je v Ljubljani z ženo vred.
Pravi, da ga je napadla bolezen in da je porabil že
ves svoj denar, ki ga je v potu svojega obraza pri¬
služil (»was Ich mit meinem harten schvveiB ver-
dient«). 189

15. julija istega leta je bila zopet dana podpora
»einem Armen«. Bil je to »Ambrosius Voitt von Frei-
burgg«. V prošnji ne navaja nobenih podrobnosti. 190

Istega dne se je zglasil na magistratu tudi »Adam
Pfainer Von Salzburg«. Po poklicu je bil pisar. S sabo
je imel »Testimonien«. Pravi, da je bil pred štirimi
leti pohabljen od hudobnih ljudi in čarovništva. (»Vor
vier Jahren vergangen, bin Ich durch boser leuth
falsche khunst vnnd Zauberey In den euster ellend
vnnd verderben gesetzt vvorden«. Kasneje je bil oro¬
pan razuma in ne samo to, ampak tudi ohromel je na
vseh svojih udih (»Ich nit allain gantz vnd gar mei¬
ner vernunfft vnd sinne beraubt, sondern auch an
allen meinen glidern des Leibes erkrumpt gevvesen,
vnnd In den vierte Jahr vnaufhorlichen schmerzen
erdulden muessen«). Končno, pravi, je zopet zadobil
zdravje »durch allerley miti vnnd Arzney.«) 191

15. nov. istega leta beremo tole zanimivost v mest¬
nih knjigah o izdatkih: »Einem Puechpindter von
Clagenfurth wegen praesentierter Callender« 6 gld.

V prošnji pravi: »Es ist ein alter loblicher und christ-

licher gebrauch, vnd alter herkhomen das ein Christ
den andern, vmb dise Zeit, ein gluckselliges Neues
Jar vvunscht, vnd daneben Zu einem Christlichen ge-
denckh Zeichen was verehren thuet. Weilen nun Ich
armer Puechbintter bin, habe E : Fur : Er : vnd W :
hiemit dise drey Neue Calender verehren vvelle«. želi
jim še dolgo vladanje. Dobil je precejšnjo vsoto 6 gld.
Najbrž koledarji niso bili toliko vredni. Je pač to
svojevrsten način prodajanja. 192

26. avg. 1616. beremo v knjigi o mestnih izdatkih
fol. 26, No. 59 »Pettern Pelligrini Paumaister vmb
das er von Gorz alher geraist, vnd Zu aufpauung
aines Neuen Thurms am Wasser beim Vizdombthor,
ein model gemacht, auf beyligendes decret Verehrt
10 gld.«

10. febr. 1617. leta se je zglasil na magistratu
»HannB Zeiller von Miinchen«. V uvodu svoje prošnje
pravi, da ne bo svetovalcev nadlegoval z dolgo proš¬
njo, ker so že »mit andern Hochvvichtigen negotys
occupirt«. Zato bo njegova prošnja samo »khurzes
Clag Libell, sine molestia«. Potuje po deželi in išče
primerne zaposlitve. Ne more pa dobiti nobene službe,
ker je »diB Landts Sprach nit khundig«. Prosi mestne
svetovalce, naj mu pomagajo »mit ainem Viatico«. 193

14. aprila istega leta je dobil 1 gld. podpore »ga-
briel wegchaubt von Khzpichl auB Thyrol.« 19,1  Pripo¬
veduje, da je dalj časa bil uslužben »in Osster Reich«.
Pozneje pa je zbolel in moral prodati celo obleko. 195

12. maja 1617. leta se je oglasil »HannB Domber
geburttig Von Niernberg«. Imel je s sabo ženo in
otroka. Namenjen je bil v vojaško službo v Eger na
češko (»Egger In Pomen«). 196  Pravi, da je na desni
roki poškodovan. Dobil je 2 gld. 197

Potovanje v tedanjih časih je bilo precej težavno.
Večinoma so morali potovati peš po prašni in trdi
cesti. Potovanje s poštnim vozom — edinim promet¬
nim sredstvom tedanje dobe — je bilo zelo drago in
so si ga lahko privoščili le premožnejši sloji. »Od
Ljubljane do Novega mesta so šteli pet poštnih postaj
ter je veljala prevoznina za eno osebo po vrednosti
današnje valute nad 1000 din.« 199

Za potnike so bili po deželi nameščeni razni go-
stinjci. Tako je bil gostinjec vrh Ljubelja, ki ga je
vzdrževal vetrinjski samostan. 199  Bilo je raztresenih
po deželi tudi mnogo gostiln. Da pa bi prišlo čim več
gostov v ljubljanske meščanske krčme, ni smelo biti
eno uro okrog Ljubljane nobene krčme (odlok Fri¬
derika IV.). 200

Potovanje je bilo zvezano z velikimi nevarnostmi
predvsem zaradi zelo razširjenega roparstva. Pogosto¬
krat naletimo v prošnjah, ki so jih vlagali različni
potniki skozi Ljubljano na ljubljanski magistrat,
tožbe, da so bili oropani. Koncem 16. stoletja so se
pojavili na Goriškem mnogi pobegli zločinci iz Bene¬
čije, ki so z drznimi napadi vznemirjali mirno prebi¬
valstvo. Deželni glavar Porcia je zaradi pogostih umo¬
rov predlagal dunajski vladi, naj prepove ljudem
nositi orožje, naj ustanovi deželno stražo in naj vse
tuje zločince izžene iz dežele. Prepovedi so sicer izšle,
pa se niso izvršile. Dežela je bila še vedno polna ne¬
varnih tujcev in plemstvo jih je rado jemalo v svojo
službo. Kolikor več oboroženih slug je kdo imel, toliko
imenitnejši je bil. Posledica je bila, da je propadala
javna nravnost, da javne oblasti niso imele nobene

213

veljave in se sodniki niso upali izvrševati svoje dolž¬
nosti. 201

Vsak del Kranjske je imel svoje nadležne goste. Na
Notranjskem so bili istrski in čiški roparji, na Go¬
renjskem rokovnjači, ki so bili večinoma domačini,
na Dolenjskem pa uskoki. 202  Sličen pojav so bili tudi
»absagerji«. To so bili ljudje, ki so hodili s puškami
pod obleko okoli, nepričakovano ustavljali ljudi in
jih silili, preteči jim z umorom, priseči strogo prisego,
da se bodo ravnali po pismih, ki jih jim bodo dali
oni ter o tem ne pripovedovali nikomur nič. 203

158  »Oče« je bil predstojnik ceha. — 157  Vrhovec, Ljub¬
ljanski meščanje, str. 140.—143. — 158  AuBgab Buech 1599.,
160  AuBgaben 1606., fol. 33, No. 26. — 181  Ibid., fol. 33,
/ol. 110, No. 3. — 159  AuBgab Buech 1605., fol. 29, Q. —
No. 28. — 182  AuBgaben 1606., fol. 33, No. 30. — 183  Ibid.,
fol. 34, No. 34. — 184  AuBgab Buech 1609., fol. 29, No. 37.

— 185  AuBgab Buech 1610., fol. 30, No. 53. — 108  AuBgab
Buech 1611., fol. 29, No. 23. — 167  AuBgab Buech 1613.,
fol. 24, No. 26. — 188  AuBgab Buech 1613., fol. 25, No. 33.

— 189  AuBgab Buech 1613., fol. 27, No. 75. — 170  AuBgab
Biiech 1614., fol. 24, No. 37. — 171  AuBgab Biiech 1615.,
fol. 26, No. 56. — 172  AuBgab Buech 1617., fol. 25, No. 24.

— 173  Feldscherer = (padar) = voj. ranocelnik. — 174  AuB¬
gab Biiech 1617., fol. 25, No. 27. — 178  AuBgab Buech 1581.,
fol. 33, No. 18. — 170  Ibid., fol. 33, No. 19. — 177  Vrhovec,
Meščanski spital, LSM 1898., str. 53., op. 2. — 178  Vrhovec,
Ljubljanski meščanje, str. 105. — 170  AuBgab Biiech 1616.,
fol. 30. — 180  AuBgaben 1606., fol. 32, No. 12. — 181  AuB¬
gaben 1606., fol. 33, No. 31. — 182  AuBgaben 1607., fol. 32,
No. 13. — 183  AuBgab Buech 1609., fol. 29, No. 22. — 184
AuBgab Buech 1610., fol. 31, No. 57. — 185  AuBgab Buech
1612., fol. 25, No. 24. — 188  Težko je dognati, kje je ležal
ta kraj. Neki kraj z imenom Elsch leži na češkem v okraju
Pfraumberg. — 187  Cernian = Cervignano, mesto v Fur¬
laniji blizu morja ob železnici Trst—Benetke, ob nekdanji

GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
CELJE - OKOLICA

Dne 7. avgusta 1935. so kraljevi namestniki pod¬
pisali odlok, ki je bivšo občino Celje okolica združil
z občino mesto Celje v enotno samoupravno telo.

S tem je bilo zaključeno 85 let trajajoče življenje sa¬
moupravne edinice, ki je imela v naši narodni pre¬
teklosti pomembno vlogo: borba, ki so jo celjski Slo¬
venci vodili s svojim narodnim nasprotnikom, se je
v odločilnih trenutkih v znatni meri naslanjala ne
samo na ozemlje, ampak tudi na ljudske sile okoliške
občine.

Bivša celjska okoliška občina je izšla iz stare celj¬
ske občine na osnovi občinskega zakona, izdanega
leta 1849. Stara celjska občina je izza svoje uteme¬
ljitve kot mesto (1451.) poleg neposrednega mestnega
ozemlja in treh predmestij (Vodnega — ob Savinji
pred Vodnimi vrati, Ljubljanskega — pred Ljubljan¬
skimi vrati in Graškega — pred Graškimi vrati) ob¬
segala tudi mestoma ožji, mestoma širši okolni pas,
v katerem je pravomoč mestnega magistrata omeje-

italijansko - avstrijski meji. — 188  AuBgab Biiech 1612.,
fol. 28, No. 81. — 189  AuBgab Buech 1613., fol. 24, No. 28.

— 190  Ibid., fol. 26, No. 52. — 191  AuBgab Buech 1613.,
fol. 26, No. 53. — 192  Ibid., fol. 27, No. 71. — 193  AuBgab
Buech 1617., fol. 25, No. 25. — 194  Danes se ta kraj piše
Kitzbuhl in je mesto na vzhodnem Tirolskem nekako med
dolino Inna in Pinzgausko dolino. Po tem kraju se imenuje
tudi del Alp »Kitzbiihler Alpen«. — 195  AuBgab Biiech
1617., fol. 25, No. 34. — 198  Eger je pokrajina in mesto na
zapadnem Češkem. Za to mesto je bila dolga borba med
Nemci in Čehi, ki se je končno odločila na korist Čehom.

— 197  AiiBgab Biiech 1617., fol. 25, No. 37. — 198  Jenko,
Ko nam je stekla prva železnica, Kronika I., 3., str. 169.

— i" Gruden, Zgodovina sl. n., str. 4 1 2. — 200  Vrhovec,
Ljubljanski meščanje, str. 207. — 201  Gruden, Zgodovina
sl. n., str. 1084. — 202  Ibid. — 203  Dimitz, Geschichte
Krains, II., str. 56.

Literatura

Ivan Vrhovec, Die wohllobliche landesfiirstliche Haupt-
stadt Laibach, 1886.

Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih,
1886.

Ivan Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, Letopis Slo¬
venske Matice, 1885.

Ivan Vrhovec, Meščanski špital, LSM 1898., str. 1.—112.
August Dimitz, Geschichte Krains von der altesten Zeit
bis auf das Jahr 1813. Laibach 1874.

Fr. Komatar, Das stadtliche Archiv in Laibach, Jahres-
bericht d. Oberrealsch. Laibach 1903./04.

Fr. Komatar, Kranjski mestni arhiv, Jahresbericht des
Gymn. Krainburg 1912./13., 1913./14.

Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933.

Anton Melik, Slovenija I. Ljubljana 1935.

Dr. Karlin, V Kelmorajn, Celovec 1903.

Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem
veku IV., Ljubljana 1915.

BIVŠE OBČINE

J. OROŽEN

valo pravo raznih gospoščin, posvetnih in cerkvenih,
ki so jim bili podložni v njem naseljeni kmetje in
hišni posestniki; vendar pa je mestni magistrat sam
bil med temi gospoščinami.

Leta 1782. je vlada področje mestnega magistrata
— v davčnih in vojnih zadevah — še razširila. Usta¬
novila je poseben okraj, imenovan »okraj magistrata
Celjskega« (Bezirk Magistrat Cilli), čigar področje je
razdelila v celo vrsto davčnih ali katastrskih občin:
mesto, Zagrad, Lisce, Spodnjo Hudinjo, Ostrožno,
Medlog, Košnico, Bukovžlak, Teharje in Kresniko.

Davčne ali katastrske občine so pa tvorile podlago
za krajevno razmejitev na temelju zakona iz leta 1849.
ustanovljenih, tako zvanih krajevnih občin. Katastr¬
ske občine Zagrad, Lisce, Spodnja Hudinja, Ostrožno,
Medlog in Košnico, ki so oklepale davčno ali kata¬
strsko občino Celje, so združili v posebni krajevni
občini, imenovani izprva krajevna občina Breg pri
Celju. To ime je dobila po svoji tedaj najbolj skle-

214

njeni naselbini Bregu, pripadajočem davčni občini
Liscam in zavzemajočem razmeroma ozek dolinski
prostor med Miklavževim hribom in Savinjo, ki tvori
tu svoj prosluli ovinek, niže Kapucinskega mosta ob
tedaj tako zvani laški okrajni cesti.

šele po petnajstletnem obstoju je okoliška občina
dobila svoje poznejše, dejanskemu stanju bolj odgo¬
varjajoče ime: krajevna občina Celje okolica (kratko:
celjska okoliška občina). Občinski odbor je prosil za
izpremembo imena leta 1865. in 26. junija tega leta
jo je namestništvo dovolilo.

Ozemlje bivše okoliške občine je ostalo neokrnjeno
do leta 1894. Tedaj se je mestni občini priključil
bivši pašnik, ležeč nad Kapucinskim mostom na des¬
nem bregu Savinje, kjer se je med tem razvil mestni
park, s sosednim gozdnatim pobočjem Miklavževega
hriba in Lise.

Nadaljnji kos ozemlja je okoliška občina odstopila
mestni leta 1898. Mestna občina je dve leti poprej
sklenila zgraditi moderno klavnico na svetu Maksa
Zime na levem bregu Voglajne in je hotela imeti do-
tični svet v lastnem samoupravnem okviru. Okoliška
občina je na to pristala, mestna občina se je pa mo¬
rala za to obvezati, da ji bo »na večne čase« plačevala
za odpadle doklade 100 fl. (200 K) na mesec. Svet,
ki ga je mestna občina tedaj prejela, je zavzemal levi
breg Voglajne in je segal više mosta od obrežja do
okrajne ceste, to je bil severni del nekdaj velikega
Zimovega posestva (z mlinom), služnega Novemu
Celju.

V istem času se je začela mestna občina potegovati
za priključitev Gaberja in Zavodne (ki ju loči Vo¬
glajna) k mestu. Občinski odbor okoliške občine in
prebivalstvo sta temu vztrajno nasprotovala. Opirala
sta se v svoji borbi predvsem na razloge gospodar¬
skega značaja, saj so bile v mestu znatno višje do¬
klade nego v okolici. Toda pomemben je bil tudi na¬
cionalni razlog, ki je jasno prišel do veljave leta 1906.,
ko so mestni očetje hoteli iztrgati okoliški občini vsaj
južni del Gaberij s tedanjim dijaškim domom (nji¬
hovim), Maksimilijanovo cerkvijo in cerkvenim zem¬
ljiščem ter Jarmerjevim (zdaj Sodinovim) posestvom.
Tudi tokrat so se občinski odborniki sklicevali na
gospodarske momente (ne samo na davčne), ali iz
njihovih besed in sklepov se odraža tudi zavest, da
je treba braniti posest slovenskih ljudi pred ponem-
čevalnimi namerami mestnih gospodov in mestnega
urada. Namere mestnih očetov se radi slovenske od¬
ločnosti, ki ji iz razlogov gospodarske uvidevnosti
tudi višje oblasti niso nasprotovale, niso uresničile.

Povečalo pa se je ozemlje okoliške občine leta 1906.,
in sicer na severozapadu; tedaj se ji je priključila
dotlej k Veliki Pirešici spadajoča Lopata, ki je itak
pripadala celjski župniji in je bila všolana v celjsko
okoliško šolo.

Po številu prebivalstva je bila celjska okoliška ob¬
čina dokaj močna. Leta 1869. je štela n. pr 1373 mo¬
ških in 1494 žensk, skupaj 2867 duš; število prebi¬
valstva se je pa hitro množilo; 31. decembra 1880. je
živelo v občini 1551 moških in 1733 žensk, skupaj
3284 ljudi.

Po gospodarskem značaju je bila občina ob svojem
postanku v pretežni meri kmetijska. Celo Breg, ki je
bil sklenjena naselbina, je imel še po večini kmetiško
prebivalstvo.

Kar je bilo obrti v občini, so imele večinoma vaški
značaj. Ob postanku občine je bilo nekoliko večjih, le
majhno število podjetij. Med nje bi mogli šteti velik
mlin ob spodnji Ložnici, ki je imel skupnega lastnika
z Gozdnim dvorcem, in starodavni mlin ob Spodnji
Hudinji; ta mlin se je nekoč imenoval »hrvatski
mlin«, očividno po lastniku - Hrvatu, ob postanku ob¬
čine se je njegov lastnik imenoval Naeff, ki je hotel
peči tudi kruh, pa mu je oblast to zabranila. Naeffov
solastnik in naslednik je bil nemški Švicar Lutz; od
Lutza je leta 1890. kupil mlin iz Kranja izhajajoči
Peter Majdič, mož nacionalnega kova in velike gospo¬
darske podjetnosti, saj je bil v letih pred svetovno
vojno — največji davkoplačevalec tedaj že več indu¬
strijskih podjetij imajoče okoliške občine. Pomemben
je bil tudi Kalvarijski (ali Zimov) mlin, ki se je na¬
hajal ob posebnem rokavu na vznožju Jožefovega
hriba ter je obratoval do 1. 1880. Večji podjetji, ob¬
stoječi ob postanku občine, sta bili tudi dve usnjarni:
Herzmannova na Bregu, prva stavba niže Kapucin¬
skega mosta na rečni strani ceste, in Lassnikova v
Gaberju, ob glavni cesti in tik ob Koprivnici, sedanja
rudarska šola. V Spodnji Hudinji je bila na severo¬
vzhodni strani Golovca iz gmajne zrasla starodavna
Celjska opekarna, ki je dokaj hitro menjavala last¬
nike. Na drugi strani občine je bila ob vhodu v pe-
čovniško dolino stara apnenica in globlje v notranjo¬
sti doline se je nahajal rudnik rjavega premoga, ki
je izprva sestajal iz dveh ločenih manjših rudnikov,
eraričnega in Hausmannovega, pozneje se je pa zdru¬
žil, menjaval lastnike in končno leta 1867. nehal
obratovati.

Nekdanja zvonarna na zapadnem vrhu Jožefovega
hriba, ki so ji bili poslednji lastniki Steinmetzi, ob
postanku okoliške občine že ni več obratovala. Pola¬
goma pa so nastajala nova podjetja, ki so prej kme¬
tijskemu Gaberju dala mestni značaj. Ta kraj, ležeč
med Voglajno in državno cesto severno od celjskega
mostu, je bil s svojim nadaljevanjem, Spodnjo Hu¬
dinjo, najbolj pripraven za sprejem industrijskih
podjetij.

Prvo novo podjetje, ki je bilo v neki meri indu¬
strijskega značaja, tovarna za izdelovanje kisa, je
nastalo že v petdesetih letih ter se je naselilo v sosedni
Zavodni. Tik ob Spodnji Hudinji je nastala bežigraj¬
ska pivovarna (v graščini), dočim so si celjski pivo-
varnarji Tappeinerji otvorili v okolici samo pivnico:
Grajsko klet pod Starim gradom, ki se ji je pozneje
(pod Mathesi) pridružila sedanja Gozdna restavracija
ob Savinji tik nad parkom.

Prvo industrijsko podjetje velikega stila je bila
cinkarna, ki jo je država leta 1875. ustanovila v Ga¬
berju ter je bila pod vodstvom kmetijskega ministr¬
stva; nanjo se je pozneje naslonila sicer privatna ke¬
mična tovarna (posestna podružnica hrastniške).

V početku devetdesetih let je v Spodnji Hudinji na¬
stala tovarna emajlirane posode, katere lastnik, bivši
delavec Westen, priseljenec iz Nemčije, je za Petrom
Majdičem postal na j večji davkoplačevalec okoliške
občine.

Po vsej občini so bile že od početka raztresene po¬
samezne gostilne, največ jih je bilo na Bregu, razvoj
industrije v Gaberju je rodil tudi v tem kraju mnoge
nove gostilne, ki se jim je pridružilo še večje število
trgovin.

215

Pretežni značaj občine je vendar ostal kmetijski.
V severnem in zapadnem delu občine so prevladovale
srednje kmetije, v južnem, bolj hribovitem delu pa je
bilo več manjših kmetij in kočarij, zlasti Za gradom
in v Pečovniku; od tod so kmetje skoraj vse svoje
skromne pridelke s koši spravljali v mesto.

Med kmečkimi posestvi je bilo tudi nekaj srednje
velikih veleposestev z manjšimi graščinami: Spodnji
in Gornji Lanovž, Freienberg ali Kristinin dvor (ob
državni cesti proti Petrovčam — sedanja mestna
ubožnica), dr. Cippla zemljiška posest v Zavodni in
Za gradom.

V poedinih delih občine so imeli manjšo posest tudi
celjski meščani; tako posest so tvorili vinogradi Za
gradom in na Miklavževem hribu ter njive in travniki
za dolnjo Ložnico, nastali po parcelaciji nekdanje
gmajne. Največji tuji posestnik pa je bila mestna
občina sama, poleg velikega gozda v Pečovniku je po¬
sedovala Jožefov hrib, zemljišče z mestnim parkom
in vzhodni del Golovca, kasneje je postala posestnica
še v Zavodni, kjer si je na prejšnjem Zimovem zem¬
ljišču zgradila mestno klavnico.

Niti o prebivalstvu mesta se ne da reči, da bi bilo
nemško, čeprav je bilo v svoji večini nemškega miš¬
ljenja — saj je izviralo največ iz priseljencev iz bliž¬
nje in bolj oddaljene okolice; nemški priseljenci so
bili večinoma malo stalni uradniki, učitelji, profe¬
sorji in oficirji. Glede okoliške občine je pa treba
reči, da je bila tako po poreklu kakor po čustveni pri¬
padnosti prebivalstva popolnoma slovenska; Nemci
so bili samo posamezniki in niti potem, ko se je v
Gaberju in Spodnji Hudinji razvila industrija, niso
tvorili znatnejšega dela tamkajšnjega prebivalstva.

Toda spričo vladajočega sistema in spričo volilnega
reda je bil nemški vpliv v občini večji nego bi pri¬
čakovali. Tja do sedemdesetih let je bilo vodstvo ob¬
čine po svojem duhu nemško oziroma nemčursko. V
sedemdesetih letih je pod županom Karlom šahom,
posestnikom v Liscah, dobivalo slovenski duh, potem
pa je zopet sledila reakcija. Od leta 1883. do 1890. se
je končno vodila ostra borba za posest tako važne
občine, zmagali so Slovenci, ki je poslej že niso več
dali iz rok. Okoliškim kmetom so v borbi vneto po¬
magali celjski Slovenci, ne samo z nasveti, ampak
tudi z dejanji.

V 3. razredu so imeli poslej Slovenci prevladujočo
večino, tudi 2. razred je bil do svetovne vojne redno
v njihovih rokah, 1. razred je pa ostal Nemcem, ki
mu je dajala volilcev nova industrija; tudi mnogi
gostilničarji in nekateri kmetje, volilci 2. in 1. raz¬
reda, so redno volili nemško stranko, ki se je rada
posluževala raznih volilnih trikov, n. pr. delitve po¬
sestev, s katerimi so ustvarjali nove volilce, predvsem
v 2. razredu, čigar posest je bila odločilna za nacio¬
nalni značaj občinskega vodstva.

Tak bi bil v kratkem splošni značaj okoliške ob¬
čine glede na ozemlje, prebivalstvo in ljudsko posest¬
no stanje.

čim je bila okoliška občina ustanovljena, so jo
čakale mnoge po zakonu in običaju predpisane na¬
loge. Morala se jih je lotiti, opirajoč se samo na donos
predpisanih doklad, ne pa na kako stvarno premo¬
ženje. Tega ni imela, kajti mestna občina ji ob ce¬
pitvi ni odstopila nič.

V resnici je imela stara celjska občina znatno pre¬
moženje v zemljiščih in stavbah, že izza dobe celjskih
grofov ji je pripadal več tisoč oralov obsegajoči gozd
v Pečovniku, ki ni služil samo potrebam mestne
uprave in njenih nameščencev, ubožnice in šol, ampak
je tudi od časa do časa donašal lepe dohodke. Zem¬
ljišče, kjer se je nekdaj nahajal mestni jarek in ob¬
dajajoči ga pas je sicer mestna občina že v XVIII. sto¬
letju razdelila med svoje občane. Toda imela je še
vzhodni del Golovca, kamor se je iz hiše cerkve sv.
Andreja preselila vojaška smodnišnica; ves Jožefov
hrib, izvzemši vrh, ki ga je v 2. polovici XVII. sto¬
letja odstopila tedaj zgrajeni cerkvi sv. Jožefa — od¬
stopljeno zemljišče se je ob ustanovitvi samostana
oo. lazaristov kmalu po razcepitvi stare občine še
razširilo, kar se ni zgodilo brez sporov, pašnik, iz
katerega se je razvil mestni park, in svet ob Ljub¬
ljanski cesti, na katerem je že bil zasajen drevored
»Glazije« in kjer je nastalo vojaško skladišče. Gmajno
ob Ložnici je bila mestna občina razdelila med svoje
meščane in deloma tudi med kmete že koncem XVIII.
stoletja. Poleg mestne hiše je pripadalo stari celjski
občini še nekoliko različnih stavb.

Pri razdelitvi ni dobila okoliška občina nič, ne
zemljišč ne poslopij. Res so si posamezne naselbine
očuvale svoje gmajne —- zlasti velika je bila gornje-
hudinjska gmajna, ki je merila blizu 60 oralov ter je
segala od dolnjega konca vasi preko griča, kjer se je
začenjal dobravski svet — toda to se občine kot celote
ni tikalo, kvečjemu ji je ustvarjala pripravljajoča se
razdelitev gmajn delo in sitnosti. Gornjehudinjska
gmajna se je razdelila po odločitvi novo ustanovlje¬
nega deželnega odbora leta 1869., s čimer je bil za¬
ključen prepir med kmeti in kočarji, ki se je pričel
že v fevdalni dobi. Kmalu je sledila razdelitev manjše
dolnjehudinjske in gaberske gmajne. Ostale še manjše
gmajne, dobravska, zagraško - pečovniška, polulska in
šmiklavška, so deloma pričakale svetovno vojno. Ob
Ložnici ležeča, znatnejša levška gmajna, ki še danes
ni razdeljena, je deloma tudi bila v okoliški občini,
čeprav je Levec sam pripadal petrovški občini.

Okoliška občina je bila torej ob svojem postanku
brez vsake stvarne posesti. Ko so se občani dne 30. av¬
gusta 1850. sestali k prvi volitvi odbornikov, so se
zbrali v mestnem gledališču, istotam so odborniki sle¬
dečega dne izvolili prvega župana, doktorja Viktorja
Andreeja.

Občinska pisarna, v kateri je sicer poleg sluge po¬
sloval samo 1 občinski tajnik, je bila 14 let na tujem,
šele 22. novembra 1864. je občinski odbor poskrbel
za stalni občinski dom. V ta namen je kupil od Uršule
Brandenburgerjeve dvonadstropno hišo na Bregu tik
pri Kapucinskem mostu za 8000 goldinarjev. K hiši
je spadala pritlična hišica, v kateri je bila tedaj go¬
stilna. Hkrati je občinski odbor kupil od Brandenbur¬
gerjeve še majhno posestvece, ležeče na breški strani
niže Savinjskega kolena in sestoječe iz njive in paš¬
nika. Staro ledinsko ime za obe parceli je bilo »Na
brodu« in je tu nekdaj stal kozolec s skednjem.

Uršula Brandenburger je bila vdova po Francu,
nekdanjem podoficirju in poznejšem lončarju, kup¬
ljeno posestvo pa je bilo v fevdalni dobi služno opa¬
tijski gospoščini mestnega župnišča ter se je od nje
plačevalo 28 kr. 2 beliča dominikalnega denarja in

216

36 kr. za ročno roboto, skupaj 1 gld. 4 kr. 2 beliča,
in dajala desetina od vseh njej podvrženih plodov.

že v petdesetih letih se je bila pojavila nevarnost
kuge, v osemdesetih in v devetdesetih letih se je ta
nevarnost ponovila. Tedaj je oblast zahtevala od ob¬
čine, naj poskrbi za primer, ko bi morda bolezen res¬
nično nastopila. Posebna komisija občinskega odbora
(tedaj še nemškutarskega) je v ta namen predlagala
romarsko hišo pod cerkvijo sv. Jožefa, češ da je okrog
nje velik smrekov gozd. Toda oo. lazaristi so temu
nasprotovali in občinski odbor je leta 1892. postavil
na svojem posestvu ob Savinji majhno hišo, imeno¬
vano kolera-bolnico, ki so jo leta 1933., ko jo je po¬
škodovala povodenj, podrli.

Na hiši gospe Brandenburgerjeve je občina pre¬
vzela nekaj dolga pri štajerski hranilnici v Gradcu,
ki ga je polagoma odplačala. Isto velja za intabulirane
zneske Roefslerjevih, Kodilovih in Brandenburger-
jevih otrok. Preostanek kupne vsote je občina v obro¬
kih izplačala gospe Brandenburgerjevi, ki je še dalje
stanovala v hiši, v eni sami sobi.

Občinska pisarna je bila v prvem nadstropju, v
predsobi je spal sluga, od katerega se je zahtevalo, da
je bil neoženjen, poleg pa je bilo tajnikovo stanova¬
nje. Ko se je v devetdesetih letih razširilo poslovanje
in pomnožilo osebje, je bilo potrebno povečanje ob¬
činske pisarne. Tedaj se je tajnik preselil v drugo
nadstropje, ki so ga zapustile privatne stranke, dočim
je pisarna zavzela vse prvo nadstropje.

Nujna potreba je prisilila občinski odbor, da je
kmalu pomnožil neposredno nepremično posest.

že dolgo je bilo aktualno vprašanje pokopališča za
župnijo sv. Danijela v Celju. Odkar je bilo koncem
XVIII. stoletja v notranji zvezi z izpremembo starega
mosta srednjeveškega tipa opuščeno pokopališče pri
župni cerKVi v notranjosti mesta, so mrliče polagali
k večnemu počitku poleg cerkve sv. Duha in sv. Maksi¬
milijana na severni strani mesta, kjer so bila urejena
tri manjša pokopališča. Pri sv. Duhu je imel svojo
hišico Cerkvenik, ki je bil hkrati grobar. Okrog leta
1873. so odstranili njegovo staro in razpadajočo hi¬
šico. Poslej so mnogo razpravljali o zgraditvi nove.
Iniciativo je imel v svojih rokah opat Wretschko.
Leta 1873. je pozval obe občini, naj prispevata potrebne
stroške. Leto dni pozneje je predložil še načrt, ki ga je
izdelal zidarski mojster Anton Dimeč: cerkvenikove
hišice naj bi se držala mrtvašnica. S tem bi občinama
odpadlo plačevanje za stanarino cerkveniku-grobarju.
Okoliška občina se je izjavila pripravljeno, da pre¬
vzame svoj delež, mestna občina je odgovorila, da ne
prispeva nič, ker bo itak treba opustiti vsa tri poko¬
pališča. Do tega je v resnici kmalu prišlo. DoČim si
je mestna občina uredila pokopališče na položni pla¬
noti v čretu (desno od ceste, ki vodi mimo Teharja
proti Rogaški Slatini), si je okoliška občina v isti
namen izbrala zapadni del lepega, blizu njene severne
meje ležečega terciarnega grička Golovca. Od Ivana
in Marije Tofant je kupila majhno posestvo, obstoječe
iz pritlične hišice in hleva ter travnika v obsegu
lila 21 m 2 . To zemljišče je uredila kot okoliško po¬
kopališče, le poslopje in majhen del zemljišča je dobil
v rabo grobokop. Na zemljišču je občina zgradila tudi
mrtvašnico.

Pokopališče je pa bilo kmalu premajhno. Zato je
občina že leta 1892. dokupila od Petra Majdiča 4 par¬

cele. Občina je naročila zidarskemu mojstru Golo-
grancu, da je predrl zid med starim in novim poko¬
pališčem ter zgradil 10 kapelic; križ za pokopališče
je napravil celjski podobar Oblak. S tem se je prejš¬
nje pokopališče razširilo v severni smeri. Toda tudi to
povečanje ni zadoščalo. Zato je občinski odbor 1.1908.
kupil od Janeza in Ane Brečko Permozerjevo po¬
sestvo. Tako je lahko razširil pokopališče v zapadni
smeri. Veliko hišo, ležečo v lepem dolu na zapadni
strani griča, je prvotno nameraval urediti za občin¬
sko ubožnico. Vendar ni do tega prišlo in jo je po
vojni z ostankom posestva prodal. Na severu je kupila
občina nekoliko sveta od podpolkovnika Faningerja.
Tu je med drugimi našel posmrtno počivališče dr. Ivan
Dečko.

Nakup občinske hiše in zemljišč je zahteval znatnih
finančnih žrtev. Ker denarja ni bilo vedno pri rokah,
si je občina pomagala s posojili pri denarnih zavodih.

Novih žrtev je od občine zahteval po industriji po¬
vzročeni razvoj Gaberja. Tu je naraslo število prebi¬
valstva in treba je bilo misliti na policijsko zaščito.
Prvotno zamisel, da v to svrho predela Sveteljevo go¬
spodarsko poslopje, je občinski odbor opustil in se je
odločil za zgraditev večje hiše. V ta namen je od za¬
druge »Lastni dom« kupil zemljišče, sestoječe iz .vrta
in travnika, in je na njem postavil enonadstropno
hišo, ki ji je dodal še pritlični dvoriščni trakt. V hiši
je na občinsko željo državna oblast namestila žandar-
merijo, občina je imela v njej stražnika (hkrati slu¬
go) za Gaber j e in ostali severni del občine. V prvem
nadstropju hiše so bila stanovanja, v pritličnem dvo¬
riščnem traktu je pa občinski odbor namestil za
vzgojo gabrske dece tako potreben otroški vrtec, ki
ga je vzdrževal sam. To poslopje je občina zgradila
leta 1907.—1908.

Zanimiv je način, kako je občinski odbor realiziral
posojilo, potrebno za dograditev te hiše. V ta namen
je stopil v stik z Mestno hranilnico v Kranju, ki je
bila pripravljena posoditi 20.000 K proti zastavi ob¬
činskih doklad in brez kakršne koli vknjižbe na ob¬
činsko posest. Deželna vlada v Ljubljani je brez pri¬
držka posojilo dovolila. Drugačno stališče je zavzelo
namestništvo v Gradcu. Nameravana zastava občin¬
skih doklad ga je presenetila in je akt poslalo notra¬
njemu ministrstvu. Med potekom te procedure je
občina hišo dozidala. Da pride do denarja, se je po-
služila običajne osnove. Proti vknjižbi na novo hišo
v Gaberju ji je posodila 20.000 K Ljubljanska kre¬
ditna banka, ki je podpisala pogodbo 3. februarja
1909. j

Mnogo teže je bilo reševanje šolskega stavbnega
vprašanja, ki ni bilo samo gospodarsko, ampak je
zgodaj postalo narodno-politično.

Po delitvi obeh občin se je prvič pojavilo vprašanje
posebne trivialne šole za okoliško občino. Bolj pereče
je postalo to vprašanje po uvedbi novega zakona o
osnovnih šolah, izdanega leta 1869. Tedaj je mestna
občina uredila popolnoma nemško osnovno šolstvo.
Med občani okoliške občine se je pojavila zahteva
po slovenski osnovni šoli. Občinski odbor, ki je plaval
v tujih vodah, je temu nasprotoval, šele v sedem¬
desetih letih je pod županovanjem Karla šaha nasto¬
pila izprememba. Tudi višja oblast je jela pritiskati.
Tedaj je bilo treba misliti na šolsko poslopje. Občin¬
ski odbor je smatral, da je okoliška občina solastnik

217

starega šolskega poslopja na Slomškovem trgu pred
župno cerkvijo, saj so tudi okoličani v XVIII. stoleju
in pozneje z delom pripomogli, da se je zgradilo ozi¬
roma preuredilo. Mestni svet pa je bil nasprotnega
mnenja in okoliška občina se je morala potegniti za
svoje pravice s tožbo. Sodišče ji je priznalo manjšo
denarno odškodnino. Poslopja mestna občina ni več
rabila v šolske svrhe, kljub temu pa okoliški občini
ni dovolila, da bi bila v njej nastanila svojo osnovno
šolo. Tako se je bilo obrniti drugam. Občinski odbor
se je spomnil na tako zvani Kopunov dvor nad mest¬
nim parkom, ki je bil že dolga desetletja cerkvena
last. Toda opat mu je na stavljeno vprašanje odgo¬
voril, da je baš v dogovoru s profesorjem Oreškom
glede prodaje omenjenega poslopja. Nato je odbor
mislil na staro poslopje bivšega mestnega »Spitala«.
Ta načrt je bil neprimeren in bi tudi mestna občina
ne bila poslopja odstopila.

Občinski odbor je rešil vprašanje šele s tem, da je
leta 1876. od Jožefa in Jožefe Tappeiner kupil v se¬
danji Razlagovi ulici hišo za 14.500 goldinarjev, ki
jo je na primeren način prezidal ter potrošil za to
3000 goldinarjev. Del potrebne vsote si je občina iz¬
posodila pri Mestni hranilnici. Kupljena hiša je v
fevdalni dobi pripadala cerkveni gospoščini sv. Da¬
niela. V njej je občina namestila samo deško šolo.
Celjski Sokol je kmalu po svoji ustanovitvi (1890.)
uredil pri šoli primerno telovadnico, ki se je je poslu¬
ževala tudi leta 1895. ustanovljena tako zvana sloven¬
ska nižja gimnazija.

Vprašanje dekliške osnovne šole je bilo rešeno na
drug način. Leta 1872. je knezoškofijski ordinariat
v Mariboru dovolil trem sestram iz mariborske ma¬
tične hiše, da prevzamejo dvorazredno osnovno šolo
za celjsko okolico. Toda šele leta 1878. je deželni
šolski svet dovolil, da osnujejo šolske sestre v Celju
dvorazredno dekliško osnovno šolo. Prostorov pa tudi
zanjo ni bilo. šolske sestre so zato računale na drugo
nadstropje občinske hiše. Vendar se ta načrt ni iz¬
vedel in se je dekliška šola začasno namestila v po¬
slopju deške. Leta 1881. je pa dobila svoj lastni dom
v Vodnikovi ulici. Dekliška šola se je lepo razvijala;
leta 1886. je dobila otroški vrtec in leta 1906. inter¬
nat. Leta 1918. se je razdelila v osnovno in v triraz-
redno meščansko šolo, ki je leta 1924. dobila še 4. raz¬
red. Leta 1906. in 1923. so šolske sestre močno raz¬
širile svoje prostore. Privatna darežljivost jim je v
znatni meri omogočila delovanje. Ko so gradile svoj
dom, jih je z darilom 10.000 goldinarjev podprl, sicer
slovenskim narodnim težnjam nenaklonjeni, iz celjske
ponemčene obrtniške rodbine izhajajoči mariborski
knezoškof dr. Maksimilijan Stepišnik. Poprej je
skrbelo za njihove gmotne potrebe Katoliško podporno
društvo v Celju, ki mu je bil predsednik opat Ogradi,
podpredsednik odvetnik dr. Sernec in blagajnik vikar
Gorišek. Katoliškemu podpornemu društvu je okoliški
občinski odbor redno naklanjal svojo pomoč. Vendar
je šla šolskim sestram včasih prav trda in so v težkih
prilikah morale misliti na uvedbo šolnine. Po vojni se
je stanje izboljšalo. Država je dovolila plačo sestram
učiteljicam in razširjenje internata v dom, v katerega
so sestre začele sprejemati tudi gimnazijke, je prav
tako ugodno vplivalo.

Celjska nemška in ponemčena javnost šolskim se¬
stram ni bila naklonjena, ali bile so kolikor toliko za

vetrom, mnogo težjim napadom in nasprotovanjem je
bila izložena deška okoliška šola. Poslopje v Razla¬
govi ulici kmalu ni več odgovarjalo svoji svrhi, treba
je bilo misliti na večji in modernejši šolski dom. Za¬
radi velike razsežnosti občine se je občinski odbor
moral odločiti o tem, ali naj se osnuje v poedinih
okolicah več niže organiziranih osnovnih šol, ali naj
ostane epa, više organizirana šola. Odbor se je odločil
za drugo možnost. Ker je okoliška občina obkroževala
mestno, je bilo najprirodneje, da bi se šola zgradila
v mestu. Leta 1900. je v tem smislu vprašanje dozo¬
relo. Občinski odbor je kupil za šolo Kupljenovo stav-
bišče v Karolinški (sedanji Gregorčičevi) ulici v Celju.
Toda celjski Nemci in ponemčenci so se odločno pro-
tivili temu, da bi stala šola v mestu, in akoravno je
krajni šolski svet pošiljal sklepe, prošnje in pritožbe
na deželni šolski svet, na namestništvo in ministrstvo,
se je zidanje zavleklo za mnogo let. Končno se je
krajni šolski svet odločil, da se ogne mestu in zgradi
šolo v Gaberju. Deželni šolski svet je na to pristal.
Tudi občinski odbor se je s tem sklepom strinjal. V
poštev je prihajalo več stavbišč: Gologrančevo, Dečko¬
vo, Skobrnetovo in Grahovo. Krajni šolski svet, ob¬
činski odbor in uradna komisija so se izprva izrekli
za Gologrančev prostor. Toda proti temu je nastal
odpor: navajala se je kot protirazlog nemirna oko¬
lica s tovarnami in državno žrebčarno, predvsem so
se pa protesti opirali na dejstvo, da bi nova šola stala
ob vzhodnem robu severnega dela občine. Zato je
končno zmagalo stališče, naj bi šola stala na Skobr-
netovem prostoru južno od okoliškega pokopališča.
Tu bi bilo treba odkupiti več sveta in dražji bi bil
fundament, toda dal bi se bil urediti večji vrt in kar je
bilo glavno: za Ostrožno, Lopato in Ložnico bi bila
nepotrebna posebna šola. Krajni šolski svet, ki mu. je
bil načelnik dr. Juro Hrašovec, je začel poizvedovati,
kje bi se dobilo potrebno posojilo. S posredovanjem
cesarskega namestnika grofa Claryja je bila končno
sklenjena pogodba za posojilo 180.000 K. Svetovna
vojna pa je izvedbo načrta preprečila in posojilo je
občina odpovedala. V novih razmerah je občina kon¬
čno leta 1927. zgradila lepo in moderno šolsko po¬
slopje na Dolgem polju ob periferiji sklenjenega mest¬
nega naselja, in sicer na tleh tedanje mestne občine.

Sličen potek je imelo tudi vprašanje stavbe novega
poslopja za slovensko gimnazijo, za katero so se celj¬
ski Slovenci ob podpori širše slovenske javnosti in
okoliške občine trajno potegovali. Nemci in ponem¬
čenci so jo še manj hoteli imeti v mestu ko slovensko
osnovno šolo. Zato so bili končno Slovenci priprav¬
ljeni, da jo sprejmejo v bližnjo okolico: Zimov svet
pod sv. Jožefom, Maksimilijanov cerkveni in Dečkov
svet v Gaberju so prihajali v poštev. Toda Nemci so
se vztrajno upirali sami ustanovitvi slovenske gimna¬
zije, ne glede na kraj. Pričakala je rešitve šele v svo¬
bodni državi.

Velik del materialnih brig občinskega odbora je bil
posvečen cestam. Skrb za nje je imela še mnogo let
po ustanovitvi občine iz fevdalne dobe prevzet značaj.
Izprva se je morala občina v večji ali manjši meri
brigati za vse na svojem teritoriju potekajoče ceste.

Najprej se je iznebila skrbi za državno cesto, del
proge Trst—Dunaj, ki je bila na podlagi prejšnje
deloma iz rimske dobe izvirajoče ceste zgrajena v dobi
cesarja Karla VI. Na svojem teritoriju, t. j. od meje

218

petrovske občine do Celja in od Celja do meje škofje¬
loške občine pod Vojnikom so morali občani okoliške
občine pozimi orati sneg. Tega bremena so bili rešeni
leta 1861., ko je tudi to delo prevzel že obstoječi
državni cestni urad.

Mnogo bolj mučna je bila skrb za okrajne ceste, ki
jih je bilo večje število. Od juga je prihajala na njeno
ozemlje laška okrajna cesta, ki so jo s pomočjo tlake
in s podporo nadvojvode Ivana okrajne gosposke
zgradile v prvi tretjini XIX. stoletja. Nadomestila je
slabo, deloma ob Savinji in deloma preko slemen ob
reki potekajočo starejšo cesto. V severovzhodni smeri
je križala občinsko ozemlje šmarska (rogaško-slatin-
ska) okrajna cesta, ki je imela ob svojem početku
dva kraka; prvi je potekal od državne ceste na Spod¬
nji Hudinji mimo starodavnega hrvatskega mlina,
drugi, mlajši, pa je bil zgrajen v letih 1775.—1777.
ter je zapuščal Celje ob mostu preko Voglajne niže
izliva Koprivnice vanjo. Oba kraka sta se združevala
na Teharju. V severni smeri je potekala prešniška in
v severozapadni zaloška okrajna cesta, prva imeno¬
vana tako po graščini Prešniku, nahajajoči se južno
od šmartna v Rožni dolini, in druga po graščini Za¬
logu nad Petrovčami.

Za okrajne ceste je morala občina skrbeti do leta
1868., ko so bili uvedeni novi samoupravni okrajni
zastopi, razpolagajoči z lastnimi dokladami.

Razdelitev cestnih odsekov, ki jih je bilo treba po¬
pravljati, je za daljšo dobo vršil okrajni urad. Po¬
sebno krivo je bilo občanom, da glede popravljanja
okrajnih cest niso bili vezani samo na teritorij svoje
občine. Cesto so se radi tega pritoževali. Tako je leta
1858. župan Matevž Gmajner, prvi lastnik pozneje
tako sloveče narodne gostilne »Pri grenadirju«, pred¬
ložil okrajnemu uradu tozadevno pritožbo nekaterih
posestnikov iz Gaberja, Spodnje Hudinje in Zagrada.
Posestniki niso bili zadovoljni s tem, da jim je bil v
popravilo rogaškoslatinske ceste dodeljen tudi Čret v
teharski občini. Toda pritožba je ostala brez uspeha.
Okrajni urad jo je zavrnil z utemeljitvijo, da je po¬
prava okrajnih cest odvisna tako od davčne kvote
občin kakor od cestne dolgosti in oddaljenosti proda,
ki ga imajo občani okoliške občine zelo blizu, v Sa¬
vinji. Samo v nekem pogledu je okrajni urad pritožbi
lahko ugodil; omejil je delo na večja popravila, kajti
za čiščenje jarkov, strganje blata in tolčenje proda
na spornem odseku ter na laški okrajni cesti je med¬
tem namestil posebnega cestarja. Vendar čujemo še
pet let pozneje o nalogu, da se spravlja s cest blato
in tolče na njih kamenje.

Zahteva občanov in občinskega odbora po tem, da
bi se popravljale okrajne ceste samo na lastnem teri¬
toriju, niti pozneje ni utihnila. Sicer v tem pogledu
niso bili prizadeti samo občani okoliške občine, kajti
20 Petrovčanov je z 2 Celjanoma moralo popravljati
na teritoriju okoliške občine ležeči del laške okrajne
ceste.

Med drugimi cestami so nekatere polagoma postale
občinske. Zanje je moralo skrbeti občinsko vodstvo.
Večje število cest je pa ostalo v oskrbi posameznih
sosesk (krajev, okolic), in skupin posestnikov in po¬
sameznikov. To so bila poljska in gozdna pota. Vendar
v praksi ni bilo stroge meje med občinskimi cestami
in poljskimi oziroma gozdnimi poti. Občinski odbor
je delo na okrajnih in občinskih cestah razdeljeval

med posestnike, ozirajoč se na njihovo uporabo in
odgovarjajočo davčno moč (na tako zvani »davčni
goldinar«). Razdeljevanje se je vršilo za daljšo dobo.
Občinski odbor je pazil na to, da se je delo resnično
opravljalo. Cesto je bilo treba opominov in groženj.
Za izvajanje svoje volje se je občinski odbor v prvi
dobi najčešče posluževal soseskinih županov, tako
zvanih rihtarjev, ki so se ohranili iz fevdalne dobe
mestoma do današnjih dni kot upravniki eventual¬
nega soseskinega premoženja: fondov, zemljišč, češče
in češče pa je izvajal svojo voljo neposredno, po žu¬
panu in občinskih svetovalcih, po določenih odbor¬
nikih, po občinskem tajniku in slugi ali redarju.

Okrajni urad je budno nadziral delovanje občin¬
skega predstojništva, pozneje je to vlogo prevzelo
okrajno glavarstvo. Nadzorstveno vlogo je imel tudi
okrajni zastop, njega prvi načelnik, ponemčeni notar
Sajovitz, je bil v tej svoji vlogi vprav nadležen. Lepa
sloga je pa vladala med občinskim vodstvom in okraj¬
nim zastopom izza devetdesetih let, ko sta bila oba
v slovenskih rokah: župan Matevž Glinšek, pozneje
Anton Fazarinc, načelnik okrajnega zastopa dr. Josip
Sernec, pozneje dr. Juro Hrašovec.

V prvih letih obstoja občine je bilo najvažnejše
prisilno sredstvo, ki ga je okrajni urad dajal občin¬
skemu vodstvu na razpolago, vojaška eksekucija. Iz
navodil, ki jih je župan dajal rihtarju, izvemo, kako
se je vršila. Navodilo na eksekucijskem seznamu iz
1. 1852. se glasi: Občinskemu (soseskinemu) rihtarju
se ukazuje, da moža v polni opremi nastani pri vsaki
stranki in zahteva zanj ne samo pripadajočo hrano,
ampak tudi 6 krajcarjev avstrijske veljave dnevno.
Navodilo, ki ga je 1. 1856. dal župan Matevž Gmajner
soseskinemu rihtarju na Savi, pa odreja: S tem na¬
vodilom došlega eksekucijskega moža morate za toliko
časa nastaniti pri vsakem občanu, dokler v redu ne
popravi dodeljenega mu dela okrajne ceste. V tem
primeru je šlo za prešniško okrajno cesto.

Toda že leta 1863. se je na rogaško-slatinski cesti
delo vršilo na modernejši način: poverilo se je pod¬
jetniku in občina je potem stroške razdelila na po¬
sestnike, ki so imeli obveznost, cesto popravljati. V
zvezi s tem sistemom se je opustila tudi vojaška ekse¬
kucija. V primeru, da direktni poziv ni imel uspeha,
je občina odgovarjajoči del ceste popravila sama na
stroške prizadetega obveznika. To načelo je polagoma
postajalo redno za delo na vseh občinskih cestah: tako
sta obstojali vzporedno dve delovni metodi: razdelitev
ali reparticija del in razdelitev ali reparticija stro¬
škov. Ko je občina prešla v narodne roke, se je jelo
uveljavljati še modernejše načelo: občina je skrbela
za občinske ceste iz dohodkov svojega proračuna. To
je bila tretja delovna metoda, ki se je uveljavljala
poleg obeh prejšnjih.

Prav poučna je zgodovina zagrajsko - pečovniške
ceste, ki jo lahko precej točno zasledujemo. Stara
cesta, ki so jo uporabljali Zagrajčani in Pečovničani,
je vodila preko Grajskega hriba in je služila tudi za
dohod k vinogradom. V početku XVIII. stoletja pa so
niže Pristave v pečovniški dolini jeli kopati premog,
izprva sicer v majhnih količinah. Pred sredo XIX. sto¬
letja sta bila v Pečovniku dva rudnika, lastnik enega
je bil erar, drugi pa je pripadal Jožefu Ludoviku
Haussmannu, graščaku v Novem Celju, in očetu prve
slovenske pesnice Fanice Haussmannove. Rudnika se

219

nista mogla prav razviti, ker je bila pot ob Savinji
navzgor, tako zvana pečovniška pot, k mostu preko
Voglajne in v Celje, zelo slaba. Z rudniške strani je
zato prišla pobuda, da se ta cesta popravi in uredi.
Okrog leta 1845. je bil sklenjen med interesenti do¬
govor, ki je brigo za cesto med nje porazdelil. Hauss-
mann je prevzel del ceste od mosta preko Voglajne
do Zimovega mlina pod Kalvarijo na Jožefovem hribu,
Karel Zima je dobil delež od mlina do križa ob brvi
preko Voglajne, del ceste od križa do drugega mosta
je prevzel erarični premogovnik, dočim naj bi zadnji
del ceste do rudnika vzdrževali Pristovčani proti ob¬
ljubi, da bodo vozili premog. V resnici pa je bilo tako,
da je v sledečih letih vso cesto od križa do rudnika
popravljal Jožef Jezernik iz Spodnje Hudinje, ki je
vozil premog in ga je erarični premogovnik za po¬
pravilo ceste tudi nagrajeval.

Kmetje in mnogi drugi interesenti, mestni lastniki
vinogradov Za gradom so bili torej izločeni iz vrste
skrbnikov za cesto. Zato se je pozanimal za zadevo
rudarski urad, ki mu je bilo na tem, da razbremeni
erarični premogovnik in cesto tudi izboljša. Na nje¬
govo iniciativo se je aprila 1851. leta sestala komisija
radi rešitve te zadeve: Kmete iz Zagrada in Pečovnika
so pozvali, naj zagrajsko cesto prelože s hriba na za-
grajsko-pečovniško gmajno in pod Stari grad k Sa¬
vinji. Kmetje so kazali interes za to preložitev. Mesec
dni kasneje je bil sestanek na rudarskem uradu; ob
udeležbi okrajnega urada je bilo sklenjeno, naj kmetje
zgrade dobro vozno pot na južni strani Grajskega
hriba — od Belaja mimo Jurija Ejnzidlerja na vrh
hriba, in sicer naj začno z delom, čim bo erar od¬
kupil svet in začel graditi dobre temelje od Belaja
ob potoku Pristavi navzdol do pečovniške poti preko
gmajne. Glede skrbi za to pot nam sklep ne pove nič,
očividno velja prejšnji dogovor.

Po novi ureditvi se je produkcija premoga znatno
dvignila, kajti novi, skupni lastnik obeh rudnikov
Karel VVinter je zaposloval 90 do 100 delavcev in bi
bil po lastni izjavi lahko spravil mesečno na kolodvor
po 10.000 centov premoga, ako bi bila cesta v redu.
Vrh tega je v tisti dobi ob vhodu v pečovniško dolino
nastala večja apnenica.

Cesta se je pa zanemarjala. Okrajni urad je po¬
novno pozval župana, naj pritisne na občane, da se
lotijo dela. Končno je na VVinterjevo prošnjo zagrozil
z vojaško eksekucijo in proglasil cesto za občinsko.
Jasno je, da je Winter breme vzdrževanja hotel zvaliti
na občino, da bi se rešil bremena, ki ga je prej že
nosil erar. Občinski odbor se je v imenu občanov
branil, poseči je moral vmes celo okrožni urad v Ma¬
riboru, ki je zadevo rešil tako, da morajo cesto vzdr¬
ževati tisti, ki jo rabijo. Tako je padlo glavno breme
nu rudnik, ki je bil obvezan, da gradi ob Savinji pod
gradom nujne oporne zidove.

Rudnik, ki mu je za VVinterjem bil lastnik Tappei-
ner, je pa leta 1867. nehal poslovati, in leta 1868. ga
je kupil na dražbi I. Burgl. Cesta je kmalu prišla v
slabo stanje. Okrajni zastop je jel pritiskati na ob¬
čino, naj jo popravi; občinski odbor je pa upravičeno
opozarjal na to, da jo kmetje razmeroma malo rabijo:
Zagrajčanom je še vedno ljubša cesta preko Graj¬
skega hriba in revni Pečovničani nosijo oglje in druge
skromne produkte s košem v Celje. Na drugi strani
pa opozarja občinski odbor, da je tu mesto Celje, ki

ima v Pečovniku 338 oralov in 520 kvadratnih sežnjev
obsegajoč gozd, da spravi letno v Celje preko 1000
centov lesa in vozijo po cesti vozovi, obloženi s sež-
njem in pol ali s 40 centi, da so na Grajskem hribu
vinogradi celjskih gospodov, da ima pivovarnar
Mathes, kot Tappeinerjev naslednik, pod gradom
svojo pivnico, sedanjo Grajsko klet. Po dolgem nate¬
zanju je leta 1873. okrajno glavarstvo potrdilo novo
konkurenčno razdelitev cest, ki je v večji meri upo¬
števala dejansko uporabo in je k vzdrževanju v znatni
meri pritegnila tudi mestno občino.

V osemdesetih letih so v gornjem delu spremenili
traso te ceste, o čemer so pričeli razpravljati že dvaj¬
set let poprej. Prvotno je cesta potekala od Zimovega
mlina navzdol do Zimovega križa ob brvi preko Vo¬
glajne, in sicer vzporedno z mlinščico, nato pa je sle¬
dila bregu Voglajne do njenega izliva. Ker pa je bil
svet ob Voglajni preveč moker, so novo traso uredili
tako, da je pri križu napravila pravokotni obrat proti
vzhodu, nato pa se je pri Zimovem marofu pravokotno
obrnila proti Savinji, ki se ji je bližala ob starodav¬
nem, v petdesetih letih obnovljenem mestnem stre¬
lišču.

Ali teren za Savinjo pod gradom je bil tako težek,
da je bila cesta i v bodoče često v slabem stanju.
Spomladi leta 1876. jo je pod gradom v večji dolžini
uničil plaz in okrajni zastop je predlagal, naj bi se
pod gradom ležeči del ceste opustil, ostanek pa naj
bi se preko mosta pod Grenadirjem združil z laško
okrajno cesto.

Pod Grenadirjem se je torej že nahajala brv. Po¬
sestniki iz Zagrada in Pečovnika so jo v letih 1861.
in 1862. naredili deloma z lastnimi žrtvami in deloma
z nabranim denarjem. Brv so sami vzdrževali, po po¬
sredovanju občine so določili v ta namen poseben od¬
bor. Kakor cesta je tudi brv mnogo trpela vsled ve¬
likih voda; v jeseni 1867. jo je voda deloma odnesla
in so jo šele po enem letu popravili.

To brv je torej okrajni zastop hotel nadomestiti z
mostom in se je v tej zadevi obrnil na okoliškega
župana. Ta je sklical na posvetovanje pečovniške in
zagrajske zaupnike, ki so izjavili, da sicer radi sprej¬
mejo most, toda stroške bi morale nositi tudi sosedne
občine ne samo celjskega, ampak tudi laškega okraja.
Zaupniki opozarjajo na stroške, ki bi bili veliki, in
na riziko, ki bi ga povzročale poplave.

Okrajni zastop v takih prilikah svojega načrta ni
mogel izvesti. Ostalo je pri starem. Zadovoljiti se je
moral s skromnim vzdrževanjem ceste. Ker je Savinja
kvarila i brv i cesto, zato so bila izza početkov osem¬
desetih let izvršena neka dela, ki so služila obema:
pod Grenadirjem so ob bregu razstrelili skale, ki so
ovirale odtok vode, pa so s kamenjem utrdili levi breg
nad brvjo in pod njo. Nekoliko pozneje so utrdili
obrežje nekoliko niže, pri vojaški plavalnici.

Nekoliko boljši dnevi so nastopili za cesto, ko se
je v početku XX. stoletja v Pečovniku obnovilo ko¬
panje premoga. Podjetje »Bohemia«, ki mu je pre¬
mogovnik sedaj pripadal, je v znatni meri prispevalo
k vzdrževanju ceste. Brv pa je tedaj zadela katastrofa.
Velika povodenj leta 1901. jo je popolnoma uničila.
Zdaj so Celjani hoteli, da se zgradi most, in sicer
mnogo niže, tako da bi naravnost vodil v mestni gozd.
Mesto je podpiralo okrajno glavarstvo in je obnovitev
brvi prepovedalo, češ da bi ovirala odtok. Toda ob-

220

činski odbor ter prizadeti Pečovničani in Zagrajčani
so izprevideli, da bi se misel mosta ne dala ustvariti.
Namestnija v Gradcu jim je dala prav. Začeli so zbi¬
rati denar in stavbenik Gologranc jim je malo niže
od prejšnje brvi zgradil novo in lepšo.

Pod brvjo je bilo že tedaj veliko prodišče. To pro¬
dišče in breg niže njega je okrajni urad leta 1858.
določil za pristajanje splavov in odredil majhno pri¬
stojbino 5 krajcarjev, ki jo je poslej občina pobirala
od splava, in sicer po mestnem mitničarju ob Kapu¬
cinskem mostu. Na levem bregu splavi niso smeli pri¬
stajati, med posestniki je bil v tem pogledu občutljiv
zlasti bogati vojaški zdravnik dr. Adalbert Cippl.

Občina je morala prispevati tudi za regulacijo Sa¬
vinje, ki so jo na progi Prihova—Kristinin dvor s
prispevanjem države, dežele, okrajev in občin izvršili
v dobi od 1876. do 1894., in za ohranitev izvršenih del.
Polovico prispevka je dajala občina iz proračuna,
drugo polovico je pa razdeljevala med prizadete po¬
sestnike v Ložnici in na Liscah. Posestniki so ne¬
voljno in težko prispevali, saj jim regulacija ni nič
koristila, nasprotno, donašala je v večji količini prod,
ker je poglobitev in skrajšanje struge pospešilo odtok
vode in okrepilo jakost struje. Leta 1902. je plače¬
vanje prispevkov sploh zastalo in okrajno glavarstvo
je občini zaprlo doklade. Tedaj je občina sama pre¬
vzela plačevanje vseh prispevkov.

Potrebna so bila dela tudi pri pritokih, ki so se iz¬
vrševala na slični osnovi kot vzdrževanje cest. še iz
fevdalne dobe sem se je vleklo vprašanje čiščenja
Ložnice; tu je zlasti nebrižnost celjskih posestnikov
povzročala županu in okrajnemu uradu sto križev in
težav. Hudinjčani (Spodnji in Gornji) so kakor v sta¬
rih časih morali skrbeti za nasipe ob Hudinji in na
Gaberčane in Zavodnjane je bilo treba včasih pri¬
tisniti, da so se pobrigali za bregove Voglajne. Veliko
tu izvršeno delo je bila odstranitev Zimovega jeza više
izliva Koprivnice v Voglajno. Zadrževal je odtok in
leta 1880. so ga odkupili in odstranili. K znatnim
stroškom je prispevala tudi okoliška občina, vendar
tako, da je svoj delež kljub njihovim protestom raz¬
delila med prizadete Gaberčane in Zavodnjane.

Paralelo k vzdrževanju cest bi pri vodah lahko še
razširili. Na obeh Hudinjah, v Gaberju, na Dobravi
in Ložnici je bilo iz prejšnjih časov mnogo jarkov,
ki so služili za osuševanje zemljišč, zlasti travnikov.
Ker so posestniki jarke često zanemarjali, je morala
občinska uprava gledati na to, da so čistili. V ta na¬
men je opozarjala, grozila, opravljala delo na račun
posestnikov. Posebno dolg jarek je spremljal občin¬
sko cesto, vodečo iz Gaberja v Dobravo.

Občine se je tikala tudi skrb za varnost proti po¬
žaru in proti tatvini ter vlomom — vsaj posredno.

V petdesetih letih so višje oblasti ukazale, da se
mora v vsaki naselbini vršiti ponočno straženje. Ta
ukaz se je dal le težko izvesti. Za Breg imamo nekaj
poročil. V svrho straženja je občinski odbor združil
z Bregom sosedni del Miklavževega hriba. Izprva se
je obveznost straženja noč za nočjo vrstila med pri¬
zadetimi hišami. Konec šestdesetih let je pa odbor
odredil posebnega čuvaja, ki je bil oborožen z hele¬
bardo ter je večkrat ponoči napravil predpisano pot,
pri tem je moral na določenih mestih klicati, da je s
tem izpričal svojo budnost. Toda bilo je vse polno
pritožb. Po nekaj letih so to straženje opustili. Ver¬

jamemo lahko, da se je po drugih naselbinah jedva
moglo izvesti. V zvezi s ponočno varnostjo je občina
postavila luči na Bregu in v Gaberju, kasneje je pe¬
trolejke nadomestila s plinastimi svetilkami, elektriko
je pa začela uvajati šele med svetovno vojno, vaške
naselbine so jo dobivale po vojni, nekatere so pa še
danes brez nje.

Po ukazu višjih oblasti, ki segajo še v fevdalno do¬
bo, so imele posamezne naselbine sicer skromne ga¬
silske pripx-ave. Večjega pomena za okoliško občino je
bilo v mestu ustanovljeno gasilno društvo, ki ga je
tudi okoliški občinski odbor podprl, ko je uredilo na
Miklavževem hribu opazovalno postajo in jo telefon¬
sko zvezalo z mestom.

Okrog leta 1910. je začel odbor razmotrivati vpra¬
šanje kanalizacije Gaberja in Brega, ki jo je polagoma
izvedel. Enako važna je bila preskrba Gaberja, Za-
vodne in Brega s pitno vodo. Izprva je odbor mislil
na lastni vodovod, ki bi zajel izvir v Hudičevem
grabnu (v ozadju Pečovniške doline), kasneje se je
odločil za priključek na mestni vodovod, čeprav so
bile v takih stvareh vedno težave, kajti mesto je po¬
stavljalo visoke cene. Prej so dajali vodo vodnjaki
(kakor tudi v mestu). Zlasti nerodno je bilo na Bre¬
gu. Na dolnjem koncu Brega je bil en vodnjak in na
gornjem drugi (ob občinski hiši). Res se je tik nad
središčem Brega nahajalo več lepih izvirov, ki so bili
pred sto leti po žlebeh napeljani v korito ob cesti, in
sicer preko travnika, ki je bil tam, kjer je zdaj di¬
jaški konvikt sv. Cirila in Metoda. Travnik je bil tedaj
last posestnika Gospodariča. Pozneje je prišel v roke
posestnika Neunerja, ki je na tistem mestu zgradil
hišo in napravil nad njo bazen, vendar je pod hišo
izpeljal vodo k obzidanem koritu niže nje. Druga pod¬
zemeljska cev je pa bila speljana v više ob cesti sto¬
ječo sosedno Radejevo hišo. Ko pa je v devetdesetih
letih na dražbi kupila Neunerjevo hišo žena ponem¬
čenega odvetnika dr. Schurbija, je uporabo vode pod
hišo — iz estetskih razlogov prepovedala in je tudi
pred sodiščem uspela. Priključitev na vodovod je bila
torej za Breg zelo koristna.

Neposredno na razvoj kmetijstva je občina manj
vplivala. Imela je na Jožefovem hribu že v šestdesetih
letih pomološki vrt (drevesnico), ki ga je prevzela
od mestne občine, posredovala je tudi preskrbo s ple¬
mensko živino, ki jo je zdaj pa zdaj dajala na raz¬
polago oblast — v občini je bila (v Gaberju) državna
žrebčarna.

V zvezi s podpiranjem kmetijstva je bila ureditev
izvoza fekalij na okoliška polja. Ker privatno izvoz-
ništvo ni dobro funkcioniralo, si je občina leta 1912.
sama nabavila potrebne vozove in je dajala izvozni-
štvo prevzemnikom. Toda mestna občina je pri tem
izvozu s svojimi užitninskimi postajami nagajala, ko¬
likor je mogla.

Redna skrb občinskega odbora je bila posvečena
preskrbi siromakov. Izprva jih je često odpravljal s
tem, da jih je pošiljal od hiše do hiše. Kmalu pa je
uvedel mesečno podpiranje. Ob pričetku XX. stoletja
je imela občina v smislu zakona ubožni svet, ki mu
je predsedoval župan.

V daljni zvezi z gospodarskimi funkcijami je bila
skrb za zdravje ljudi in živine: mrliški ogled, zdrav¬
stvene komisije, kolera-bolnica, nastavitev posebnega
občinskega zdravnika že pred vojno (to funkcijo je

221

opravljal dr. Sdrvvab, znani slovenski komponist);
pregled zaklane in na sejem prignane živine.

Brigo in stroške so napravljali občini tudi drugi
posli: nastanitev vojaštva ob času vežb in za vojne,
sestava spiskov vojnib obveznikov, ljudsko štetje itd.

Občinski odbor je podpiral tudi razna društva: po¬
leg že omenjenih še delavsko stavbno zadrugo Lastni
dom, ki jo je v Gaberju 1. 1901. ustanovil dr. Ivan
Dečko, čebelarsko društvo, Godbeno društvo v Celju,
Bralno društvo na Bregu.

O vseh zadevah je sklepal občinski odbor, ki je imel
izprva dvajset, kasneje pa štiri in dvajset članov, med
njimi župana in pet svetovalcev. Župan in svetovalci
so tvorili občinsko predstojništvo, ki mu je bil duša
župan. Ko je v zadnjem desetletju preteklega stoletja
delo naraslo, je bila ustvarjena potreba za odseke v
občinskem odboru: poleg ubožnega sveta se pojav¬
ljajo stavbni, pokopališki, šolski odseki.

Tekoče posle je vršila občinska pisarna. Kdo je bil
prvi tajnik, ni znano. Leta 1863. je bil tajnik Gorjanc,
slovenski človek, ki se je nato v isti lastnosti preselil
v Konjice. Nato pa je zavzemal tajniško mesto do
konca osemdesetih let Franc Hoffmann, Nemec po
imenu in dejanjih.

Za njim sta kratko dobo opravljala tajniške posle
Wach in Kosem. Kosmu je sledil Andrej Perc, ki je
ostal na tem mestu preko svetovne vojne, ko je stopil
v pokoj in mu je sledil Vltavsky. Perc je že v začetku
imel pomočnika v Vajdi, ki mu je leta 1906. sledil
Andrej Presker. Po vojni se je število rednega pisar¬
niškega osebja še pomnožilo. Leta 1910. je bila dav¬
čnemu uradniku Watteju poverjena naloga, da uredi
in začasno vodi občinsko blagajno, kajti promet je bil
zelo velik. Pozneje je ta posel prevzel Gaberšek.

Pomožna osebnost je bil sluga, ki je hkrati vršil
službo redarja. Leta 1890. je občina namestila dru¬
gega redarja in enajst let pozneje še tretjega. Tako

SCHWARZOVA PIVOVARNA

DONESEK K ZGODOVINI LJUBLJANSKEGA

Pričujoči članek ni zgolj topografski opis, kakor bi
kdo utegnil sklepati iz naslova. V njem se namreč
tudi prikazuje dolgoletna borba podjetnega moža, ki
jo je vodil pred 100 leti za pridobitev pivovarske pra¬
vice v Ljubljani.

V teh prizadevanjih in borbah posameznika pa se
odgrinja tudi nastop in boj novih idej za razširjanje
obrtne svobode in pospeševanje domačih produkcij¬
skih obrtov, ki si jih je usvajala takratna avstrijska
uprava.

Pri tem je morala zadeti na odpor starega cehov¬
skega duha, ki je še vedno prešinjal ljubljansko obrt¬
ništvo, dasi so bili cehi na Kranjskem odpravljeni že
izza francoskega medvladja (1809.—1813.) in jih tudi
avstrijska vlada po restavraciji ni več priznala.

V vlogah novih prosilcev, pritožbah nasprotujočih
jim obrtnikov in v utemeljitvah uradnih odločb je

da je eden izmed njih imel južni, eden severni in eden
severozapadni del občine. Po zgraditvi občinske hiše
v Gaberju je bil en sluga (redar) službeno vezan na
ta del občine.

Svoje finančne potrebe je občina krila iz doklad
na davke; doklade na direktne davke so znašale izprva
10 %, na indirektne pa 25 %; radi velikih šolskih
stroškov so leta 1871. povišali doklade na direktne
davke na 12 %.

Dvajset let je bilo občinsko gospodarstvo precej te¬
žavno. Izgleda, da ga dolgoletni župan Karel Frohlik
ni mogel spraviti v red in je zastajalo zlasti odplače¬
vanje dolgov. Frohlik je leta 1871. odšel v Gradec in
je odložil mesto župana, pri tem se je odpovedal leta
1868. zanj določeni nagradi. Zdaj se je takoj pokazal
viden napredek. Dohodki so znatno presegali izdatke,
tako da se je odplačevanje dolgov uspešno vršilo.
Poznejša posojila, povzročena po nakupih nepremič¬
nin, občinskega gospodarstva niso nikdar spravila v
nered. Pač pa so se dvignile doklade, vendar ne preko
znosne mere. Doklade na neposredne davke je pobi¬
rala občina po davkariji, posredne davke (užitnino)
pa po svojih organih, oziroma po zakupnikih; med
užitnino je bil izza leta 1914. poseben davek na po-
užito pivo. Vojna je pospešila dvig doklad: leta 1918.
se je plačevalo na neposrednih davkih 75 %  in na
užitnini 20 %.

Poseben dohodek sta tvorili splavarina in najemni¬
na lova. „

Opomba:  Ta pregled je sestavljen na osnovi sicer
nepopolnoma ohranjenih zapisnikov in drugih spisov
ukinjene mestne občine. Še zanimivejšo stran bi tvo¬
rila zgodovina borbe za nacionalni obraz celjske oko¬
lice. Tudi o tem govorijo akti, vendar bi bilo iz njih
pridobljeno sliko treba dopolniti z drugimi podatki,
zlasti še zato, ker je ta borba v tesni zvezi z našim
nacionalnim prizadevanjem v vsej pokrajini.

NA POLJANAH

PIVOVARSTVA V PRVI POLOVICI XIX. STOLETJA

DR. RUDOLF ANDREJKA

nabrano obširno gradivo, ki razsvetljuje tedanje raz¬
mere in odkriva prve sledove nove obrtne politike,
nastopajoče že 20 let pred revolucijskim letom 1848.

I.

Pivovarska obrt je bila v Ljubljani že zgodaj raz¬
vita. Njeni početki se javljajo, kakor je to lepo po¬
kazal Vladislav Fabjančič, že na koncu 16. stoletja. 1
Z rastočim prebivalstvom raste seveda tudi število
pivovarn, precej počasi v 17., hitreje v 18. stoletju.

1  Prim: Vladislav Fabjančič, Ljubljanski pivovarji od
16. do 19. stoletja, »Kronika slov. mest« 1937., 137, 223.—
Isti: Procvit pivovarstva v Ljubljani v 18. in 19. stoletju,
»Kronika slov. mest« 1938., 37, 95, 133, 209. Cenjeni pisa¬
telj nam je ostal dolžan za 18. stoletje še opise pivovarn
Schmidt-Jainnik, Merk in Auer, da ne omenimo številnih
manjših.

222

V 17. stoletju je bilo v Ljubljani le dvoje pivovarn.
To število se drži do 1. 1730., ko naraste na 3, 1. 1756.
na 4, 1. 1762. na 5, 1. 1796. na 6 pivovarn, potem pa
ostane nespremenjeno do 1. 1840., dasi se je število
ljubljanskega prebivalstva pomnožilo od 1. 1796. do
1. 1840. za 6000 na 18.000.

Seveda si teh pivovarn ne smemo predstavljati
takih, kakršne so današnje, ki imajo pretežno tvor-
niški značaj. Bili so to skromni rokodelski obrati,
nameščeni po navadi v stranskih stavbah na dvorišču
ozko zazidanih mestnih hiš in delujoč največ z 2 do
3 pomočniki. Temu primerna je bila tudi njih kapa-
eiteta, ki 1. 1834. ni presegala 10.000 vedrov. Tudi
kakovost piva ni bila posebna. Zdravnik dr. Lipič
poroča v svoji topografiji provincialnega glavnega
mesta Ljubljane (1834.), da »ima ljubljansko pivo
premalo hmelja in slada v sebi in je zato le malo
redilno, grenčico in omamo pa da povzročajo sum¬
ljivi dodatki.« Ker ni bilo konkurece, so ljubljanski
pivovarnarji varili takšno pivo, kakršno je bilo njim
po volji, ne pa meščanom.

V te staro verske razmere pa je na koncu prve tre¬
tjine 19. stoletja udaril nov duh gospodarske svo¬
bode,  ki je prihajal z Dunaja in to predvsem iz dvor¬
ne komore, predhodnice poznejšega finančnega mini¬
strstva.

Ker pritožbe o slabi kakovosti domačega piva niso
hotele ponehati, je avstrijska vlada skušala povzdig¬
niti domače pivovarstvo s pospeševanjem novih, mo¬
dernejših pivovarn.  V tem pogledu je že 1. 1813. izšlo
navodilo, naj oblastva novim pivovarnam ne delajo
ovir. V mislih je imela vlada obrate, ki bi izdelovali
pivo v večjih množinah in se tako približali tvorni-
škim obratom. S svobodne konkurence teh podjetij
bi se povzdignila kakovost piva, ki bi se potem lahko
izvažalo tudi na večje daljave. 2  Za take pivovarne se
ni več zahteval dokaz usposobljenosti,  pridobljen v
cehovskih pivovarnah.

Za Kranjsko je bilo to še posebno potrjeno z od¬
lokom dvorne pisarne z dne 3. novembra 1826., št.
30.443, s katerim je ta, pritrdivši predlogu ilirskega
gubernija, izrekla »da naj se v bodoče od prosilcev
za pivovarniško obrt ne zahteva več dokaz, da so se
tega obrta priučili v cehu (zunftmassige Erlernung),
prav tako, kakor se tak dokaz ne zahteva od tvorni-
ških podjetnikov. Med izučenimi pivovarji bo namreč
— tako veli odlok — redko najti oseb, ki bi imele
razpoložljivih denarnih sredstev za ustanovitev večjih
pivovarn, zato zadostuje, da se prosilci za takšne
obrti pri podelitvi obrta zavežejo, da bodo v svoji pi¬
vovarni imeli izučenega delovodjo.«

Ta navodila je dvorna pisarna ponovila dne 26. ju¬
nija 1829., pri tem pa še dodala, naj se pri prošnjah
za pivovarne ne postopa preveč strogo, kakor pri
(ostalih) policijskih obrtih,  ker se razpečava pivo
tudi od zunaj kraja obratovališča.

V tem napotilu dvorne pisarne je pa tudi izdana
zadnja koncesija pivovarski obrti, ki pa ni šla tako
daleč, da bi te obrti popolnoma izločila iz vrste poli¬
cijskih (po današnjem: koncesioniranih) obrtov na
ta način, da bi se oblastvom ne bilo treba več ozirati
na krajevno potrebo. Napori dvorne komore, uvrstiti

2  Prim.: Slokar, Geschichte der osterreichischen Indu¬
strie, 1914., str. 140., 634.

Nekdanja Scluvarzova pivovarna s sv. Petra nasipa. Spodaj
desno pivovarna , v ozadju gostilniška hiša

18 obratov, med njimi tudi pivovarstvo, med mer-
kantilne obrti, to je med one, pri katerih se ni gle¬
dalo niti na dokaz usposobljenosti, niti na krajevno
potrebo, ampak so se smele izvrševati brez oblastnega
dovolila proti prosti prijavi in vplačevanju dohod¬
nine, so zadela 1. 1846. na tako hud odpor cehov in
obrtništva, da je moral cesar dne 14. julija 1846.
dotično okrožnico dvorne komore z dne 20. aprila
1846. razveljaviti in je dvornim oblastvom še ponovno
(1848.) naročil, naj na predpisih o obrtnih koncesi¬
jah brez njegovega pritrdila ničesar ne spreminjajo. 3

Tako je ostalo pivovarstvo  tudi na Kranjskem in
v Ljubljani koncesionirana  (policijska) obrt  do no¬
vega obrtnega reda iz 1. 1859., dasi se je že od 1. 1840.
dalje kriterij krajevne potrebe čedalje mileje tolma¬
čil, češ da se morajo pri pivovarstvu upoštevati ne
samo potrebe krajevne potrošnje, ampak tudi med¬
krajevnega izvoza.

II.

Na levi strani Poljanske ceste (v smeri proti Am¬
broževemu trgu), tam, kjer se cepi od nje Bergantova
uličica, stoji enonadstropna Ahčinova hiša št. 31  z
8 okni na Poljansko cesto in 3 okni na Bergantovo
ulico. Po načinu zidave se poslopju pozna, da je
moralo biti že v minulem stoletju v lasti premožnej¬
ših ljudi. To potrjujejo tudi stavbe na vseskoz zazi¬
danem dvorišču, ki segajo do Poljanskega nasipa in
napravljajo vtis, da so nekoč služile drugim name¬
nom in ne samo stanovanjskim, kakor danes.

V tej hiši in njenih stranskih stavbah je delovala
med 1840.—1871. pivovarna Jožefa Schivarza,  ki se
je povzpel od navadnega prostaka 17. pešpolka do
premožnega trgovca s hmeljem, gostilničarja in pivo¬
varja.

Sedem let se je boril z nenavadno žilavostjo, da je
dobil pravico za pivovarno. Ta borba podjetnega člo¬
veka zoper okostenele in času neprimerne predpra¬
vice je tudi tipična za dobo, ki je že sama pripravljala
pot novim naprednejšim načelom v obrtni in indu¬
strijski politiki.

3  Prim.: Slokar, o. c. str. 141.

223

Jožef Schvvarz se je rodil 16. septembra 1793. v
Vojtechovu (Albertsthal) pri Mladi Boleslavi na če¬
škem kot podložnik gospostva Stranka. Z devetnaj¬
stimi leti (1812.) je bil potrjen k 17. pešpolku Reuss-
Plauen, ki se je takrat dopolnjeval v Mladi Boleslavi.
V tem polku je služil odslej celih 11 let in se udeležil
z njim mnogo bojev v Napoleonovih vojskah. Ko se
je 17. pešpolk 1. 1816. preložil v Ljubljano, je tudi
Sch\varz prišel v naše mesto, ter še nekaj let služil
(morda kot kantiner) vojaška leta. še kot vojak se
je 1. 1823. poročil v šentpetrski vojašnici s Korošico
Marijo Jožefo Stockel (tudi Stockl), ki mu je rodila
sinova Ferdinanda (1820.) in Jožefa (1823.) in
3 hčerke (Ano, Karolino in Amalijo).

Okoli 1. 1825. je dobil Schvvarz svoj dopust (Ab-
schied) in je začel po malem trgovati s hmeljem, ki
ga je dobival iz češke. V ta namen je kupil od vrhni¬
škega pivovarja Jožefa Klemenčiča tako zvano mitni-
ško hišo 4  (Mauthaus) na Celovški cesti 76. Ker so
šli posli dobro izpod rok, je februarja 1. 1828. prosil
magistrat za podelitev obrtne pravice za trgovino s
hmeljem v Avšičevi hiši na Poljanah 20, ter jo dne
12. marca 1828. tudi prejel (fasc. 20, akt 4951 iz

1. 1828.).

S časom si je prislužil toliko, da je marca 1. 1833.
od takratnega lastnika Jožefa Avšiča, sina bivšega
izdelovalca kocev, Antona Avšiča, kupil hišo na Po¬
ljanah 20, kjer je imel že izza 1829. gostilno. Ker je
dobival po svojih zvezah na češkem hmelj bolje in
ceneje ko drugi, je začel misliti na ustanovitev lastne
pivovarne, čeprav se ni nikdar učil pivovarstva, saj je
vedel, da se za ta obrt izza 1. 1826. ni več zahteval
dokaz usposobljenosti. Ni pa pričakoval, da se bo
moral celih sedem let boriti za dosego svojega cilja.

Preden preidemo na podroben opis njegove borbe,
bo potrebno, da pojasnimo stanje pivovarstva v Ljub¬
ljani  in po ostalem Kranjskem v dobi od l. 1833.
do l. 18A0.

V Ljubljani  je bilo v začetku 1. 1833. šest pivovarn
in sicer:

1. Stara pivovarna »pri Kleplatu«, oficielno napis
»pri sv. Florjanu« (od 1711., odnosno 1727.), Flor¬
janska ulica 96 (danes 24), lastnik Janez Feichter;

2. stara, nekoč Obrezova pivovarna »pri Zvonu«
(od 1728.), Gradišče, »Babna dolina« 6 (danes Vego¬
va ulica 8), lastnik Matevž Klobovs;

3. stara Nikolaj Merkova pivovarna »pri belcu«
(od 1752.), Gledališka ulica 3 (danes \Volfova ulica
12), lastnica Marija vdova Merk;

4. stara Schmidt-Jamnikova pivovarna (od 1756.),
Slonova ulica 52 (danes Prešernova ulica 7), ki jo je
bil od Ane Jamnik 1. 1831. kupil jerhar Jožef Perles;

5. pivovarna »pri črnem medvedu« (od 1782.),
Tržaška, pozneje Rimska cesta 52 (danes Cesta
29. oktobra 17), lastnica Terezija Auer, roj. Prunner,
vdova po Tomažu Auerju;

6. pivovarna »pri pramcu« (od 1796.), Sv. Petra
cesta 9 (danes 16), lastnik Tomaž Homber.

Od teh šest pivovarn so redno delovale samo Feich-
terjeva, Klobovsova, Perlesova in Auer jeva, dočim sta

4  Ta pritlična hišica stoji še danes, prva od železni¬
čarske ambulante v smeri proti pivovarni Union.

Homberjeva in Merkova komaj životarili; zadnja je
bila še vrh tega v hudih denarnih stiskah.

Na deželi  je bilo pivovarstvo razvito posebno na
Gorenjskem. V Kranju je delovalo že izza 1. 1653. V
predmetni dobi (1830.) sta Kraljeva in Mayerjeva
pivovarna oskrbovali poleg Kranja velik del Gorenj¬
ske. V Škofji Loki sta imela pivovarni Gregor Maček
(»stara prajarca« ob Sori, prenehala 1840.) in Jožef
Jamnik (od 1840. Jurij Deisinger), v Radovljici
Stragenegg.

V bližji okolici Ljubljane so delovale Svetlinova
pivovarna v Kamniku, Miha Staretova (od 1818.) v
Mengšu, Pavličeva v Lukovici in Valentin (od 1817.),
potem (od 1831.) Jožef Klemenčičeva na Vrhniki.
Od teh sta že v začetku 20. let zlasti Staretova in
Klemenčičeva mnogo piva izvažali v Ljubljano. Njih
pivo je bilo zaradi nižjih užitnin cenejše, zaradi mo¬
dernejših naprav pa tudi dosti boljše od ljubljan¬
skega. Pivovarne na Dolenjskem (Novo mesto, So¬
teska, Kočevje) in Notranjskem (Postojna, Idrija,
Senožeče) za izvoz v Ljubljano niso prihajale v
poštev.

Jožef Sctnvarz je vložil sredi 1. 1833. svojo prvo
prošnjo  za pivovarno na Poljanah. Mestni magistrat
pa mu jo je na protest pivovarnarjev dne 18. oktobra
1833. gladko odbil (fasc. 20, akt 1852 iz 1. 1833.).

L. 1836. je Schvvarz v drugič prosil  za podelitev
pivovarne na Poljanski cesti 29. Med tem časom je
bila Merkova pivovarna po smrti Marije vdove Merk
(27. aprila 1833.) na licitaciji dne 30. junija 1834.
prodana odvetniku dr. Blažu Ovijaču ter je njena
hčerka Ivana Nepomucena Merk dne 21. maja 1835.
le z veliko težavo prišla do pivovarniške pravice, ki
jo pa zaradi velikih dolgov skoraj ni izvrševala. Tudi
Homberjeva pivovarna na Sv. Petra cesti je komaj
še delovala,' tako je ravno v vzhodnem delu mesta
primanjkovalo dobrih pivovarn. Vseeno je magistrat
Schwarzovo prošnjo zavrnil (mag. akt št. 2429 z dne
6. avgusta 1836.); Ilirski gubernij je na Sch\varzovo
pritožbo sicer priznal, da se ljudje pritožujejo zoper
kakovost in ceno ljubljanskega piva in da se zato v
Ljubljano uvaža pivo boljše kakovosti iz drugih so¬
sednih krajev, vendar je bil mnenja, da je zaenkrat
6 pivovarn za Ljubljano dovolj in je Schvvarzovo
pritožbo odbil (odlok z dne 13. oktobra 1836., štev.
23.700).

Sch\varz pa se ni dal ugnati. Aprila 1840. je vložil
v tretjič prošnjo  za pivovarniško pravico na Poljanah.
Razmere v ljubljanskih pivovarnah so se medtem
močneje spremenile. Pivovarno pri Kleplatu v Flor¬
janski ulici je stari, bolehni Janez Feichter vodil v
dosti zmanjšanem obsegu, Ivana Nepomucena Merk
se je pa pogajala s Tomažem Auerjem, pivovarnar-
jem na Rimski cesti, za odkup njene prezadolžene
pivovarne (ki se je res izvršil 1. septembra 1841.).
Tomaž Homber je bil dne 3. aprila 1840. umrl in za¬
pustil svojo pivovarno na Sv. Petra cesti zetu Feliksu
Pragerju, sinu stavbenika Ignaca Pragerja. Dne
21. januarja 1840. je umrl tudi lastnik pivovarne
»pri zvonu« v Gradišču 6, Matevž Klobovs, ki jo je
podedoval njegov zet Jožef Eržen, mestni ranocelnik.
Prager in Eržen sta skoraj ob istem času ko Schvvarz
prosila za podelitev pivovarske pravice.

224

Vsi navedeni obrati so delali po starem, patriar¬
halnem načinu, kakor pred 50 leti. Svojih majhnih
in nehigieničnih izdelovalnic niso niti razširili, niti
uvedli v obrat modernejših metod. Konkurenca vrhni¬
ške in mengeške pivovarne se je čedalje bolj občutila,
saj je bilo postalo ljubljansko pivo naravnost neužitno.

V takih razmerah se je ljubljanski občinski zastop,
ki je doslej za vsako ceno varoval stare ljubljanske
pivovarne, odločil za korenito revizijo svojega sta¬
lišča. Zakaj bi se ne odprla vrata zdravi konkurenci
v mestu samem, če pa je zaradi zakrknjenosti doma¬
čih pivovarjev udarjala ta konkurenca že od zunaj
v Ljubljano in odvzemala mestu znaten del dohod¬
kov?!

To spremenjeno stališče se je bilo pokazalo že
dne 6. marca 1840., ko je mestni magistrat Andreju
Nennigu  izdal dovoljenje za novo pivovarno na Ze¬
lenem hribu (Kurja vas 20), pomnoživši s tem šte¬
vilo ljubljanskih pivovarn od 6 na 7.

Pragerjeva in Erženova prošnja za prenos pivovarn
na Sv. Petra cesti odnosno v Babni dolini, pa tudi
Schwarzova tretja prošnja za podelitev nove pivo¬
varne na Poljanah so se obravnavale na občinski seji
dne 13. aprila 1840. Prošnjama prvih dveh se je brez
ugovora ugodilo, ker je šlo v bistvu le za prenos že
obstoječih pivovarn. O Schvvarzovi prošnji pa se je
razvila debata, v kateri se je poudarjalo, da se uvaža
še vedno mnogo piva iz dežele v Ljubljano; občinski
svet je z večino glasov sklenil, da se ima Schwarzu
dovoliti pivovarna . 5 6  Na osnovi tega sklepa je mestni
magistrat Schivarzu  dne 8. maja 1840. končno ven¬
darle podelil pivovarniško pravico na njegovi hiši
Poljanska cesta 29  (fasc. 20, akt št. 2147 iz 1. 1840.).

Sedaj pa so se zoper to podelitev vzdignili štirje
izmed šestih ljubljanskih pivovarjev (Janez Feichter,
Terezija Auer, Nepomucena Merk in Jožef Perles) ter
vložili dne 22. maja 1840. pritožbo na gubernij,  ki je
v innogočem zelo poučna.

Pritožitelji so predvsem poudarjali, da »so ljub¬
ljanski pivovarnarji doslej zalagali mesto Ljubljano,
razen tega pa še Dolenjsko in Notranjsko. Že nekaj
let sem pa stalno pada prodaja piva zaradi ustano¬
vitve novih pivovarn na Dolenjskem  (mišljeni sta
Franc Ser. Skabernetova pivovarna v Novem mestu
in Auerspergova v Soteski), še bolj pa s tem, da so
nastale v Ljubljani prej neznane, tako zvane poljske
kavarne  (polnische Caffeehauser), v katerih se točijo
žganje in druge oslajene opojne pijače v fizično in
moralno propast ljudstva, ki jih na žalost zelo rado
obiskuje. Ljudje iz nižjih slojev, ki so prej popili
eno ali pol merice piva, se zdaj za 6 ali 8 krajcarjev
opijanijo z žganjem ali tako zvanim rozoljem,  da v
tem stanju pozabijo na svoje namišljeno trpljenje.«

»Mestni magistrat je dovolil pred kratkim dve novi
pivovarni, namreč Andreju Nennigu, dosedanjemu

5  Na tej seji so bili navzoči naslednji občinski svetniki:
Miha Ambrož, Jožef Gestrin, Franc Gromadzki, Matija
Klemenc, Andrej Malič, Ivan Pauer, Janez Prašnik, Anton
Samassa in Alojzij Traven.

6  Tak rosoglio (oslajeno in pobarvano žganje) se je iz¬
deloval takrat' po italijanskem vzoru tudi v Ljubljani.
Eden glavnih izdelovalcev je bila tvrdka C. C. Holzer na
Dunajski cesti 8 (danes 10).

i v

Nekdanja Schivarzova pivovarna na Poljanski cesti št. 29,
danes št. 11 na oglu Bergantove ulice

zakupniku Klobovsove pivovarne, ki jo bo odslej gosp.
Jožef Eržen izvrševal na svoj račun, razen tega pa
še Jožefu Schvvarzu, tako da se je število ljubljanskih
pivovarn zvišalo od 6 na 8, kakor da bi bilo ljubljan¬
sko prebivalstvo poskočilo za četrtino, kar pa ni, na¬
sprotno, prodaja piva se je za polovico zmanjšala.«
(Pritožniki so pozabili povedati, da je Ljubljana
1. 1796. s 6 pivovarnami štela 12.000 prebivalcev,
1. 1840. pa 18.000.)

»Napačno je tudi mnenje mestnega magistrata, da
je dokazana potreba po novih pivovarnah, ker zalaga
gospod Klemenčič z Vrhnike  nekatere ljubljanske go¬
stilne s svojim pivom. Vzrok pa ni v tem, da je nje¬
govo pivo morda boljše, ampak v tem, da je cenejše.
V Ljubljani znaša užitnina za vedro piva 1 fl. 08 kr.,
na deželi pa le 45 kr. K temu pridejo še višje občin¬
ske doklade. Ljubljanski pivovarnarji zaradi teh
davščin ne morejo piva prodajati ceneje.«

Pritožniki prosijo naposled, naj gubernij navedene
razloge upošteva in podelitev nove pivovarne Jožefa
Schwarza razveljavi.

Gubernij pa ni bil tega mnenja. Na predlog kresije
je pritožbo pivovarnarjev z odlokom z dne 14. avgusta
1840., št. 20.415, kot neutemeljeno zavrnil.

S tem je bila Schmarzova pivovarna na Poljanah
dokončno odobrena  in Schvvarz se je takoj lotil po¬
trebnih zidarskih del za ureditev pivovarne. V ta na¬
men je dal s stroški 35.000 fl. prezidati na dvorišču

225

svoje hiše nekdanjo izdelovalnico kocev, ki jo je imel
med 1780.—1800. Anton Avšič, dvignil poslopje za
eno nadstropje in ga sploh močno razširil za potrebe
nove pivovarne.

Ta pivovarna je odslej prav dobro uspevala skozi
30 let ter donašala Schwarzu lepe dobičke, tako da je
mogel hčerkama Karolini in Amaliji 7  ob njihovih po¬
rokah izplačati lepe dote. Njegova sinova Ferdinand in

7  Karolina Schivarz,  roj. 1. 1829., se je poročila dne
26. maja 1850. s Pavlom Karnerjem,  asistentom anatomične
klinike v Gradcu, s katerim je imela edino hčerko Karo¬
lino (r. 1853.). Po njegovi smrti (1860.) se je vrnila v
Ljubljano ter se tu v drugič (1862.) omožila s Klementom
Ekertom,  stotnikom 17. pešpolka. Ekert, rojen Ljubljančan
(1825.), je bil vojščak starega kova. Že leta 1848. je na
laškem bojišču v bitki pri Margheri prejel srebrno sve¬
tinjo za hrabrost in bil od narednika povišan v poročnika.
L. 1866. se je s 17. polkom udeležil kot poveljnik 21. kom-
panije bitke pri Kustoci. L. 1879. je šel kot major v pokoj
in umrl v Ljubljani 3. januarja 1894.

Jožef sta oba, preden sta dovršila 30. leto, umrla
1. 1850.

Jožef Schwarz je umrl dne 11. maja 1871., star
78 let. Hišo na Poljanski cesti 29 je podedovala 8  nje¬
gova hčerka Karolina, por. Ekert,  ki je pivovarno
opustila. Po njeni smrti (1910.) je prešla hiša na njeni
hčerki Karolino Karner in Marijo, por. Achtschin.
Slednja je postala 1. 1925. edina lastnica hiše.

Iz zakona s Karolino Schvvarz so se mu rodili sin Kle¬
ment (1863.) in hčerki Friderika (1864.) in Avgusta Ma¬
rija (1866.). Slednja se je dne 17. januarja 1890. poročila
s tedanjim pisarniškim uradnikom in poznejšim blagajni¬
kom Kranjske hranilnice, Karlom Achtschinom.

Amalijo Schivarz,  roj. 1. 1830., je vzel dne 19. novem¬
bra 1852. tedanji pisarniški oficial ilirskega finančnega
ravnateljstva in poznejši (1880.) upravitelj ljubljanske
tobačne tovarne, Ignac Elsner.  Izmed petero otrok je po¬
stal njegov sin Adolf Elsner (roj. 1856.) pozneje (1911.)
predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, Jožef (r. 1861.)
pa trgovec v Sofiji.

8  Prisojilna listina z dne 2. marca 1872.

ARHITEKT JOŽE PLEČNIK

ČAS

Na redni seji mestnega sveta, dne 12. oktobra 1939.,
je stavil župan g. dr. Juro Adlešič tale nujni predlog:

Visoki mestni svet!

Domači in tuji obiski nas blagrujejo ter nam z od¬
kritim občudovanjem hkrati bolj ali manj prikrito
zavidajo, da so v Ljubljani najtežavnejši problemi
naglo in tako rešeni, kakor jih drugje ne morejo pri¬
peljati do lepšega in boljšega zaključka niti po več
let trajajoča proučevanja, študijska popotovanja, an¬
kete in natečaji. Spominjam Vas samo na 12 let tra¬
jajoča prizadevanja za šablonsko mrliško vežo in na
lepoto, združeno s pieteto naših žal! Zato nam pri¬
govarjajo in nas prosijo, naj vsaj obelodanimo dela
našega prof. Plečnika, tega uspešnega učitelja gradi¬
teljev ter umetnikov in obrtnikov najrazličnejših strok
ter vzornika vsem blagim ljudem in dobrim občanom.

Tu in tam nas opozarjajo na prizadevanja vladar¬
jev, kako bi pridobili našega umetnika; tako globoko
je občudovanje, tako trdno je zaupanje v našega ro¬
jaka in mojstra, da je povsod stalen refren: »O, kaj
bi pri nas napravili, če bi imeli Vašega Plečnika!«

Tudi mi se zavedamo, da je naj plemenitejši sloves
našega mesta — ime Plečnik. Tako s ponosom poslu¬
šamo pohvale Ljubljani, toda tem prijetnim občutkom
se vselej pridruži tudi — slaba vest...

Vprašajmo se: ali smo vedno tudi mi tako sodili
o svojem velikem rojaku?

Ali smo kdaj skušali izmeriti in oceniti njegove za¬
sluge za lepoto in za zdrav napredek našega mesta?

Ali vsaj od daleč slutimo, da je Plečnikova umet¬
nost tista luč, ki se bo v njej blestelo ime Ljubljane
od roda do roda v močnejšem sijaju!

Vse pohvale, ki jih s ponosom sprejemamo — ne
za svoje, temveč za njegove zasluge — so zato obenem

T N I ČLAN MESTA LJUBLJANE

tudi opomini, zakaj svojemu slavnemu rojaku še
nismo izkazali dolžnega mu spoštovanja.

Od Barja do Dravelj in Ježice ter od Rožnika do
Žal in Sv. Križa pa gori do Gradu, ki nam ga ustvarja
v prelepo krono Ljubljane in Slovenije — v mogočno
slovensko Akropolo — povsod nas dokazi njegove
vedno požrtvovalne ljubezni do rojstnega kraja pre¬
pričujejo o Plečnikovi Ljubljani.

In kakor nekdaj cesarski Dunaj in kraljevska Praga
s hvaležnostjo razkazujeta svoja dela našega rojaka,
tako je njegova blagoslovljena roka razsipno darež¬
ljivo okrasila Slovenijo od Rakeka do Bogojine z naj¬
žlahtnejšimi dragulji in je mojster bogato obdaroval
Jugoslavijo do Zagreba in Osijeka ter čez Beligrad
tja do slavnih Aten sv. Vlaha ob sinjem Jadranu z
razodetji svojega od Boga navdahnjenega duha, ki
vse v Bogu išče in vse v Bogu najde!

Gospodje predstavniki ljubljanskega mesta, nikakor
ne moremo in tudi ne smemo več odlašati s častjo, ki
smo jo sto in stokrat dolžni najbolj zaslužnemu ob¬
čanu, gospodu Jožetu Plečniku, rednemu profesorju
arhitekture na vseučilišču kralja Aleksandra I.

Od srca radi bi sicer še nadalje stregli skromnosti,
ki je znamenje veličine duha tudi pri našem rojaku,
toda očitki nerazumevanja in nepojmovanja njegovih
dobrotljivih zaslug se od dne do dne ponavljajo in
opomini vsaj k najmanjšemu odplačilu dolga, ki
Ljubljana vsega nikdar ne bo mogla plačati, posta¬
jajo z vseh strani tako pogosti, da bi zaradi še nadalj¬
njega odlašanja izrazov hvaležnosti trpel — ugled
našega mesta.

Teh očitkov ne smemo več trpeti tudi zato in prav
zato, ker je vseučiliški profesor Jože Plečnik tudi —
Ljubljančan, kar tudi čuti in dokazuje, kakor nikdo
drugi!

226

Da ohranimo glavnemu mestu Slovenije sloves
srčne kulture, ki veleva, da častimo svoje zaslužne
može in jim izkazujemo hvaležnost, smo po najsvet¬
lejšem vzgledu mojstra samega, ki si ob vsaki priliki
prizadeva za poveličanje svoje nad vse ljubljene Ljub¬
ljane, tudi mi naposled že prisiljeni, da damo glasno
in slovesno duška svojim tako dolgo zadrževanim in
zaradi samega globokega spoštovanja njegove poniž¬
nosti in skromnosti prikrivanim čustvom.

Ob triletnici našega dela za Ljubljano sem v imenu
nas vseh podal na naši seji 22. decembra lanskega
leta izjavo, ki ste jo vsi odobrili:

»Izrekamo svojo resno in trdno voljo, da uresni¬
čimo tudi one osnutke tega velikana umetnosti, ki jih
prejšnje in sedanja mestna uprava zlasti zaradi pre¬
majhnih sredstev uresničiti niso mogle.«

Ta izjava naših resnih prizadevanj za uresničenje
vseh osnutkov mojstra mi nalaga naslednji nujni
predlog, katerega kakršno koli nadaljnje utemelje¬
vanje boste gotovo vsi smatrali za nepotrebno:

Visoki mestni svet prosim, da sklene po § 17. za¬
kona o mestih:

»Mesto Ljubljana za zgledno požrtvovalno ljubezen
do rojstnega kraja, ki z njo ureja in zida domačo,
lepo, zdravo in zadovoljno Ljubljano, ter za spod¬
budne vzore in plodonosne nauke gradbenim ter dru¬
gim umetnikom in obrtnikom, gospoda Jožeta Pleč¬
nika, rednega profesorja arhitekture na univerzi kra¬
lja Aleksandra I. in rednega člana Akademije znanosti

in umetnosti v Ljubljani, iz hvaležnosti voli za svo¬
jega častnega člana.«

K temu nujnemu predlogu blagovolite sprejeti še
dodatni predlog:

»Mestna občina ljubljanska zbere z dovoljenjem
svojega častnega člana, gospoda vseučiliškega profe¬
sorja Jožeta Plečnika, njegovo delo za Ljubljano v
posebni knjigi te r jo njemu posvečeno obelodani.«

Naj živi v zdravju in sreči častni član mesta Ljub¬
ljane, gospod Jože Plečnik, v čast rojstnega mesta in
v slavo domovine!

Ko se je poleglo odobravanje, s katerim je mestni
svet odobril županov predlog, je vstal predsednik kul¬
turnega odbora, mestni svetnik g. dr. Silvo Kranjec,
in stavil tale nujni predlog o ustanovitvi »Plečnikove
nagrade «:

Visoki mestni svet skleni:

»Ob priliki izvolitve univ. prof. arh. Jožeta Plečnika
za častnega člana mesta Ljubljane ustanavlja mestni
svet za pospeševanje urbanistične in arhitektonske
ureditve ljubljanskega mesta »Plečnikovo nagrado«
za slušatelje in absolvente arhitektonskega oddelka
tehnične fakultete Univerze kralja Aleksandra I. v
Ljubljani.

Izvršilne podrobnosti se bodo uredile s posebnim
pravilnikom, ki ga bo po predlogu kulturnega odbora
sprejel mestni svet.«

PLEČNIKOVA LJUBLJANA

Od potresa 1. 1895. sem smo sodobniki v Ljubljani
priče začetkov novega razdobja v gradbeni zgodovini
našega mesta. Kakor je v 18. stoletju univerzalna kul¬
turna volja baroka na srednjeveških osnovah zgrajeno
Ljubljano popolnoma preuredila in ji dala novo, do
potresa 1895. merodajno lice, tako so bili po potresni
katastrofi voditelji mestne uprave prisiljeni pomisliti
o tem, kako zgraditi tretjo, novo, sodobno Ljubljano.
Potresno razdejanje pa ni bil edini povod za to, saj
pomeni vse 19. stoletje, posebno pa njega druga polo¬
vica naglo zoritev ideala mesta sodobnosti in bi se
novemu duhu ne bilo moglo dolgo ustavljati. To bi
bilo že tudi zato nemogoče, ker je Ljubljana proti
koncu 19. stoletja naglo pridobivala nov ugled kot
eno izmed ambicioznih središč probujenega slovan¬
stva, kar ji je nalagalo dolžnost, da poskrbi tako po
svojem izrazu kakor po simbolih te svoje vloge, po
novih, ti vlogi ustreznih ustanovah za vse zunanje
znake te svoje pomembnosti.

Da so po potresu to svojo nalogo resno vzeli v pre¬
tres, nam dokazuje dejstvo, da so se obrnili za nasvet
o regulacijskem načrtu za bodočo Ljubljano na enega
največjih zastopnikov urbanistične, mestno graditelj¬
ske stroke, Camilla Sitteja, ki je svoj, žal izgubljeni
načrt tudi predložil. Sitte je bil zaradi posebnega zna¬
čaja Ljubljane, ki ima pomembno staro jedro in ki
je stala na pragu poprej nepričakovanega razvoja v
okolico, posebno poklican, da pove svoje mnenje o bo-

FRANCE STELE

doči Ljubljani, saj je imel izredno razvit čut za urba¬
nistične vrednote starih mest. Razen njega sta izdelala
svoje predloge tudi domači arhitekt Adolf Wolf in
na Dunaju kot zastopnik nove arhitekture že zelo
upoštevani goriški rojak Maks Fabiani. Posledica teh
prizadevanj je bil 1. 1896. sklenjeni in po oblasti po¬
trjeni, še danes v veliki meri veljavni regulacijski
načrt, ki sta ga po raznih, posebno po Fabianijevih
pobudah priredila arhitekt mestnega gradbenega ura¬
da Duffe in češki arhitekt Jan Hrasky.

V prvih desetletjih 20. stoletja pa se je urbanistični
ideal tako naglo menjaval, da je po svetovni vojni
nastopil tudi za Ljubljano moment, ko si je morala
reči, da načela, ki so bila uzakonjena po potresu, ne
ustrezajo več. Tudi novi položaj Ljubljane kot tretjega
glavnega mesta jugoslovanske države in njeno novo
stališče v krogu evropskih mest ter nepričakovani
porast kulturno tvorne volje, ki se je nakopičila v
njenih zidovih, je zahteval novih pogledov na urba¬
nistični problem bodoče Ljubljane in novih, bolj ši¬
rokih zasnov kakor so bile one iz 1. 1896. čas tudi ni
dopuščal dolgotrajnih posvetovanj in razmišljanj o
najprimernejših rešitvah, ampak je zahteval pred¬
vsem dejanj. Da so se res naglo lotili dela, je velika
zasluga takratnega ravnatelja mestnega gradbenega
urada, ing. Maksa Prelovška, ki je brez obotavljanja
pritegnil k reševanju teh problemov arhitekta Jožeta
Plečnika, ki se je od konca 19. stoletja sem odlično

227

Jože Plečnik, načelni osnutek
za regulacijski načrt velike
Ljubljane

uveljavil na Dunaju in v Pragi, kjer je postal vodilni
arhitekt za preureditev Hradčan v sedež prezidenta
republike, in ki je po vojni prevzel vodstvo arhitek¬
turnega oddelka na tehnični fakulteti univerze v
Ljubljani.

Plečnik je bil takrat med nami nedvomno najbolj
poklican, da spregovori besedo o bodoči Ljubljani.
Bil je v polni zrelosti svojih moči, imel je za seboj
nenadomestljive skušnje iz dveh največjih mest sred¬
nje Evrope, v katerih so pogoji in problemi v marsi¬
čem podobni ljubljanskim, imel pa je končno še eno
in mogoče najvažnejšo lastnost: Ljubezen do Ljub¬
ljane kot svojega rodnega mesta in najpodrobnejše
poznanje njegovih razmer in potreb, še ko je bil v
tujini, se je ukvarjal z raznimi aktualnimi vprašanji
ljubljanske arhitekture in še pred vojno izdelal za¬
nimive ideje za novo farno cerkev v šiški v zvezi z
ohranjeno staro cerkvijo sv. Jerneja in za povečanje
cerkve sv. Krištofa.

Ko se je Plečnik po ustanovitvi univerze 1. 1921.
preselil v Ljubljano, je bil v največjem razmahu
svojih zamislov za preureditev praškega grada v če¬
škoslovaško državno rezidenco. Ta problem pa je
takoj spočetka zajel najširše, ne samo kot individualni
problem prireditve važnega stavbarskega spomenika
za sodobno življenje in njega potrebe, ampak v naj¬
širšem okviru kot urbanistični problem, ki je zahteval
smotrno preureditev bližnje okolice in novo, sodobno
ustrezno ureditev prometnih zvez gradu z mestom

Prago. Tako je bilo takratno Plečnikovo snovanje
tesno zvezano z osnovnimi urbanističnimi problemi
bodoče Prage in je prinesel v Ljubljano s seboj nebroj
že izbistrenih pogledov na razna v Ljubljani podobno
postavljena vprašanja.

V Ljubljani se Plečnik ni takoj odločil, da uveljavi
svoja naziranja o njeni bodočnosti, ampak je prvih
pet let predvsem vestno študiral položaj, vzgajal mladi
naraščaj in le v posameznih primerih posegal že tudi
v življenje z reševanjem takrat aktualnih nalog. Med
prvimi večjimi nalogami, ki se jih je lotil, je bil pro¬
jekt za novo frančiškansko cerkev v šiški in prezi¬
dava hiše TOI zbornice za zbornične poslovne in re¬
prezentativne namene. Medtem pa je bistro opazoval
staro in novo Ljubljano in ugotovil, da ima stara
Ljubljana izrazit lasten značaj prijetnega idiličnega
okolja, za katerega bistvo je značilna celota tega mesta,
sestavljena iz neštetih mikavnih posameznosti, da pa
pogreša ta del našega mesta smotrne nege, da je lepot¬
no zanemarjen, da pristne in življenja zmožne urbani¬
stične lepotne poteze prerašča plevel brezbrižnosti.
Drugo, kar je spoznal, je bilo, da stoji ob starem
mestu že daleč v okoliške planjave razpredeno novo
selišče, da pa zija med obema nepremoščen jez ter da
mora biti naloga sodobnega urbanista, ako hoče ohra¬
niti Ljubljani njen pristni osebni čar, zadovoljiva
lepotna spojitev teh dveh sestavin. Tretjo sestavino
tega problema pa je dodajala sodobnost, novi položaj
Ljubljane v državi in svetu in zahteve sodobnega, v

228

Jože Plečnik, Načrt za Južni
trg in okolico

izročenem urbanizmu revolucionarno se uveljavljajo¬
čega prometa. Vsa ta vprašanja, združena v celoto,
niso pomenila nič več in nič manj kakor da je treba
revidirati do sedaj veljavni regulacijski načrt iz
1. 1896., ga prilagoditi iz teh spoznanj izvirajočim
načelom in razširiti ga predvsem tudi v okolico, da
bo gosta pajčevina ljubljanskega prometnega omrežja
dosledno vključena v deželno in evropsko prometno
mrežo. Posledica tega spoznanja je bil Plečnikov ge¬
neralni načrt za bodočo veliko Ljubljano, ki je nastal
nekaj let prej, preden je novi državni gradbeni za¬
kon 1. 1931. naložil jugoslovanskim mestom, da si
preskrbe take načrte in preden se je ljubljanska jav¬
nost sploh zavedla aktualnosti tega vprašanja. Plečnik
je, opazujoč nesmotrno izgrajevanje novih predmest¬
nih in okoliških naselbin, tudi prvi spoznal in v
okviru splošne regulacijske skice za Ljubljano tudi
prvi uveljavil misel enotnega zasnutka vsega novega
mestnega dela v Svetokrižkem okraju. Ideje, ki jih
je Plečnik ugotovil s to generalno regulacijsko skico
za naše mesto, so predstavljale pri poznejših že pri¬
silnih pripravah za nov, predpisom gradbenega zakona
ustrezen regulacijski načrt važen pomoček in tudi
danes noben resen projektant ne more brezbrižno
mimo njih.

Načrt za enotno zazidavo Svetokriškega okraja je
bil osvojen po mestnem svetu in tvori danes osnovo
za izgraditev tega dela mesta. Praksa pa kaže, da
razmere, v katerih se pri nas zida, še niso dozorele
za take velikopotezne rešitve, ker so individualne
težnje posameznih lastnikov in premalo razvit čut za
kakovost načrtov še vedno kar nepremagljiva ovira
za uresničenje lepih enotnih zasnov. Zgleden primer,
kako bi bilo treba reševati naloge v okviru tega ideal¬
nega načrta, je dala doslej edino Vzajemna zavaroval¬
nica s svojo stanovanjsko kolonijo za Stadionom.

Drugi delni načrt, ki ga je po Plečnikovem predlogu
v okviru celotne zasnove osvojila mestna gradbena
uprava, je regulacijski načrt za Krakovo in Trnovo,
ki predstavlja v okviru Ljubljane prvi poskus z novo
zazidavo rešiti in bodočemu življenju prilagoditi po¬
sebni milje tega karakterističnega dela nekdanje Ljub¬
ljane. Precej nekdanje privlačnosti tega dela mesta pa
je rešil Plečnik že z regulacijo toka Gradaščice in
Malega grabna, ki postaja nekaka urbanistična hrbte¬
nica tega, jedro Ljubljane z okoliško naravo prirodno
združujočega konca mesta.

Največ ljubezni pa je posvetil Plečnik staremu delu
Ljubljane in problemu soglasitve starega in novega
mesta. Značilno za njegovo snovanje je, kako si je
izbral urbanistično in lepotno najbolj kočljive točke
mesta in jih obdelal z ljubeznijo vestnega restavra¬

torja, ki čuti vrednoto najmanjše podrobnosti in skuša
rešiti njen življenjski mik. Ko so začeli padati košati
kostanji na Cojzovem grabnu, ki so zakrivali pogled
na križniški samostan in vrsto hiš, ki so nastale za
nekdanjim mestnim ozidjem od samostana do Brega
ob Ljubljanici, so Ljubljančani majali z glavami in
niso mogli razumeti, zakaj tolika potratnost za na
videz nesmiselna dela. Ko je bil Cojzov graben odprt,
cesta na novo urejena in zasajena in se je pokazal
pogled na poprej zakriti del mesta, smo vsi spoznali,
da se nam je odkrila doslej s plevelom preraščena
vrednota. V zvezi s tem je dobil novo obliko Šentjakob¬
ski trg, pozneje je bila urejena okolica cerkve sv. Flo¬
rijana in ob nji dohod na Grad, dalje obupno neure¬
jena Vegova ulica, ki je dobila svoj cilj v Ilirskem
stebru, lepo poživitev pa z ureditvijo spomeniškega
parka ob Glasbeni matici, in ljubljanski »travnik«,
Kongresni trg, kjer je bil pred uršulinsko cerkev pre¬
stavljen izpred Evrope baročni steber sv. Trojice. Ves
ta kompleks predstavlja danes mikaven sprehodni
aranžma, ki vodi potnika iz Zvezde mimo sv. Florija¬
na prav na Grad, ki naj bi bil končna in seve najvaž¬
nejša točka te ureditve.

Druga točka, katere problem je bil zelo občuten že
pred vojno, je bila razširitev ali nadomestitev z novim
zadostnim mostom lepega frančiškanskega mostu. S
posrečeno zamislijo, naj se staremu mostu, ki bi služil
voznemu prometu, dodata za pešce dva pomožna mo¬
stova, je bila s tromostjem, ki sprejema tu osredo¬
točeni promet in ga kakor po lijaku prevaja v Stri¬
tarjevo ulico, ustvarjena posebnost, ki šteje danes že
med značilnosti sodobne Ljubljane.

V zvezi z ureditvijo reguliranih Ljubljaničinih bre¬
gov in regulacijo Gradaščice, so bili po Plečnikovih
načrtih postavljeni trije novi mostovi, od katerih je
vsak posebnost zase po svojem lepotnem izrazu in po
svoji tehnični zamisli, most pred trnovsko cerkvijo,
čevljarski most in most čez Ljubljanico pri prisilni
delavnici. Ljubljanica pa dobi v kratkem novo oboga¬
titev z zatvornico, ki se gradi pri Sv. Petru.

Tri točke širše Ljubljane so dalje Plečnika kot ur¬
banista neprestano mikale, Mirje, Grad in Tivolski
park s svojim zaledjem v Rožniku in šišenskem hribu.

Mirje je bilo Plečniku pri srcu radi spominov na
otroška leta in radi častitljivega zgodovinsko-miljej-
skega duha, ki ga je dihal ta kraj tudi v svoji zapu¬
ščenosti. Zato je energično izrekel svojo besedo za
ohranitev ostankov rimskega zidu, ko so mnogi začeli
zagovarjati, naj se odstrani. Urejeni rimski zid s svojo
okolico je danes izredno privlačna, lepotno mikavna
točka našega mesta.

229

Jože Plečnik, Načrt za Južni
trg s preurejeno Zvezdo in
propilejami

Za Grad je zamislil Plečnik dostojnejši, zgodovin¬
skemu in lepotnemu duhu ustreznejši namen kakor
je bil dosedanji. Stavba naj se prenaredi v muzej,
urede naj se udobnejši dohodi, predvsem pa spreha¬
jališča in razgledišča. Koliko so Ljubljančani že zma¬
jevali z glavami radi mečkanja, ki se jim je zdelo,
da ga opažajo pri izvrševanju na videz brezplodnih in
brezpomembnih del na Gradu, saj gre po njih mnenju
samo za to, da se premeče toliko in toliko kubičnih
metrov prsti, pa bi bila zadeva narejena! Danes, ko
se del teh del bliža koncu, ko dohodi še vedno niso
zadostno urejeni in ko se poslopja gradu še niti do¬
taknili nismo, pa bi že težko dobili v mestu človeka,
ki ne bi spoznaval velikosti v podrobnostih na videz
brezpomembnega zasnutka in lepot, ki se odpirajo
grajskemu sprehajalcu.

Vprašanje bodočnosti Tivolija in soseščine je Pleč¬
nik načel z obsežnim projektom, po katerem naj se
Koslerjev svet ob Cekinovem gradu porabi za uni¬
verzo ali kako drugo reprezentativno javno ustanovo.
Predvsem pa je bil po njegovem načrtu preurejen
glavni drevored v široko, s kandelabri po sredi oprem¬
ljeno cesto, ki podaljšuje Aleksandrovo cesto izpred
Slona daleč v naravo, do parka pod tivolskim gradom.
Od tam je bila speljana po hribu na Rožnik prijetna
sprehajalna pot; zamislil pa si je arhitekt še drugo
zvezo od gradiča k Rožniku v ravni črti med obema,
ki bi vodila potnika »čez drn in strn« preko Čadovega
zemljišča na Rožnik. Ta velikopotezni načrt je dobil
v Ljubljani sicer malo razumevanja, ker nam pač
manjka predstav o velikopoteznih osnutkih in jih
sprejemamo najraje samo po drobcih ter po dolgem
obotavljanju priznavamo pravilnost dovršenih dej¬
stev, ostal pa bo priča velikih pogledov, ki so vodili
arhitekta pri urejevanju tega dela ljubljanske okolice.

Značilna za tako razmerje javnosti do načrtov, ki
sežejo nekoliko vstran od izhojenih poti, je usoda na¬

črta za preureditev Zvezde, za Južni trg in za tako
zvane Propileje. Po ureditvi Kongresnega trga, s ka¬
tero je ozko zvezan načrt za Zvezdo, in po posrečenem
aranžmaju na Vegovi ulici je danes marsikomu žal,
da se je mestna gradbena uprava dala ostrašiti od
»glasov iz občinstva« in je odložila izvršitev preure¬
ditve, za katero je bilo že vse pripravljeno. Ko je bil
objavljen in odobren načrt novega »Južnega trga« v
kompleksu med Zvezdo, Schelenburgovo, VVolfovo in
Prešernovo ulico, se je marsikomu posvetilo, kako so
vsi ti predlogi ozko in premišljeno zvezani med seboj.
Načrt za Južni trg je bil od začetka simpatično spre¬
jet, ker so ljudje uvideli, da naše mesto potrebuje
novega osrčja, zaprtega, mirnega trga, katerega nima
več, odkar je tramvaj pregnal idilo z Mestnega in
Starega trga. Z Južnim trgom, preurejeno Zvezdo in
Kongresnim trgom bi Ljubljana dobila naravnost za-
vidno urbanistično osrčje, od katerega bi imeli korist
javnost, lepota mesta in posestniki ob njem. In kljub
temu se ta načrt, ki je realnejši od večine načrtov o
bodoči podobi našega mesta, proglaša za utopijo, za
sanjo nerealnih ljudi.

V zvezi z akcijo za spomenik kralja Aleksandra I.
Zedinitelja je Plečnik izdelal predlog, da se spomenik
postavi v »propilejah«, v arhitektonsko dekorativnem
stebriščnem zaključku bodočega trga proti cesti, ki
teče tod mimo ob Zvezdi. Ljubljana bi bila zadela dve
muhi na en mah, led na strani Južnega trga bi bil
prebit, temeljni kamen zanj tako rekoč položen, rešen
bi bil važen urbanistični problem z zelo kočljivim
elementom svoje bodočnosti, propilejami, obenem pa
bi dobil kraljev lik tako monumentalen okvirj da bi
zopet enkrat pokazali, kako znamo reševati važne
probleme sodobnosti po svoje. Važno bi to bilo tem¬
bolj, ker ambiciozni ljubljanski spomeniki, kakor so
Prešernov, Vodnikov in Valvasorjev obupno samevajo
in samo čakajo, kdaj jih bo kdo postavil v srečnejše

230

Predlog za propileje,
združene v spomenik kralja
Aleksandra L Zedinitelja

okolje. Urbanistično s svojo okolico in svojim pro¬
storom dobro spojen spomenik je namreč najboljša
garancija za trajnost svojega estetskega življenja, ka¬
teremu poleg spominskega namena predvsem služi.

V okviru perečih potreb Ljubljane in svojega regu¬
lacijskega zasnutka je Plečnik v zadnjem desetletju
neumorno snoval in zamišljal rešitev za tiste točke,
ki so urbanistično lepotno najbolj občutljive. Tako je
zamislil v zvezi s potrebo po novem magistratnem po¬
slopju in ureditvijo nevzdržnih tržnih razmer idejo,
kako naj bi se ta naloga rešila na Vodnikovem trgu,
z arhitektonskim naslonom na stolnico. Izdelal je
idejo za stavbo Baragovega semenišča na opuščenem
pokopališču pri sv. Krištofu. Na začetku Poljanske
ceste je postavil kot primer, kako je mogoče reševati
urbanistično kočljive točke, t. zv. peglezen. Projekti¬
ral je monumentalni dozidek, ki naj povzdigne vtis
skromne cerkve na Rožniku za pogled iz daljave. V
šiški je na odličen način uredil okolico cerkve sv. Jer¬
neja itd. itd.

S tem pa Plečnikovo delo za Ljubljano še daleč ni
izčrpano. Izčrpan je le prav površno njegov pomen
za urbanistični izraz Ljubljane kot celote, zajeto tisto,
kar je najbolj vidno. Njegovo delo pa sega daleč za
te vidne kulise v bivališča in zbirališča ter v zasebno
okolje ustanov, uradov in meščanov. Med prva nje¬
gova, v Ljubljani izdelana dela spada dozidek jezuit¬
skemu samostanu in nekatere ureditve na samostan¬
skem vrtu. Vzor male hiše je skušal rešiti s t. zv.
stadionsko silo, mestnemu gradbenemu direktorju je
uredil pisarno, preuredil hišo in vrt ing. M. Prelovšku
in tako tu in tam s svojim delom posegel v okolje
zasebnega bivališča; prezreti seve ne smemo njego¬
vega lastnega vrtnega doma v Trnovem.

Stopnišče, dvorana in podstrešje zbornice za TOI
je bila prva večja celota, ki jo je izvršil po njegovi
zamisli njegov učenec arh. Fr. Tomažič. Isti je iz¬
vršil tudi impozantno glavno poslopje Vzajemne za¬
varovalnice na Masarykovi cesti. Plečnik sam pa je
dal z univerzitetno knjižnico samostojen, resno monu¬
mentalen tip palače, ki naj postane za Ljubljano zna¬
menje, da svoje snuje brez naslona na popularizirane
vzore.

Posebno pri srcu je bilo Plečniku tudi ljubljansko
pokopališče. Spoznal je, da je tudi tu velik del tiste

reprezentance, po kateri se kako mesto uveljavlja kot
kulturno središče. Ko je bil odstavljen z dnevnega
reda »hram slave«, simpatični monumentalni načrt
za preureditev velikega dela opuščenega pokopališča
pri sv. Krištofu v častno pokopališče zaslužnih Ljub¬
ljančanov in slovenskih pomembnih mož, je zamislil
kot gaj zaslužnih mož, ki ga je mesto v zadnjih letih
zgledno uredilo v tako zvano Navje — vrt mrtvih.

Veliko pozornost je posvetil tudi novemu pokopa¬
lišču pri sv. Križu, ki je bilo na najboljši poti, da
postane pusto grobišče naših rajnkih kot nesmotrna
zbirka raznih kamnov in oblik. Najprej je projektiral
nekaj zasebnih spomenikov in pri tem pokazal naj¬
večjo iznajdljivost. Pozneje je uredil več skupnih po¬
kopališč, za nadškofa Jegliča, za ljubljanske župnike
itd. Zasnoval je tudi spomenik vojnim žrtvam v ori¬
ginalni obliki arhitektonsko stiliziranega Triglava, za
katerega kot simbol domovine je tekla kri v svetovni
vojni. Vrhunec prizadevanj za to, da postane tudi po¬
kopališče vreden in zanimiv spomenik sedanjosti, pa
je njegov načrt za Žale, kjer se na izredno pieteten,
slovenskemu čustvu prilagoden način rešuje problem
t. zv. mrliške veže in vsega, kar je z njo v zvezi. Sku¬
pina poslopij, razvrščenih v vrtu, priča zopet o ne¬
izčrpni živahnosti Plečnikove domišljije v arhitek¬
tonsko konstruktivnem, lepotno spekulativnem in po¬
sebno v pomenskem oziru. Monumentalni vhod žal
bodo tista slovesna vrata, skozi katera bo vodila pot
naše ranjke v večnost, kapelice s svojo simbolično
izraznostjo pa bodo pretresljiva pesem, ki bo nemo
spremljala to zadnjo pot.

Izmed velikih zasnov ne smemo prezreti tudi Sta¬
diona, ki je bil po Plečnikovem načrtu zgrajen ob
Tyrševi cesti. Graditi so ga začeli ne malo po Plečni¬
kovi pobudi že takrat, ko je bila ideja Stadiona pri
nas pa tudi še v nam sosednji Evropi prav malo
znana, še manj popularna.

Kadar govorimo o Plečnikovem delu, ni mogoče
molče mimo tiste panoge, v kateri njegova arhitekurna
umetnost, njegova domišljija in lepotna spekulacija
posebno zaživi, mimo njegovih cerkvenih načrtov. Po¬
leg urbanistične panoge, je cerkvena arhitektura naj¬
važnejša sestavina njegovega snovanja. Tudi v Ljub¬
ljani se je odlično uveljavila, čeprav je to, kar kaže
v tem oziru njegovo ljubljansko delo, le majhen

231

Jože Plečnik, Stebriščni vhod
na Žale

drobec ogromne sanje o sakralnem, nabožno uglaše¬
nem prostoru krščanske cerkve, ki ga naš arhitekt
nosi od mladosti v svoji duši, ki se ga loteva z naj¬
večjo, naravnost revolucionarno brezobzirnostjo in ki
v njegovih načrtih dozoreva do najbolj nepričakova¬
nih oblik. Važno mesto v tem snovanju predstavlja
cerkev sv. Frančiška v šiški, kjer je imel pred očmi
ustvaritev impozantne stebriščne cerkvene dvorane,
vklenjene v enostaven zunanji okvir, šišenska cerkev
je važna stopnja na potu k enostavno kubični pro¬
stornini, ki jo je uresničil pozneje v cerkvi Srca Je¬
zusovega na Vinohradih v Pragi.

Zanimiv primer enostavno, a mikavno uglašenega
prostora je uresničil v povečani cerkvi sv. Cirila in
Metoda pri Sv. Krištofu. Poseben primer zunanje mo¬
numentalne zasnove pa je dal v novi cerkvi na Barju.

Pa tudi s tem še daleč ni izčrpan Plečnikov pomen
in njegovo delo za povojno Ljubljano. Plečnik ni bil
samo graditelj, ampak tudi pedagog. Toda ni bil
učitelj samo svojih učencev na tehniki, katerih lepa
vrsta danes že samostojno deluje v Ljubljani, ampak
tudi neštetih obrtnikov, podjetnikov, rokodelcev in
aranžerjev, ki so imeli srečo, da so delali z njim in
pod vodstvom njegovega bistrega očesa. Plečnik nas
je učil, kako bolje urediti tisk in opremo naših knjig
in tiskovin, od kar je kmalu po prihodu v Ljubljano
začel uveljavljati svoje zamisli po Dom in svetu, po
delih za Blasnikovo tiskarno, Mladiko, Mohorjevo
družbo, univerzo in drugod.

Plečnik nas je učil ceniti in porabljati doslej pre¬
zirana domača gradiva, ko je uveljavil lepoto podpe-
čana in drugih naših kamenitih vrst v zbornici za
TOI, na pokopališču, lepotnost surove opeke pa v ši¬
šenski cerkvi in na Vzajemni zavarovalnici. V kamno¬
seštvu je uveljavil zopet lepoto detajla, preciznost iz¬
delka in značaj materiala.

Plečnik je učil pasarje, zlatarje in kovače, kako z
vestnim rokodelstvom zopet poplemeniti po fabriškem
brezosebnem izdelovanju iz umetniškega repertoarja
že na pol izbrisano obdelovanje kovine. Nebroj fan¬
tastično raznolikih cerkvenih svetiljk pri jezuitih, pri
sv. Frančišku in drugod, nebroj kelihov in drugih
posod, nebroj spominskih predmetov, izdelanih pod
njegovim vodstvom, priča o tem njegovem prizade¬
vanju in o vzgajanju pokvarjenega okusa naše jav¬
nosti, ki se je zbistril ob teh predmetih.

Plečnik, ki od mladosti pozna mizarstvo, je učil
mizarje, kako naj lepotno rafinirano, stvarno pa tudi
duhovito igračkasto porabljajo les za pohištvo, kako
naj dvigajo konstruktivne naloge do estetskih vred¬
not in kako naj ustvarjajo iz izbranega lesa tako in
to, kar dano gradivo tektonsko in lepotno prenese.

In še in še bi lahko naštevali, pa bi ne izčrpali
vsega, kar pomeni Plečnik za našo sodobno umet¬
nostno kulturo in za sodobni izraz in vsebino Ljub¬
ljane. Ako danes tujec v Ljubljani čuti, da se po nji
izraža nek poseben svojstven značaj, da po njenih
prostorih veje dih tople človeške duše, je to predvsem
zasluga Plečnikova. Tujec namreč na našem mestu
ceni predvsem to, kar mu priča, da to ni Salzburg,
ne Gradec, ne Zagreb, ne kako moderno modno mesto,
ampak, kar mu govori o tem, da tu živi rod, ki se
skuša po svoje izraziti, ki se čuti povezanega s sto¬
letnim izročilom, ki je snovalo tod in ki z ljubeznijo
živi z okoljem, ki mu je dano kot okvir njegovega
življenja.

Toda kdor bo hotel Plečnikovo Ljubljano razumeti
samo z ozkega ljubljanskega stališča, je ne bo po¬
polnoma doumel. Plečnikovo delo za Ljubljano je naj¬
ožje zvezano z njegovim povojnim delom za Prago in
za razne kraje v Jugoslaviji, posebno za Beograd in
Zagreb. Le v celoti načrtov za vsa ta mesta je popol¬
noma razumljivo njegovo ljubljansko cerkveno stav¬
barstvo. In le v poznanju njegovih del na Hradčanih
v Pragi so popolnoma razumljiva Plečnikova urbani¬
stična prizadevanja v Ljubljani. Enkrat je Praga
preskušala probleme, ki jih je Plečnik pozneje reševal
v Ljubljani, pa tudi narobe. Le v ti vzajemnosti mo¬
remo razumeti tu in tam marsikaj, kar se sicer zdi
samo fragment, ker je vse Plečnikovo povojno delo,
kolikor ne celo vse njegovo življenjsko delo, ena sama
nerazdružna enota. Saj so mnogi zamisleki iz dunaj¬
ske Wagnerjeve bližine doživeli svoje uresničenje šele
po vojni.

Tretja Ljubljana v zgodovinski zapovrstnosti sred¬
njeveške baročne in popotresne Ljubljane je danes
v polnem pomenu besede Plečnikova Ljubljana. Pleč¬
nikova Ljubljana je sicer osebna Ljubljana, posledica
njegove močne osebnosti, ki se je po nji udejstvovala,
je pa tudi naša skupna, kolektivna Ljubljana, ker je
Plečnik prisluškoval utripom naše ljubezni zanjo in
tistim pobudam, ki jih je Ljubljana preteklosti la¬
tentno, skrito hranila za sedanji čas.

232

13 LETNIH LJUBLJANSKIH

POKLICNE ŽELJE 10 DO
OTROK

Pričujoči sestavek obravnava nekatere probleme, ki
jih moramo uvaževati, ko svetujemo mladini, kakšen
poklic naj si izbere, in predstavlja odlomek dela ter
zaključkov ljubljanske poklicne svetovalnice.

*

Problem.  — V tej razpravi me zanimajo naslednja
vprašanja:

1. Kakšne so poklicne želje 10 do 13 letnih otrok v
Ljubljani in kako jih otroci utemeljujejo?

2. Kakšne poklice želijo svojim otrokom starši in
zakaj ?

3. V kakšni medsebojni zvezi so poklicne želje otrok
in staršev?

4. Ali si izbirajo otroci poklice tako, da bo v bližnji
bodočnosti z njihovimi ponudbami krito povpraše¬
vanje obrtniških mojstrov po vajencih?

5. Označba poklicne miselnosti 1  okolja, v katerem
žive otroci, in zaključki, ki iz odgovorov sledijo.

Zakaj so važna gornja vprašanja?

Četrti razred ljubljanskih osnovnih šol konča letno
približno 1400, peti razred pa 680 učencev in učenk.
Ta dva razreda predstavljata pri naši ureditvi šolstva
mejo, ob kateri se otroci delijo s tem, da se odločajo
za nadaljnje šolanje na višji ljudski šoli, na meščan¬
ski ali na gimnaziji. Odločitev seveda ni dokončna
in je smer bodočega poklicnega udejstvovanja mogoče
menjati s prehajanjem iz ene vrste šole v drugo;
vendar pa je prestopanje izjemno in v splošnem velja,
da v tej odločitvi deset, enajst, dvanajst in trinajst¬
letnih otrok leži kal njihovega bodočega življenja,
njihovega poklicnega udejstvovanja. Kakšni so tedaj
vidiki, nagibi, ki usmerjajo otroke pri tej samoodgo-
vorni odločitvi?

Poleg sposobnosti in nagnjenj poedincev k določe¬
nim poklicnim skupinam, na izbor poklica najsilneje
vpliva okolje, ali določneje: poklicna miselnost okolja.
10 do 13 letnim otrokom pa pomenjajo v večini pri¬
merov starši najintenzivnejšo miljejsko stvarnost. V
tem utegne biti pomembnost odgovorov na 2. in 3.
vprašanje, ki morejo predstavljati solidno osnovo so.
dobni poklicni vzgoji, vzgoji k poklicnemu izboru.

Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je samo v
Ljubljani letno do 1500 otrok pred usodno odločitvijo
in da je poklicna izbira tolikšnega števila ljudi iz¬
redno važna za bodočo kulturno in gospodarsko raven
določenega kolektiva, še več, od takega izbora celo
zavisi obstanek nekaterih poklicev: poklici brez na¬
raščaja morajo propasti, poklici brez sposobnega  na¬
raščaja izgube na svoji veljavi, ker ne morejo izdelo¬
vati kakovostnih proizvodov, in poklici s prevelikim
številom naraščaja ustvarjajo brezposelnost. Tako
terja tudi ta stran poklicne izbire, razdelitev delovnih
sil v posamezne poklicne panoge, posebno pozornost

1  Pod izrazom razumevam spreminjajoče se mnenje in
sodbe okolja o poedinih poklicih, ki so v najtesnejši zvezi
s širokim narodnim kulturnim, gospodarskim in poli¬
tičnim razvojem.

FRANCE BRENK

in v njeni problematiki je važnost četrtega vprašanja.
Omejeno pa je samo na obrt zato, ker podatkov o
letnem povpraševanju po ljudeh tako imenovanih
»učenih poklicev« (profesorjev, zdravnikov, pravni¬
kov, učiteljev, uradnikov itd.), o povpraševanju po
industrijskih delavcih in trgovskih učencih v Ljub¬
ljani nimamo na razpolago zavoljo netrdnih in ne¬
stalnih zaposlitvenih razmer v teh poklicnih panogah.

Metoda:  Osnova temu sestavku je 1020 odgovorov
na naslednja vprašanja, ki so bila stavljena otrokom:
a) Kakšen poklic bi rad izvrševal? b) Zakaj te ta po¬
klic veseli? In njihovim staršem: a) Kakšen poklic
želite svojemu otroku? b) Zakaj?

Odgovore je poslalo 518 deklet in 502 fanta ter nji¬
hovi starši v maju in juniju leta 1939. Banovinski
poklicni svetovalnici in posredovalnici. So to otroci
četrtega in petega razreda naslednjih ljubljanskih
ljudskih šol: od I. do VI. drž. mešane ljudske šole,
I., III. in V. drž. deške ljudske šole in I., II. in III.
drž. dekliške ljudske šole.

Po takem ti otroci ne predstavljajo izbrane skupine
niti po svojem družbenem izvoru niti po duševnih
lastnostih (otroci višjih oziroma nižjih slojev, nadpo¬
vprečno ali podpovprečno inteligentni i. dr.). Zato mo¬
rejo kot neizbran kolektiv prikazati za naše okolje
splošno veljavne, tipične znake in lastnosti.

Delovna metoda pričujočega sestavka je eksperi¬
mentalna in ne duhoslovna. Zaključke delam samo
na osnovi odgovorov, ki sem jih dobil z zgoraj ome¬
njenim načinom.

Ni mi do tega, da bi se na tem mestu vnaprej ukvar¬
jal z izsledki duhoslovnih evropskih psihologov ali
jih celo citiral, in sicer iz dveh razlogov:

1. ker ti psihologi svoja dognanja dobivajo pred¬
vsem na osnovi razmišljanja, ne pa iz konkretnega
preučevanja stvarnih dejstev, in

2. kolikor pa se na njihove izsledke lahko zanese¬
mo, t. j., če so jih dobili empirično, veljajo vendarle
samo za njihove prilike, ne pa za naše. S tujimi iz¬
sledki si bomo mogli pomagati šele takrat, kadar jih
bomo mogli primerjati z dognanji, ki smo jih empi¬
rično pridobili na naših domačih tleh.

Razumljivo je, da gradivo, iz katerega izvajam za¬
ključke, tudi kritično motrim. Mnogi bodo sestavku
očitali, češ, otroci so svoje odgovore napisali kar tja
v en dan. Očitek pa je neutemeljen in pomena raz¬
prave ne zmanjšuje, ker to dejstvo uvažujem in ker
celo iz njega izvira eden izmed najvažnejših za¬
ključkov.

V naslednji razpredelnici, tabeli 1., navajam vrsto
poklicev, v katerih bi se po svojih izjavah radi udej¬
stvovali otroci, in vsakemu poklicu sta pripisani dve
števili: prvo pomenja, koliko izmed 1020 otrok želi
izvrševati vsakega izmed poklicev, drugo pa, koliko
izmed 1020 staršev želi tisti poklic svojemu otroku.
Deške poklice ločim od dekliških. Zaradi lažjega pre¬
gleda jih delim v štiri skupine: 1. Učeni poklici (pod
izrazom razumevam poklice, ki jih je mogoče izvrše-

233

vati najmanj s srednješolsko maturo; v tabeli sta
izjemi »uradnik«, »uradnica«, poklica, ki sta za 10
do 13 letne otroke širok, nediferenciran pojem, in
zato prištevam semkaj tudi tiste, ki utegnejo postati
ev. nižji uradniki, za kar zadošča nižja matura in
specialna strokovna izobrazba: dvorazredna trgovska,
razni trgovski in drugi tečaji). 2. Umetniški poklici.
3. Ročni poklici s tremi pododdelki: obrt, trgovina,
industrija. 4. Vojaški, policijski in 5. razni poklici,
kjer so našteti vsi tisti, ki v prejšnje skupine ne spa¬
dajo.

Vrstni red poklicev pod poedinimi zaglavji določa
število otrok in staršev, ki so se zanj odločili, in sicer
v smeri od večjega do manjšega, od poklica, po ka¬
terem je večje povpraševanje, do poklica, po katerem
je povpraševanje manjše.

Izsledki:

I. Poklicne želje.
Tabela 1.

502 fanta  in njihovi starši žele naslednje poklice:
Poklic:  Poklic želi Poklic želi

fantov: staršev:

I. Učeni poklici:

uradnik 35

inženir 27

učitelj 15

profesor 15

duhovnik 12

zdravnik 11

tehnik 5

odvetnik 3

lekarnar 2

stavbenik 2

prometnik 2

sodnik 3

»akademska izobrazba« 0

»znanstvenik« 2

zobotehnik 1

politik 2

arhitekt 0

agronom 0

novinar 1

46

24

13

9

11

8

12

2

3

2

2

0

3

0

1

0

0

II. Umetniški poklici:

glasbenik 6

slikar 4

kipar 2

pisatelj 0

Poklic  : Poklic želi

fantov:

črkostavec

elektromonter

vrtnar

klepar

strojnik

dimnikar

brivec, frizer

tapetnik

krznar

litograf

tipograf

avtoklepar

kovinar

pleskar

kovač

kuhar

bandažist

tekstilec

aeromehanik

strojni mehanik

precizni mehanik

črkoslikar

knjigovez

sedlar

umetna obrt
avtotapetnik
kovinski strojnik
vodni inštalater
čevljar

zidarski preddelavec

urar

slaščičar

B. Trgovina:
trgovec

trgovski pomočnik
trgovski potnik

C. Industrija:
delavec

IV. Vojaški, policijski poklici:

pilot 29

častnik 18

mornar 21

vojak 2

kapitan 3

stražnik 2

detektiv 1

III. Ročni poklici:

A. Obrt

mehanik 71

ključavničar 11

mizar 12

avtomehanik 8

pek 10

mesar 10

krojač 9

tiskar 6

šofer 8

elektrotehnik 5

strojni ključavničar 1

pečar 4

V. Razni poklici:

železničar 22

62 kmetovalec 13

10 »študij« 1

5 strojevodja 4

9 poštna služba 2

5 državna služba 0

5 uslužbenec elektr. cest. žel. 3

9 rokodelec 0

7 svoboden poklic 0

4 vlakovodja 1

6 obrtnik 0

7 ravnatelj 1

4 kurjač 1

Poklic želi
staršev:

13

7

3

0

0

0

3

9

12

1

2

3

0

3

2

1

2

0

0

234

Poklicne želje otrok in poklicne želje staršev so¬
glašajo  v 562 (65,5 %)  primerih;
ne soglašajo  v 296 (34,5 %)  primerih.

Neodločenih  primerov je 162 (t. j. takih, ko otroci
vedo za poklic, ki jim je všeč, starši pa ne vedo,
kakšen poklic bi otroku želeli; ali narobe, da starši
vedo za poklic, ki bi bil otroku primeren, otrok pa
se za poklic še ni odločil; ali da niti starši niti otrok
ne navedejo poklica).

Iz tabele 1. sledi:

1. da so najpriljubljenejši poklici:

a) fantom:

mehanik 71

uradnik 35

pilot 29

inženir 27

železničar 22

mornar 21

trgovec 19

častnik 18

učitelj 15

profesor 15

kmetovalec 13

duhovnik 12

mizar 12

zdravnik 11

ključavničar 11

pek 10

mesar 10

Teh 17 poklicev (izmed
naštetih 96 poklicev je to
ca 18%) si želi 351 fantov,
kar predstavlja približno
71 % vseh (492) fantov, ki
so si v tabeli 1. navedene
poklice izbrali.

c) dekletom:

šivilja 127

trgovka 80

uradnica 77

učiteljica 70

frizerka 42

profesorica 19

zdravnica 14

kuharica 10

8 poklicev (izmed na¬
štetih 27 ženskih poklicev
je to 2,96 %)  si želi 439
deklet, kar predstavlja
90 %  vseh (487) deklet,
ki so si v tab. 1. navedene
poklice izbrale.

b) njihovim staršem:

mehanik 62

uradnik 46

trgovec 33

inženir 24

učitelj 13

častnik 13

tehnik 12

»študij« 12

duhovnik 11

ključavničar 10

Omenjenih 10 poklicev
(izmed naštetih 96 pokli¬
cev je to ca 10 %) želi
svojim sinovom 236 star¬
šev ali ca 53 %  vseh (442)
staršev, ki so v tab. 1. na¬
vedene poklice izbrali svo¬
jim fantom.

d) njihovim staršem:

šivilja 121

uradnica 76

učiteljica 72

trgovka 71

frizerka 26

profesorica 11

gospodinja 10

Teh 7 poklicev želi svo¬
jim otrokom 387 staršev,
kar predstavlja ca 88 %
vseh (439) staršev, ki so v
tab. 1. navedene poklice
izbrali svojim hčeram.

2. Fantom priljubljenejši poklici so nepriljubljeni
njihovim staršem: pilotov bi hotelo biti 29 fantov, a
le 4 starši so za to; železničarjev 22 fantov 3 starši;
mornarjev 21 fantov 7 staršev; mizarjev 12 fantov
5 staršev; pekov 10 fantov 5 staršev in prav toliko me¬
sarjev; ali manj priljubljeni: profesorjev 15 fantov
9 staršev; kmetovalcev 13 fantov 9 staršev; zdravni¬
kov 11 fantov 8 staršev. Prav tako velja obratno, da
so staršem priljubljeni poklici manj priljubljeni nji¬
hovim sinovom, n. pr.: 12 staršev bi hotelo, da bi bil
njihov sin tehnik, pa je le 5 fantov s tem poklicem
zadovoljnih; »študij« želi svojim sinovom 12 staršev,
s tem pa se zadovolji le 1 fant; strojni ključavničar
7 staršev in 1 fant ter črkostavec 7 staršev in 1 fant.

3. V tabeli 1. je navedena vrsta poklicev, ki jih na¬
števajo fantje, starši pa ne in narobe. Fantje navajajo
n. pr. poklice: sodnik, politik, novinar, kovač, aero-
mehanik, kovinski strojnik, vodni inštalater, čevljar,

235

zidarski preddelavec, urar, slaščičar, trg. potnik, ka¬
pitan, kurjač, gostilničar, lovec, financar, ki jih starši
ne omenjajo in nasprotno naštevajo starši poklice,
n. pr.: arhitekt, agronom, »akademska izobrazba«, pi¬
satelj, strojni mehanik, črkoslikar, knjigovez, sedlar,
umetna obrt, avtotapetnik, delavec, državni uslužbe¬
nec, rokodelec, »svoboden poklic«, obrtnik, gozdar,
sluga, ki so fantom neznani ali ki jih ne zanimajo.

492 fantov navaja tako skupno 78, 442 staršev 75,
oboji skupaj pa 96 različnih poklicev.

4. Nekoliko manj razčlenjeni so ti pojavi pri po¬
klicnih željah deklet in njihovih staršev. 487 deklet si
je izbralo 26, 439 staršev jim želi 22 in oboji navajajo
27 različnih poklicev; torej 69 poklicev manj kot jih
navede približno isto število fantov.

Dekletom priljubljenejši poklici in obenem manj
priljubljeni staršem so: profesorica 19 deklet 11 star¬
šev; zdravnica 14 deklet 8 staršev; frizerka 42 deklet
26 staršev in kuharica 10 deklet 5 staršev. Staršem
priljubljenih poklicev, ki pa bi bili dekletom manj po
želji, ni. — Dekleta naštevajo poklice: igralka, ju-
ristka, filmska igralka, balerina in pestunja, ki jih
starši ne omenjajo in nasprotno omenjajo starši le v
1 primeru poklic (»gostilničarka«), ki ga nobena iz¬
med deklet ne navede.

5. Posebno pozornost zahtevajo anomalni pojavi v
odgovorih otrok in staršev:

V 5. razredu ene izmed ljubljanskih ljudskih šol je
vrsta fantov napisala za svojo poklicno željo poklic
mornarja; na drugi šoli spet se je večja skupina od¬
ločila za poklic črkostavca in za pilota, in 4. razred
ene izmed mešanih ljudskih šol je razred šivilj ter
frizerk (izmed 56 deklet jih hoče biti 18 šivilja in 8
frizerka). Po vrstnem redu odgovorov, ki so bili zbrani
po klopeh, je mogoče ugotoviti, da so otroci v teh pri¬
merih svoj bodoči poklic drug od drugega prepisali.

Med bolne pojave spadajo odgovori v naslednjem,
svojevrstnem smislu, n. pr.:

Otrok bi hotel biti mehanik, starši pravijo, da bo
duhovnik, ker ga veseli in ga pošiljajo v meščansko
šolo; drug dečko bi hotel biti duhovnik, oficir ali pa
šofer in spet nekdo duhovnik ali pa čevljar; desetleten
otrok bi bil rad učitelj zaradi pokojnine; drug fant
spet mehanik, starši pa pravijo, da se bo lotil česar
koli, da bi le učno mesto dobil; dekle bi bilo zelo rado
kuharica, starši pa poklic odklanjajo, češ da je za
kuharico že starejša izučena; hči bi hotela biti frizer¬
ka, starši pa ji želijo advokatski ali medicinski poklic
(»da bi imela lepo življenje«) in menijo, da ima po¬
sebno veselje za učiteljico; dekle bi bilo rado operna
pevka ali tovarniška delavka in spet drugo filmska
igralka ali frizerka, dočim ji žele starši poklic šivilje
z utemeljitvijo, da ima za šiviljo največje veselje. Itd.

Iz ugotovitev teh odstavkov sledi:

10 fantov in 31 deklet ne ve,  kakšnega poklica naj
bi se lotili in to v letih, ko je vsak izmed naših otrok,
kot sem že v začetku omenil, prisiljen, odločiti se za
smer svojega bodočega poklicnega udejstvovanja.
Prav tako si 139 staršev ni na jasnem, kakšen poklic
naj bi želeli svojim otrokom. Podatki kažejo na za¬
drego in nejasnost, ki vladata v vprašanjih poklicne
izbire; na komaj razumljivo površnost in preziranje

tako važnega vprašanja, na gesto, ki je opazna zlasti
pri starših, ki svoje otroke prepušča slučaju, usodi.
»Bo že kako! če je šlo včasih, pojde tudi zdaj!« Ta
nebrižnost je bila mogoče včasih opravičljiva, včasih,
ko so se poglavitni poklici našteli lahko še na prste:
mizar, čevljar, mlinar, pek, kovač, kmet, trgovec, du¬
hovnik, učitelj, zdravnik, stavbenik; in vsakdo je pri¬
bližno vedel, kaj se v teh poklicih dela. Danes pa po¬
znamo na svetu čez 40.000 različnih poklicev, gospo¬
darsko življenje je silno zamotano in kdor ni sposo¬
ben v poklicu tekmovati, ne more v njem uspeti. Na
pomanjkanje posluha staršev za otroke, na pomanj¬
kanje medsebojnega kontakta v tako važnem vpra¬
šanju kot je poklicna izbira, kaže dejstvo, da poklicne
želje otrok z željami staršev ne soglašajo  v 296 pri¬
merih, kar predstavlja celih 34,5 %.  Teinu utegneta
biti vzrok nevzgojenost in nestvaren odnos do živ¬
ljenja. — Iste nezdrave klice prikazujejo primeri, ki
sem jih navajal v drugem, tretjem in četrtem od¬
stavku, dočim so do kraja presenetljivi pojavi otrok,
ki drug od drugega poklice prepisujejo, in primeri
anarhičnih poklicnih želja: kako nevzgojeni in kako
brez odnosa, brez lastnega mnenja so otroci, ki od so¬
šolca prepišejo poklic kot račun pri šolski nalogi! Zdi
se, da je tej skupini otrok bilo stavljeno vprašanje po
njenih poklicnih željah prvič, da tem otrokom ni še
nikdar nihče govoril o poklicih in o poklicnem živ¬
ljenju. Primer naravnost kriči po tem, da se pri nas
že vendar začne s poklicno vzgojo otrok, z vzgojo k po¬
klicnemu izboru.  Anarhične reakcije otrok in staršev
na stavljeno vprašanje te zaključke potrjujejo in ka¬
žejo še posebej na to, da so v navedenih primerih tudi
staršem bila naša vprašanja čisto nova in da so ver¬
jetno prvič v življenju premišljali, kakšnemu poklicu
naj bi se njihov otrok posvetil. Razumljivo je, da pri¬
hajajo tako do poplave želja, ki med seboj niso v
nikakršni zvezi.

Mimo teh, povsem negativnih pojavov, ki so jih pri¬
kazali navedeni podatki, pa sledi še naslednje: ženski
poklici so mnogo manj razčlenjeni od moških. Od tod
prevelika obremenitev poklica šivilje, uradnice, trgov¬
ke, učiteljice. Dekletom bo treba utreti pot v nove po¬
klice, število ženskih poklicev se mora povečati z bolj¬
šo organizacijo in intenzivnejšimi prizadevanji na po¬
sameznih delovnih področjih, posebno na socialnem,
kjer se dekletom utegnejo odpreti široke mogočosti
poklicnega udejstvovanja: varstvo in skrbstvo otrok,
nega bolnikov itd. — Najhujši modni poklic v Ljub¬
ljani je za fante mehanik in — kar bo nedvomno
presenetilo mladinske ideologe — uradnik; za dekleta
pa šivilja, trgovka (v večini primerov je mišljena trg.
sotrudnica) in spet — uradnica. Z drugimi besedami:
ideal naše mladine je 1000 din mesečnega zaslužka
in če le pojde — pokojnina. Suhoparna stvarnost, s
katero si je velika večina teh 1020 otrok izbrala poklic,
kaže na vso težo razmer, na neusmiljene življenjske
pogoje, ki so mladino že pri desetih, trinajstih letih
oropali prešernega optimizma, bujne domišljije in za¬
nosa, lastnosti, ki so najnaravnejša pravica otrok v
tej starosti in »čara otroških let«, ki so ga bile deležne
še generacije iz polpreteklih let. Namesto raziskoval¬
cev Afrike, Robinsonov, stratosfernih letalcev, ska¬
kalcev s padali, ministrov, škofov, cesaric, devic Or¬
leanskih, slavnih plesalk in filmskih igralk, hočejo
biti naši otroci mehaniki, šivilje, uradniki in uradnice.

236

Tako si sodobna mladina že pri desetih letih »ne zida
več svetlih gradov v oblake«. 2

Kakor so na eni strani nevarni bolni, izmaličeni po¬
javi pri poklicni izbiri, tako je poklicna izbira večine
otrok nekam težka, stvarna; prvemu je mogoče od-
pomoči z načrtno poklicno vzgojo, drugo pa je atribut
časa in okolja, v katerem vsi ti otroci žive in jim smi¬
selna vzgoja more pusto vsakdanjost le omiliti s tem,
da pogosto kaže na svetle strani, ki jih ima vsak po¬
klic za poštenega in sposobnega človeka.

II. Utemeljevanje poklicnih želja.

Kako pa otroci svoje poklicne želje utemeljujejo
in kako jih utemeljujejo njihovi starši?

Na vprašanji: »Zakaj te ta poklic, za katerega si se
odločil, veseli?« in »Zakaj želite svojemu otroku ta
poklic?«, so otroci in starši odgovarjali v najrazlič¬
nejših oblikah. Odgovore pa je bilo po smislu, po vse¬
bini mogoče zajeti v šest skupin, ki bi jih mogli po¬
imenovati: I. Rodbinski nagibi. II. Pristni nagibi. III.
Gospodarski nagibi. IV. Razni nagibi. V. Nesmiselni
nagibi in VI. Nemotivirane poklicne želje.

I. Rodbinski nagibi pri izbiri poklica:  sem prište¬
vam naslednje utemeljitve:

a) fantje: ker poklic vrše starši, sorodniki;

b) starši: ker je oče v tem poklicu, naj bo tudi sin;
ker je poklic že v rodu; ker je prvi otrok v družini;

c) dekleta: ker so starši, sorodniki v tem poklicu;

Č) starši: da bo koristila družini (naj bo n. pr.

šivilja); da bo doma pomagala (naj bo n. pr. kuha¬
rica).

V tem smislu je izmed vseh svojo poklicno željo ute¬
meljilo 30 ali 6 %  fantov, 15 ali 3 % staršev, 26 ali
5 %  deklet in 15 ali 3 % staršev.

II. Pristni nagibi pri izbiri poklica  bi bile po svojem
smislu naslednje utemeljitve:

a) fantje: poklic me veseli, me zanima, mi ugaja;
všeč mi je delo, ki ga bom v poklicu vršil;

b) starši: ker otroka poklic veseli; kar ga veseli,
naj dela; za poklic je sposoben, zanj ima smisel; za¬
nima ga delo v poklicu;

c) dekleta: poklic me veseli; rada delam, kar poklic
zahteva; rada imam otroke (n. pr. učiteljica); veselje
imam do učenja;

č) starši: ker jo poklic veseli; naj dela, kar jo ve¬
seli; rada opravlja dela, ki jih poklic zahteva.

Izmed vseh otrok in staršev je v tem smislu uteme¬
ljilo poklicno izbiro 171 ali 34 %  fantov, 236 ali 47 %
staršev, 363 ali 70 % deklet in 249 ali 48 %  njihovih
staršev.

2  Te misli potrjuje tudi naslednje: V II. razredu dekliške
meščanske šole so dekleta pisala šolsko nalogo pod na¬
slovom: »Če bi imela zlato pero z Gorjancev« po Trdinovi
bajki »Ptica Zlatoper«. Vrsta deklet si s tem zlatim pere¬
som, s katerim je mogoče doseči vse na svetu, ni vedela
pomagati, začudena so stala pred pravljično mogočostjo,
ki ji njihova domišljija ni mogla slediti. Večina deklet si
je želela: zdravja staršem in sebi; da bi čimprej končala
šolo in takoj dobila službo; da bi toliko zaslužila, da bi
lahko živela; da bi dobila za zimo gorko obleko. Ta okvir
so prešla le tri dekleta: prvo si želi avto in hišo, drugo,
da bi oživeli vsi, ki so ji umrli, in tretje, da bi ne bilo
vojne.

Gdč. učiteljici Vidičevi, ki mi je dala na razpolago na¬
loge in jih komentirala, se lepo zahvaljujem za ljubeznivost.

III. Gospodarski nagibi pri izbiri poklica:  Sem spa¬
dajo naslednji odgovori:

a) fantje: dober zaslužek me mika v poklicu; rad
bi zaslužil denar; da bi postal bogat; da bom pre¬
skrbljen za bodočnost; da bi se preživljal; zaradi
stalne službe;

b) starši: poklic ima bodočnost; ne bo brezposeln;
da bo živel bolje od mene (očeta, matere); ker bo
največ zaslužil; v poklicu se obeta »dobra služba«;
zaradi stalne službe; preskrbljen bo za starost;

c) dekleta: da bom takoj, veliko zaslužila; da si
bom prihranila denar; da bom bogata; da bom imela
bodočnost; preskrbljena bom za starost;

č) starši: ta poklic želim hčeri, da bo mogla živeti;
da bo kmalu zaslužila; zaradi bodočnosti (drž. služba,
stalnost, pokojnina); da bo imela dobro plačo; da si
bo sama služila kruh; da bo čimprej pri kruhu; da si
bo laže služila kruh; ker v poklicu ni brezposelnosti.

Takih in podobnih gospodarskih utemeljitev je na¬
vedlo v celoti 90 ali 18 %  fantov, 90 ali 18 %  staršev,
31 ali 6 %  deklet in 78 ali 15 %  staršev.

IV. Razni nagibi pri izbiri poklica:  Semkaj spadajo
vsakovrstna utemeljevanja, n. pr.:

a) fantje: ker je poklic lahek; ker sem slaboten;
da mi ne bo treba dolgo hoditi v šolo; da bom vedno
na zraku; ker sem vajen dela;

b) starši: ker je delo lahko; ker je slaboten;

c) dekleta: da se ne bom trudila (bi bila rada n. pr.
uradnica); ker sem bolehna; izučila se bom za doma¬
čo potrebo;

č) starši: ker je poklic »življenjsko« potreben; ker
nimamo sredstev, da bi jo dali česa drugega učit; ker
se ji bo bolje godilo kot delavkam; ker je poklic za
dekle primeren; da bo dobra gospodinja; izbrala sem
ji poklic, ker mi (materi) ugaja; ker je bolehna; ker
se rada uči; ker se težko uči.

Na tak in podoben način je utemeljilo svojo po¬
klicno izbiro 40 ali 8 %  fantov, 20 ali 4 %  staršev, 15
ali 3 %  deklet in 67 ali 13 %  njihovih staršev.

V. Nesmiselni nagibi:  Semkaj prištevam vrsto na¬
gibov, ki so jih v odgovorih navajali otroci in starši,
ki pa pod običajnimi vidiki po svojem smislu ne mo¬
rejo utemeljevati poklicne izbire. Nekateri fantje ute¬
meljujejo svojo poklicno izbiro n. pr. takole: rad bi
bil učitelj, da bi imel mnogo prostosti; učitelj, da bi
zaslužil dosti denarja; mehanik, ker bi imel rad mo¬
tor; šofer, ker avto vedno bolj izpodriva vozove; kro¬
jač, ker sem slabega zdravja; 11 leten fant bi bil rad
mehanik, da bi prodajal kolesa; dečko v četrtem raz¬
redu ljudske šole želi biti politik, češ, da ima vpogled
v mednarodno življenje; 12 leten fant bi hotel postati
duhovnik zaradi stalne službe; nekdo bi hotel biti
pek, ker rad jč kruh in nekdo krznar, ker potrebuje
krznar malo orodja.

Izmed deklet bi hotelo bki neko dekle: uradnica,
ker ima tuberkulozo in je uradniško delo lahko; fri¬
zerka, ker je poklic zabaven; uradnica, ker rada piše;
zdravnica, ker ljubi zdravje; zdravnica, ker ji to uga¬
ja; uradnica, da ne bo imela žuljavih rok; uradnica,
da bo bogata; trgovska sotrudnica, ker jih je najmanj.

V tem smislu utemeljujejo poklicne želje starši ta¬
kole: otrok naj bo: mehanik, ker ima veselje do avia-
tike; rokodelec, ker mu bo prišlo prav v državni
službi; uradnik, ker ga boli noga; elektromonter, ker
je slaboten; mornar, ker je delo lahko; stavbenik, da

237

bo na lahek način veliko zaslužil; železničar, ker se
rad vozi; učiteljica, ker je bolehna; trgovka, ker rada
tehta.

Na tak način je opravičilo svojo poklicno željo 75
fantov, 40 njihovih staršev, 52 deklet in 26 njihovih
staršev.

VI. Nemotivirane poklicne želje:  Semkaj spada —
od skupnega števila — 96 ali 19 %  fantov, 101 ali
20 %  njihovih staršev in 31 ali 6 %  deklet ter 83 ali
16 % njihovih staršev, ki na stavljena vprašanja po
nagibu poklicne izbire niso odgovorili. To je predvsem
omenjenih 41 otrok in 139 staršev, ki se tudi za no¬
benega izmed poklicev niso odločili, češ, premlad (a)
sem, da bi se že mogel(gla) odločiti za poklic, ali:
otrok je še premlad, preotročji i. dr., da bi vedeli, kaj
bo iz njega. — Del teh pa navedenega klica ne zago¬
varja in se utemeljitve poklicne izbire vzdržuje.

Da bodo najvažnejši podatki omenjenih šestih sku¬
pin nagibov poklicne izbire preglednejši in da bo od¬
govor na vprašanje po medsebojni zvezi poklicnih
nagibov razumljivejši, ponavljam omenjenih šest sku¬
pin v naslednji tabeli:

Tabela 2.

Nagibi pri izbiri poklica Fantje

1. Rodbinski ....  30— 6 %

2. Pristni .171— 34 *

3. Gospodarski . . . 90— 18 *

4. Razni. 40— 8 *

B. Nesmiselni ....  75— 15 «

6. Nemo tivirane želje . 96- 19 *

Skupaj . . . 502-100*

Starši
15- 8*
236- 47*
90- 18*
20- 4*
40- 8*
101— 20 *

602-100 *

Dekleta
26- 6*
363- 70*
31- 6*
16- 3%
52- 10*
31- 6%
518-100 *

Starši
15- 3*
249- 48*
78- 15 *
67- 13*
26-6*
83- 16»
618-100 *

Tabela nam kaže:

1. da je pri 1020 otrocih in 1020 starših izbiro po¬
klica odločal:

2040 ali 100,00 %

2. Nagibi, ločeni po spolu:

Nagibi: fantje dekleta

I. Pristni 171 363

II. Nemotivirane poklicne želje 96 31

III. Gospodarski 90 31

IV. Nesmiselni 75 52

V. Razni 40 15

VI. Ro dbinski _30_ 26

Skupaj 502 518

Vrstni red nagibov velja tedaj za fante, za dekleta
ne. Drugo največje število pomenjajo pri dekletih
»nesmiselni nagibi« in »rodbinski nagibi« stopijo na
predzadnje mesto. — Največja razlika med dekleti in
fanti je v navajanju pristnih motivov; 192 deklet več
kot fantov utemeljuje svojo poklicno željo s pristnim
motivom. (To je obenem edin primer, da dekleta po
pripadnosti k eni vrsti utemeljevanj, po številu prese¬
gajo fante.) — Na drugi strani pa ne utemelji poklicne
izbire 65 fantov več kot deklet, 59 fantov več navaja

gospodarske nagibe, 25 več razne nagibe, 23 več jih
poklicne želje utemeljuje z nesmiselnimi nagibi in 4
več z rodbinskimi nagibi.

3. Med starši fantov in starši deklet z zgoraj ome¬
njenih vidikov ni omembe vrednih razlik.

Na osnovi teh medsebojnih primerjanj moremo
ugotoviti, da predstavljajo »pristni nagibi« skoraj
50 % vseh drugih mogočih utemeljitev poklicnega iz¬
bora. Iz tega sledi in so do popolnoma enakih zaključ¬
kov prišli tudi v tujezemstvu, da si polovica otrok
svoj poklic izbere prav, druga polovica pa ga zgreši.
Vsi drugi poklicni nagibi so namreč napačni; razum¬
ljivo je sicer, da starši žele, da bi bili njihovi otroci
čim bolje preskrbljeni in jih zato silijo ali jim sve¬
tujejo poklice, ki imajo, kakor pravimo, »bodočnost«.
Toda poklic ima »bodočnost« le za tistega, ki se ga
je sposoben  temeljito izučiti in se nato pošteno ter
uspešno  v njem udejstvovati. V toliko so torej gospo¬
darski nagibi pri izbiri poklica zgrešeni. Prav tako je
z rodbinskimi nagibi: ta vidik je med mnogimi dru¬
gimi vzroki napačen predvsem zato: starši ali sorod¬
niki svetujejo ali odsvetujejo otroku določen poklic
s svojega vidika, iz svojih izkušenj, brez nepristran¬
skega ozira na otrokove sposobnosti in lastnosti. Več
ko dovolj je primerov za trditev, da ljudje, ki žive
tesno povezani drug z drugim, drug drugega ne znajo
in ne morejo nepristransko presojati. Kako se začu¬
dijo n. pr. starši, ko jim zdravnik pove, da ima njihov
otrok ploske noge, stisnjene prsi, da je slep za barve,
da ima slab vid, razširjeno srce i. dr. Leta in leta so
vsak dan živeli z njim, pa tega niso opazili! Prav tako
je z otrokovimi duševnimi lastnostmi, ki so še bolj
skrite ko telesne in jih je zato še težje opaziti ali celo
nepristransko presojati. — O nepravilnosti drugih
utemeljevanj poklicnih želja nima smisla podrobneje
razpravljati. — Zmožnost in nagnjenje sta edini opra¬
vičili izbranemu poklicu. Na raziskavanju teh dveh
faktorjev temelji tudi delovanje sleherne poklicne
svetovalnice, ki ji je geslo: pravi človek na pravo
mesto.

S tem, da je polovica otrok svoj poklic prav ute¬
meljila, pa še ni rečeno, da si je poklic tudi prav
izbrala, če je n. pr. nekdo napisal, da želi postati
elektromonter zato, ker ga ta poklic veseli, je to željo
sicer prav utemeljil, bo pa lahko v tem poklicu kljub
temu razočaran, ker ga mogoče ne pozna in bo po¬
klicno delo terjalo od njega nekaj drugega kot si je
predstavljal, ko je izjavil, da ga poklic veseli. Zato
ni poklicna svetovalnica potrebna le za tisto polovico
otrok, pri katerih že na osnovi njihove poklicne želje
sklepamo, da bodo poklic zgrešili, temveč tudi za ono,
ki poklicne želje prav utemeljuje.

Drugo pomembno dejstvo pa je, da 192 deklet več
kot fantov svoj poklic utemeljuje prav,  iz česar skle¬
pamo (v skladu z izsledki mladinoslovja), da so de¬
kleta po svojem notranjem občutju mnogo bližja
zdravim, naravnim in stvarnim življenjskim zahte¬
vam kot fantje.

III. Primerjava poklicnih želja z mogočostjo
zaposlitve

V Ljubljani je po podatkih od junija 1939., ki jih
je Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici
stavila na razpolago Zbornica za TOI, 1889 obrtniških

238

mojstrov, ki imajo skupno 1740 vajencev. 416 vajen¬
cem je končala učna doba leta 1939. in 508 vajencem
bo končala leta 1940.

Normalne izpremembe v nastajanju, razvoju in od¬
miranju posameznih obrtniških poklicev zavise na
eni strani od kulturnih in gospodarskih potreb ko¬
lektiva, na drugi pa od sposobnosti ljudi, ustvarjati
zmeraj nove in zmeraj take izdelke, ki v kolektivu
vzbujajo interes, povpraševanje, občutje nujnosti. Ta
proces pa je — vsaj pri nas — zaenkrat še zmeraj
počasen in potrebna so desetletja, da so znaki raz¬
vojnih izprememb opazni, znatni.

Tako je mogoče trditi, da so ljubljanski obrtniki
sprejeli leta 1939. okoli 416 novih vajencev in jih
bodo leta 1940. vzeli v uk približno 508.

Potreba po vajencih — letno od 400 do 500 — pred¬
stavlja tedaj verjetno konstanto, veljavno tudi za bo¬
doča leta — če slovensko gospodarsko življenje ne
bo deležno posebnih izprememb ali če ne bo utrpelo
pomembnejših pretresov.

Tabela 3. prikazuje maksimalno  in minimalno  šte¬
vilo vajencev, ki jih bodo mojstri posameznih obrti
predvidoma  letno sprejeli v uk.

Tabela 3.

Obrt:  Število

mojstrov:

Pozlačevalci pohištva, okvirarji 4
Tkalci 3

Pletilci 47

Krojači 162

Krojačice in šivilje 132

Izd. perila 17

čevljarji 191

Rokavičarji 1

Izd. steznikov in pasov 2

Ortopedi in bandažisti 3

Dežnikarji 3

Klobučarji 3

Krznarji 13

Modistinje 44

Izd. umetnih cvetlic 2

Brivci, frizerji, kozmetiki 259

Izd. lepotil in vonjav 3

Mlinarji 4  1

Peki ‘ 69

Slaščičarji, medičarji, svečarji 30
Mesarji, klobasičarji, črevarji 126
Milarji 1

Cementarji 12

Krovci 12

Sob. slikarji, pleskarji, črkoslik. 68
štukaterji 3

Tiskarji, litografi, klišarji 17

Fotografi 36

Inštalaterji vodn. in plin. naprav 36

Inštalaterji kurjave 9

Elektroinštalaterji 26

Stavbeniki 44

Zidarji, vodnjakarji 18

Tesarji 10

Kamnoseki 5

Dimnikarji 20

Vrtnarji 17

Sprejmejo letno
vajencev od - do:

0—1

8—23

43— 54

44— 71

2— 4

3— 14
0

0

1—2

0

0—1

4— 7
16—21

0—1

51—83

0

0

11—19

3—8

10—26

0

0— 4
0

15—29

0—2

2—17

2— 3

1 — 11
1—5

5— 11
15—20

1—4

3— 10
1—4

1— 4

2 — 10

Nastane vprašanje, če bodo ta, čez dve, tri leta
prosta vajeniška mesta krita s ponudbami, to je tedaj,
ko bo del naših 1020 otrok stopal iz šol v razne obrt¬
niške poklice.

Na to vprašanje nam odgovarja projekcija tabele 1.
na tabelo 3., vendar je takoj v začetku potrebna ma¬
lenkostna korektura: 1020 otrok predstavlja približno
dve tretjini vseh tistih otrok, ki so bili leta 1939. v
vseh četrtih razredih ljubljanskih ljudskih šol. Po
indukciji pa moremo trditi, da bi tudi preostala tre¬
tjina otrok na stavljena vprašanja odgovarjala v
smislu in duhu znanih dveh tretjin.

Iz tega sledi, da bo čez tri, štiri leta na razpolago
ljubljanskim obrtnikom — če upoštevamo le otroške
poklicne želje — približno 570 vajencev in vajenk
(290 vajencev in 280 vajenk), število obeta, da bodo
ponudbe vajenških mest krite s povpraševanjem, da
se je že danes za razne obrtniške poklice odločilo za¬
dostno število fantov in mogoče za malenkost preve¬
liko število deklet.

To je prvi, grobi zaključek projekcije obeh tabel.

Ob podrobnejši primerjavi obrtniških poklicev, ki
v Ljubljani obstajajo in ki letno potrebujejo vajencev
ter vajenk, in obrtniških poklicev,, ki so si jih 10 do
13 letni otroci izbrali, pa opazimo, da je posameznih

239

obrtnih skupin znatno več kot jih omenjajo otroci.
Tako nihče izmed otrok noče biti n. pr. steklar, pu¬
škar, nožar, pilar, kotlar, livar, pasar (1—4 vajence
letno!), kovinski stiskar, zlatar (do 4 vajence letno!),
graver, galvanizer, kolar (2—5 vajencev letno!), so¬
dar, ščetar, vrvar, pozlačevalec pohištva, okvirar, ple-
tilec, izdelovalec perila, klobučar, izdelovalec umetnih
cvetic, cementar (0—4 vajence letno!), štukater, fo¬
tograf, inštalater kurjave (1—5 vajencev!), tesar (3
do 10 vajencev!) in kamnosek (do 4 vajence letno!).

Nekaj izmed teh poklicev je resnično takih, ki že
počasi prehajajo ob svojo veljavo, ki odmirajo, ker
so njihove izdelke prevzele v izdelavo tovarne in stro¬
ji. Večina pa je živih, še potrebnih poklicev, ki va¬
jencev potrebujejo in jih vsako leto tudi dobijo.

Od kod pa bodo te obrti dobile vajenški naraščaj
čez tri, štiri leta, če verjamemo poklicnim željam
otrok, navedenim v tabeli 1.?

Za primer naj omenim dva poklica, po katerih je
povpraševanje največje: mehanikov je 71, po induk¬
ciji za 1500 otrok 107, predvidoma pa jih bo potrebnih
največ 24; ostanek 83; in šivilj 127, po indukciji za
1500 otrok 190, potrebnih pa bo največ 71; osta¬
nek 119.

Iz tega nujno sledi odgovor: Učni naraščaj za po¬
klice, ki jih otroci ne omenjajo, se bo po potrebi jemal
iz ostankov naraščaja, ki zaradi prevelikega povpra¬
ševanja po učnih mestih v zaželjene poklice ne bodo
mogli. Tako bodo mehaniki postajali: pasarji, kolarji,
tesarji, kamnoseki i. dr., šivilje pa frizerke, foto¬
grafke, izdelovalke umetnih cvetic i. dr. To se pravi,
da bodo pod pritiskom razmer otroci postavljeni pred
dejstvo, da se bodo morali lotiti poklica, na katerega
prej še nikoli niso mislili, ki ga po takem sploh ne
poznajo. Otrok bo prišel v poklic, ki mu je tuj, ki
ga zato ne zanima in mu torej od vsega početka
manjka osnovnega pogoja za uspeh v poklicu. Zato
bi bila naloga vseh, ki imajo opravka z mladino, da
v teku razvoja ustvarijo v otrocih pripravljenost, da
jih pozanimajo, informirajo o vrsti poklicev, na ka¬
tere mladina sama ne misli, ki pa poklicni naraščaj
potrebuje.

IV. Poklicna miselnost okolja

Iz vseh navedenih dejstev pa smo spoznali tudi že
poklicno miselnost našega okolja, ki jo moremo iz¬
raziti na kratko:

Poklicne želje in utemeljitve otrok ter njihovih
staršev so v skladu z duhom časa utesnjene, resne,
stvarne, dejal bi, boječe. Težnja, hoditi po uglajenih,
solidnih poteh, čim manj tvegati, pa vsaj za silo ži¬
veti, je več ko opazna. Bolni primeri, ki izpadajo iz
večinskega okvira, pričajo o nevzgojenosti in ne¬
stvarnem odnosu do vsakdanjega življenja, do nje¬
govih zahtev in potreb. — Te oznake, ta dejstva so
razumljiva, ne obetajo pa razmaha, napredka, bodoč¬

nosti, kar je za milijonski narod negativna postavka,
poklicnemu življenju je statika tuja: je napredek,
razvoj ali nazadovanje, propadanje; krivuljast, sun¬
kovit razvoj konjunktur in kriz zadnjih Tet je poklic¬
nemu življenju skrajno škodljiv, želimo si solidne,
naravne rasti in menimo, da gre v našem primeru
za rast v globino, bolj za kakovost izdelkov (s čimer
je teža položena prav na obrt), kot pa za kolikost.
Milijonski narod more uspešno tekmovati z drugimi
narodi z dleti, žagami in pilami, težko kdaj s teko¬
čimi trakovi.

Zveza staršev z otroki, medsebojen kontakt v vpra¬
šanjih poklicne izbire sicer obstaja, pa pogosto na
napačnih podstavah in je pomanjkljiv ter površen;
v mnogih primerih pa o takem kontaktu sploh ne
moremo govoriti: starši in otroci hodijo drug mimo
drugega brez razumevanja za enega izmed najvažnej¬
ših vprašanj slehernega človeka.

Ponudbe vajenških mest bodo predvidoma  krite
s povpraševanji. Razlika v poedinih primerih — več
povpraševanj kot ponudb in narobe — je negativen
pojav. Vzrok mu je pomanjkanje poklicne vzgoje,
sistematične priprave otrok na poklicno življenje,
predvsem pa preohlapno, premalo povezano, netrdno
in nenačrtno gospodarsko življenje. — Posebno po¬
zornost zahteva vprašanje ženskih poklicev, ki so po
naših dognanjih še zelo nerazčlenjeni, nerazviti, v
začetni razvojni fazi. Treba je ustvarjati nove ženske
poklice in tudi dekletom dajati vso mogočost razvoja
in polnega izživljanja sil na posameznih področjih.
S tem ni rečeno, da naj zasedajo dekleta moške po¬
klice. Pač pa to, da jih je treba navajati v razmeroma
nerazvite in po delavkah premalo zasedene poklice,
ki se ženski duševni in telesni konstituciji najbolj
prilegajo.

če izvzamemo iz poklicne miselnosti našega okolja
nekakšno kolektivno bolezen, ki obstaja v utesnjenih
odnosih do poklicnega življenja, se vsi negativni pri¬
meri poklicnih želja, njihovih utemeljevanj, medse¬
bojnih odnosov otrok in staršev strnejo v eno: po¬
manjkanje poklicne vzgoje.

Potrebna je načrtna poklicna vzgoja, ki naj bi ob¬
stajala v stalnem pripravljanju otrok na poklicno
življenje; otroke je treba poučevati o tem, kakšne
poklice imamo, kaj se v poedinih poklicih dela, kakšne
so dobre in kakšne slabe strani poklicnega udejstvo¬
vanja, kakšne telesne in kakšne duševne sposobnosti
terjajo poedini poklici i. dr. — Če otrok na koncu leta
ve, koliko milimetrov ima kilometer, naj bi vendar
vedel še to, kje in kako bo preživljal več ko polovico
svojega zavestnega življenja in kaj je potrebno, da
mu to življenje ne bo pretežko, da bo vsaj do mogočih
meja srečen ter zadovoljen v svojem poklicu.

Poklicna vzgoja je nujna. To je osnovna zahteva
ekonomije narodnih sil in to je podlaga načrtnemu
gospodarstvu s človeškimi duševnimi in telesnimi
silami.

240

NOVO MESTO

Foto: prof. Fr. Veselko

OB USTANOVITVI „MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA PO¬
LITIČNA OKRAJA KRŠKO IN BREŽICE“ V KRŠKEM

Dne 30. septembra 1939. se je v posvetovalnici
mestnega gospodarskega odbora v Krškem ustanovilo
Muzejsko društvo za okrožje Krško—Brežice—Sev¬
nica s sedežem v Krškem. V Krškem se bo osnoval
tudi lokalni muzej, in sicer je v ta namen že dolo¬
čena lepa baročna cerkev sv. Duha, nekdanja »špital¬
ska cerkev«. Delokrog novega muzejskega društva je
od strani kr. banske uprave določen tako, da ne bo
konkurence z Narodnim muzejem v Ljubljani. Novo
društvo pa čaka še druga velevažna naloga: Varstvo
raznih zgodovinskih spomenikov na terenu. Pričujoči
članek ima namen, opozoriti na posebno skupino teh
spomenikov, na poznoantične utrdbe v okolici Kr¬
škega.

Antične utrdbe v okolici Krškega

Krško polje, kot nadaljevanje velike panonske rav¬
nine, kaže že po svoji zemljepisni legi iz tega veli¬
kega evropskega rezervoarja v Italijo potujočim na¬
rodom in plemenom prirodno smer preseljevanja.
Mnogoštevilne prazgodovinske najdbe na robu Krške¬
ga polja in dalje na Dolenjskem nam jasno kažejo
prastaro pot, po kateri so se premikali različni na¬
rodi in plemena. Vse kaže, da so bili prvi stalni na¬
seljenci Iliri, katerim pripisujemo velike utrdbe ob
robu Krškega polja, kakor na pr. Libno, Gradišče pri
Vel. Malencah itd. Toda ne le kot prehodna cesta od
vzhoda proti zapadu ima ta kraj svoj pomen, ampak
se je tu tudi zajezilo preseljevanje Keltov, usmerjeno
od zapada proti vzhodu. Kelti so tukaj prvič naleteli
na gostejšo ilirsko naselitev, ki je preprečila sklenjeno
keltsko kolonizacijo v vzhodni smeri. Tu na Krškem
polju se je naselilo keltsko pleme Latobikov in usta¬
novilo svoje »novo mesto«, to je Nevio-dunum. Sle¬
deča rimska naselitev je vse ostanke starejšega kelt¬
skega mesta očividno tako temeljito odstranila, da
vsaj do sedaj niso našli nobenega sledu o njih. Morda
bodo sistematična izkopavanja prinesla večjo jasnost,
istotako pa natančno opazovanje in registriranje vseh
slučajnih najdb, kar bi bila zelo hvalevredna naloga
novega muzejskega društva.

Ni namen teh vrstic, podati zgodovino rimskega
mesta, ki nadaljuje starejšo keltsko naselbino. Z ene
strani manjkajo do sedaj sistematična izkopavanja v
Neviodunu, z druge strani pa zgodovina mesta ne
more zabeležiti bog ve kakšnih dogodkov. Mesto nam¬
reč ni imelo takega pomena za rimsko državo kakor
na pr. Poetovio (Ptuj) ali Siscia (Sisak). Imelo tudi
ni kake vojaške posadke, šele ob začetku 3. stoletja
po Kr. se tu ustanovi večja orožniška postaja (bene-
ficiarii consulares), ki so se rekrutirali iz obeh zgor-
njepanonskih legij. 1

Ko je v drugi polovici 3. stol. postal pritisk sovraž¬
nikov na meje rimske države večji in večji in ko so

1  O Neviodunu glej: B. Saria, Pauly-Wissowa, Realency-
klopadie der klass. Altertumswissenschaft, XVII, 152 sli.;

Ložar, Glasnik Muz. društva za Slovenijo XV, 1934., 82 sil.

UNIV. PROF. DR. B. SARIA

obdali sam Rim z novim močnim obzidjem, je tudi
stara prehodna cesta v Italijo, ki je tekla po Krškem
polju in skozi tkzv. Brežiška vrata, dobila svoj stari
pomen. Na Gradišču pri Vel. Malencah, točno tam,
kjer so stale že prazgodovinske, halštatske utrdbe, se
zgradi sedaj močna trdnjava, ki ima nalogo braniti
prehod čez Krko. 2  Točnega datuma, kdaj se je to zgo¬
dilo, še ne poznamo; morda pod cesarjem Dioklecia-
nom, morda pa že malo prej. Ob istem času so utrje¬
vali s kohortnimi kasteli tudi prehod čez Kras med
Vrhniko in Ajdovščino. Ali vsi ti ukrepi, kakor sploh
vsa ta naravnost edinstvena reorganizacija rimske
države pod Dioklecianom in Konstantinom, so propad
le odložili, nikakor pa ne preprečili. Konec 4. ali na
začetku 5. stoletja se obnovijo utrdbe pri Vel. Malen¬
cah, podobno kakor se ob istem času zgradijo dolgi
obrambni zidovi nad Vrhniko. Nad starejšim obzid¬
jem se postavljajo kvadratični stolpi, a izven obzidja
močni kontrafori, ki naj bi ojačili obzidje. Na jugo¬
vzhodu dobi trdnjava nova vrata, ki jih branita levo
in desno močna stolpa. V notranjosti pa se sezida
majhna krščanska cerkev, prva do sedaj odkrita na
kranjskih tleh. Trdnjava ima ogromen obseg, dolga
je ca. 440 m, široka na najširšem mestu ca. 300 m.
Zidovi so slloraj 2 m debeli. V notranjosti niso našli
razen cerkve nobene druge stavbe. Posadka je bivala
najbrž v lesenih barakah ali pod šotori. V poznejšem
času pa rimska država ni imela več moči, da brani
svoje meje z lastnimi ljudmi in je najela za to službo
predvsem germanska plemena. Poznoantični pisatelj
Prokop pripoveduje, da je cesar Justinian 1. 546. po
Kr. izročil Langobardom utrdbe ob panonski meji.
Prav gotovo je med njimi tudi Gradišče pri Vel. Ma¬
lencah. Izkopavanja na tem mestu, ki sem jih prevzel
v glavnem v letih 1929. Ln 1930., so pokazala, da so
kmetje sistematično odkopavali obzidje, da bi dobili
stavbni material. Mlin pri mostu čez Krko je na pr.
ves sezidan iz materiala, ki so ga dobili na gradišču.
Zelo hvalevredna naloga novoustanovljenega Muzej-

2  Saria, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo X,
1929., 11 sil, in XI, 1930., 5 sli.

241

Pogled na Gradišče pri Vel. Malencah.  V ozadju Krško
polje, kjer leže razvaline Nevioduna

skega društva v Krškem bo prevzem varstva nad tem
zgodovinsko tako važnim spomenikom. Najbolj ohra¬
njena so bila vrata proti jugozapadu. Nameravano je
bilo konzerviranje vrat, ali manjkala so sredstva.
Zemljišče, na katerem stojijo, je že lastnina Narod¬
nega muzeja v Ljubljani.

širša krška okolica ima še druge poznoantične
utrdbe, toda čisto drugačnega značaja. To je tkzv. Aj¬
dovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici. Severno od
vasi na strmem hribu, ki se dviga približno 100 m
nad dolino Lončarskega potoka, se nahajajo razvaline
manjše poznoantične trdnjave, ki so jo odkopavali
pod vodstvom rudarskega svetnika E. Rjfdla v letih
1901.—1905. 3  Riedl sam ni bil stalno navzoč, zato niso
vsi problemi rešeni. Tudi na tem mestu so še potrebna
sistematična izkopavanja, toda le pod vodstvom stro¬
kovnjaka. Sodeč po vsem, kar se je našlo, gre tu za
utrdbe čisto drugačnega značaja kakor pri Vel. Ma¬
lencah. Izgleda namreč, da so se zadnji ostanki ro¬
manskega prebivalstva zatekli v to samotno dolino in
iz različnega materiala, iz nagrobnikov, posvetilnih
kamnov itd. sezidali zasilno trdnjavo. Obzidje je ko¬
maj 60—80 cm debelo. Zadnji novci, ki so se tu našli,
so iz 7. stol. po Kr. Pod vznožjem hriba so se našli
grobovi.

Novo muzejsko društvo v Krškem ima, kar se tiče
starin, zelo bogato okolico. Upamo, da bodo ti zgo¬
dovinski spomeniki imeli v društvu svojega vestnega
varuha. V interesu znanosti pa želimo, da se nova
izkopavanja prepustijo le strokovnjakom.

Če se naloga novega Muzejskega društva tako poj¬
muje, potem bo prav gotovo zelo koristen pomagač
arheološke znanosti. Znanstveniki vedo zelo dobro,
koliko se morajo zahvaliti ravno lokalnim muzejem.
Lokalni muzeji so tesno povezani s svojo okolico. Kjer
dobro funkcionirajo, je tudi zanimanje ljudstva za
preteklost in za starine dotičnega kraja veliko bolj
živo kakor drugod. In nič ne more znanstveniku bolj
pomagati pri raziskovanju kakor živ interes samega
ljudstva. Eno pa mora biti izključeno: Nepotrebno
tekmovanje s centralnim, odnosno pokrajinskim mu¬
zejem. Eden in drugi ima svoje posebne naloge, ki
jih je ravnatelj dr. Mal ob priliki prve kulturne kon¬

3  E. Riedl in O. Cuntz, Jahrbuch fiir Altertumskunde III,
1909., 1—34.

ference slovenskih mest 24. novembra 1935. točno
orisal (glej Kroniko III, 1936., 74). Ti muzeji naj
zbirajo predmete, ki so važni za čisto lokalno zgodo¬
vino kraja. Razumljivo je, da se lokalni muzeji pote¬
gujejo tudi za različne arheološke predmete, ki so se
našli na njihovem področju. Vendar pa se mora pri
tem upoštevati, da so taki predmeti za lokalni muzej
manjšega pomena kakor za centralni. Glavni obisko¬
valec lokalnega muzeja, povprečni meščan, ki se sicer
lepo zanima za svojo domačo zgodovino, jih ne bo
mogel pravilno ocenjevati, medtem ko so ti predmeti
v okviru celotne provincialne kulture, ki jo predstav¬
lja centralni muzej, čisto drugega pomena. Razen tega
je znanstveniku, zlasti inozemskemu, včasih nemogo¬
če obiskovati vse male muzeje. To seveda ne izklju¬
čuje, da centralni muzej lahko odstopi iz svoje zbirke
to ali ono dubleto, ki mu je nepotrebna in razbremeni
svoje shrambe. Pri lokalnem muzeju je pa vedno ne¬
varnost, da mu zmanjka potrebnih sredstev za kon-
serviranje in restavriranje, kar je posebno pri arheo¬
loških objektih velevažno. Da so ti v centralnem mu¬
zeju bolj varni kakor v majhnem lokalnem, ki nima
zadostnega nadzorstva, je splošno znano. Naj večja ne¬
varnost pa, ki grozi našim lokalnim muzejem, je po¬
manjkanje sposobnih ljudi, ki bi bili odgovorni za
zbirke. Prvotno navdušenje pojema kakor povsod na
svetu. Osebe, ki so se res brigale za muzej in si s tem
stekle velike zasluge, izumirajo ali zapustijo svoj do¬
sedanji delokrog, ni pa mogoče najti človeka, ki bi
prevzel njihovo nasledstvo. Zbirke se zavržejo ali se
sploh likvidirajo itd. Ta nevarnost grozi danes celo
našim največjim lokalnim muzejem, kljub temu, da
uživajo v znanstvenem svetu že velik sloves. V majh¬
nem mestu pa je ta nevarnost še večja.

Upamo, da Muzejskemu društvu v Krškem nikdar
ne bo grozila ta nevarnost in da se bodo vedno našli
ljudje, ki bodo z veseljem in z navdušenjem delali na
polju domoznanstva.

Gradišče pri Vel. Malencah

242

PETDESET LET MESTNE HRANILNICE V LJUBLJANI

1. oktobra 1939. je preteklo petdeset let, od kar je
začela poslovati Mestna hranilnica v Ljubljani. Upra¬
va Mestne hranilnice je ob tej priložnosti izdala lepo
spominsko knjigo, iz katere posnemamo sledeče po¬
datke.

Ustanovil je ta, danes največji slovenski denarni
zavod v zvezi z naraščajočo težnjo za gospodarsko
organizacijo slovenskega naroda ljubljanski občinski
svet. že na prvi seji novega, prvega slovenskega ob¬
činskega sveta po volitvah 1. 1882. je po dogovoru z
Iv. Hribarjem stavil predlog za ustanovitev mestne
hranilnice občinski svetnik dr. Alfonz Moschč, čigar
predlog je kljub odporu nemških članov občinskega
sveta dobil večino. Pravila je izdelal hranilnični odsek
občinskega sveta in jih predložil občinskemu svetu
11. sept. 1883. Dobila so potrebno večino in bila pred¬
ložena deželni vladi v odobritev, na katero pa je bilo
treba čakati skoro 6 let. Dne 8. nov. 1886. je kranjski
deželni odbor sprejel deželni zakon, na podlagi kate¬
rega je mestna občina prevzela splošno in posebno
poroštvo za bodočo mestno hranilnico. Vlada je pra¬
vila potrdila šele 15. jan. 1889. Med tem so se izvršile
vse priprave, izvoljen je bil tudi prvi predsednik Fr.
Ks. Souvan in se je dne 1. okt. 1889. izvršila slovesna
otvoritev hranilnice, ki je začela poslovati isti dan
ob 9. dopoldne.

Kljub težavam, ki jih je morala v prvih letih pre¬
magati, je naglo napredovala in je po desetletnem
obstoju dosegla stanje s 15.073 vlogami v znesku
14,403.664 86 K. Ves denarni promet od ustanovitve
do 1899. je znašal 197,875.051 K 10 h; lastnega pre¬
moženja pa je prigospodarila K 249.13810. Imela je
4880 hipotečnih dolžnikov, ki so dolgovali skupno
K 8,721.980 34, občinska posojila, ki jih je do takrat
dala raznim slovenskim občinam, pa so znašala
K 1.134.30822.

V drugem desetletju je denarni promet tako na¬
raščal, da je ob dvajsetletnici v letu 1906. dosegel že
K 58,135.626‘88. Dne 9. maja 1908. je naznanila slo¬
venska zastava, izobešena na hranilničnem poslopju,
da so vloge prekoračile vsoto 25,000.000 K. L. 1905.
se je s 1. majem preselila v novo reprezentativno po¬
slopje v Prešernovi ulici, ki ga je zgradilo podjetje
Filip Zupančič po načrtih arhitekta Jos. Vancaša. Iz
Mestne hranilnice je izšla tudi misel ustanovitve Zveze
jugosl. hranilnic, ki je začela poslovati 1. 1910.

V zadnjih predvojnih letih se vidi občuten padec
denarnega prometa, ki je 1. 1913. dosegel že znižanje
na 41,000.000 K.

Vojni in povojni pretresi so močno spremenili poj¬
movanje nalog Mestne hranilnice. Tako je dala leta

1919. 4,000.000 K posojil mestni občini za nakup živil,

1920. pa žitnoprometnemu zavodu in Vnovčevalnici
za živino in mast v Ljubljani kredit do zneska 15 mili¬
jonov. Mnogo je storila tudi za omiljenje stanovanj¬
ske krize. L. 1928. je bilo v Ljubljani že okrog 1500
hiš, na katerih je bila vknjižena. Vloge so stalno na¬
predovale in dosegle svoj višek tik ob nastopu sve¬

tovne gospodarske krize 1. 1931. 472,225.000 din. V
smislu zaščitne uredbe, ki jo je izdala vlada 26. dec.

1932., je tudi Mestna hranilnica sklenila s 1. jan. 1933.
urediti izplačevanje vlog po določeni lestvici, nove
vloge pa je izplačevala brez vsakega pridržka. To de¬
jansko zaščitno stanje, ki je 1. marca 1934. postalo
tudi formalno, je trajalo do 31. marca 1938. Do konca
1. 1938. so po padanju ali valovanju od 1931. dalje,
ko so znašale 478,991.988 din, narastle zopet na
406,848.693 din. Dne 1. aprila 1938. so bile popolnoma
oproščene vloge do 100.000 din; z lastniki višjih vlog
pa je bil sklenjen sporazum, da se jim te vloge naj¬
kasneje v treh letih izplačajo. Tako je stopila Mestna
hranilnica ljubljanska kot prvi slovenski denarni za¬
vod iz zaščite.

Da bi čimbolj pospeševala smisel za varčevanje
med mladino, je v začetku 1. 1935. sklenila, da bo
vsako leto podarila »v priznanje pridnosti in v vzpod¬
budo k varčevanju med mladino« najboljšemu učencu
ali učenki v vsakem razredu vseh šol na ozemlju
Ljubljane posebno vložno knjižico — »zlato knjižico«
— z vlogo 50 din. Te vloge so izplačljive ob polnolet¬
nosti nagrajenca. Do svojega jubileja je izdala 1725
takih vložnih knjižic v skupnem znesku 86.250 din.
Na enak način je sklenila obdarovati vsakega novo¬
rojenca in izdala takih knjižic 1365 v skupni vred¬
nosti 68.250 din.

Kmetu je pomagala s tem, da je odstopila Privili-
girani agrarni banki 280 kmetov dolžnikov v skup¬
nem znesku din 8,890.49420 in pri tem izgubila na
obrestni razliki oziroma odpisala 3,119.168 din.

Od začetka svojega obstoja je dala Mestna hranil¬
nica mestni občini ljubljanski okrog 150,000.000 din
posojil. Ta posojila so bila porabljena z zidanje sta¬
novanjskih hiš, za regulacijo Ljubljanice, za ureditev
cest, za električno železnico, za mestno klavnico in
hladilnico, za gasilsko in reševalno postajo, za šolske
zgradbe itd. Samo v zadnjih 5 letih je razdelila na
podporah 2,300.000 din, za zgraditev nove mestne
ubožnice pa je prispevala 5,000.000 din. Danes raz¬
polaga z lastnim čistim premoženjem v vrednosti nad

20.000. 000,din in s pokojninskim skladom svojih
uslužbencev v višini 8,468.885 din.

Vodstvo hranilnice predstavljajo upravni odbor,
katerega člane voli za dobo 3 let občinski svet, in
ravnateljstvo.

V okviru hranilnice deluje že 31. leto tudi Kreditno
društvo Mestne hranilnice ljubljanske, ki služi pred¬
vsem interesu ljubljanskih obrtnikov in malih
trgovcev.

Mestna hranilnica ljubljanska je bila v vseh 50 le¬
vih svojega obstoja važen činitelj slovenskega in po¬
sebej ljubljanskega gospodarskega življenja. Ona je
nekaka idejna matica slovenskih mestnih hranilnic,
ki so ji sledile in katerim je postala zgled: Kranj

1893., Novo mesto 1894., Radovljica 1896., Kamnik

1901., Črnomelj 1905., Postojna 1907., Idrija 1907.,
Kostanjevica 1907. in Vrhnika 1909.

243

PRESKRBA LJUBLJANE Z MLEKOM

IDA GUŠTIN

Vprašanje preskrbe mest z mlekom se je obravna¬
valo dosedaj v naši državi le prav malo. Ljubljana se
je začela intenzivneje baviti s tem problemom šele v
zadnjem času in še to več ali manj zaradi dostave
odnosno higiene pri producentih. Polemika se je
vodila v dnevnem časopisju. Sedaj izhaja v Ljubljani
celo »Slovenski mlekarski list«, po katerem se moremo
poučiti, kaj bi bilo potrebno urediti in kako malo je
prav za prav že urejenega. Tu tudi lahko vidimo,
kakšne so razmere glede tega v drugih državah.

Aktualnost vprašanja preskrbe mesta z mlekom
nam je popolnoma razumljiva, če pomislimo, da vži-
vamo v večji ali manjši meri mleko od rojstva do
smrti. Pri tem se začudimo, če pomislimo, kako malo
je pri nas pravega zanimanja  glede tega. Kako malo
se Ljubljana interesira za mlekarstvo in kmetijstvo
sploh, se vidi že iz tega, da ni mogoče dobiti nobene
prave statistike. Dobimo sicer statistike živil, ki jih
mesto potrebuje odnosno porabi, od kod in kako pri¬
dejo ta živila v mesto, za to se nihče ne briga, četudi
je zelo važno.

Kontrolo po kvaliteti mleka, ki ga kmetice - mleka¬
rice ali prekupci uvažajo v Ljubljano, izvršuje mestno
tržno nadzorstvo skupaj s higienskim zavodom, kjer
se lahko prepričamo, da oskrbujejo producenti Ljub¬
ljano z mlekom, ki je včasih v manjši meri pomešano
z vodo, huje pa je to, da premalo skrbe za pravilen
dovoz s stališča higiene. Vsako jutro lahko vidimo na
ljubljanskih ulicah, da način dostave mleka ni baš
idealen. Na mnogih ročnih vozičkih in vozeh opazimo
polne mlečne vrče med sočivjem in celo med kuretino.
Na vozeh prelivajo mleko iz večjih posod v manjše,
pri tem se pomeša mleku pogosto kajpada tudi oblak
prahu, ki prihaja izpod metle cestnega pometača.

Z mlekarstvom je v neposredni zvezi tudi živino¬
reja. Ker je glavni vir živinoreje ravno dobro in do¬
nosno mlekarstvo, je to edina kmetijska panoga, pri
kateri posredno sodeluje tudi kmet sam. 1  Važnost
tega vprašanja je postala za Ljubljano zelo velika po
odloku ministrskega sveta 5. sept. 1935., s katerim je
bila dne 1. aprila 1936. izvršena inkorporacija neka¬
terih sosednjih občin večinoma kmetskega značaja;
kajti čisto kmetijski teritorij mesta Ljubljane, ki je
obsegal do tedaj okoli 3000 ha, se je povečal za okoli
2500 ha plodnih njiv in travnikov. 2

Ker nimamo stalne celoletne statistike, po kateri bi
mogli ugotoviti variiranje količine mleka v posamez¬
nih letnih časih, skoro ni mogoče reči, kdaj je dovoz
mleka v mesto večji, kdaj manjši. Pisec članka v
»Slovencu« 3  pravi, da imamo poplave mleka zlasti v
oktobru, septembra, juniju in maju. Seveda je to mle¬
ko v tem času »redkejše«, to se pravi, da vsebuje manj
hranilnih snovi, kajti sveža krma poveča količino in
zmanjša njegovo kakovost, medtem ko suha krma v
zimski dobi množino sicer zmanjša, a je zato mleko
mnogo boljše in »gostejše«, ker vsebuje več tolšče.

1  »Slovenski mlekarski list« I., št. 4, str. 63.

2  »Kronika« II., £t. 3, str. 232.

3  »Slovenec« 26. IV. 1936.

Moj namen pa ni, opisovati in razmotrivati, kako
naj se mesto dobro preskrbi z mlekom, ali kako naj
uredi, da bodo konsumenti in producenti zadovoljni,
temveč le geografska proučitev razprostranjenosti
vasi, ki pošiljajo mleko v mesto Ljubljano. Pri ravna¬
teljstvu dohodarstvenega urada sem dobila podatke
za 7 dni meseca novembra, in sicer za čas od 23. do
29. v letu 1936. To pa je edina podrobnejša statistika,
ki jo imam; kajti, kakor sem že rekla, se Ljubljana
ne briga za to, od kod je blago in kako je prišlo v
mesto, njo zanima le njegova množina, ki jo ljubljan¬
ski želodec konsumira. Seveda nam taki podatki za
natančno proučitev nudijo premalo. Zaradi pomanjk¬
ljive statistike pa zlasti za posamezne vasi ni mogoče
dognati, ali mlekarstvo pri nas nazaduje ali napreduje.

Popis mleka so na mitnicah, ki so postavljene ob
mestni meji, napravili po tehle obrazcih: 1. tekoča
številka, 2. ime producenta, 3. bivališče, 4. kmetovalec-
— številka legitimacije, 5. trgovec, prekupec, 6. za¬
druga, 7. dnevna množina, 8. označba načina uvoza,
t. j.: ročni voziček, voz s konjem, bicikel, tricikel,
avto, železnica, tramvaj, nosi. Glede 3. in 4. točke naj
omenim, da dobimo vtis netočnosti, ker popis navaja
presenetljivo malo prekupcev. To pa se pojasnjuje na
tale način: h kmetom se prištevajo vsi tisti, ki se iz¬
kažejo z legitimacijo, med njimi pa je po mnenju
Obrsnela 4  40 % prekupcev. Svojo trditev utemeljuje
s tem, da so se prekupci s tako legitimacijo lahko
izkazali, da so kmetje. Ti prekupci pa najbrž vozijo
poleg tujega tudi mleko iz lastnega hleva. Prav lepo
bi bilo, če bi popis vseboval še število krav, ki jih po¬
molze tisti, ki preskrbuje Ljubljano z mlekom. Tako
bi tudi lahko ugotovili kvaliteto živinoreje.

Kakor kaže ta popis, se s preskrbo Ljubljane z mle¬
kom bavi 125 krajev: Bizovik, Dobrunje, Fužine, Sp.
Hrušica, Zg. Hrušica, Sostro, Zadvor, Devica Marija v
Polju, Zg. Kašelj, Sadina vas, Slape, Studenec, Vevče,
Sp. Zadobrava, Bršča, Beričevo, Dolsko, Dragomelj,
Hrastje, Jarše, Obrije, Sv. Jakob, Podgorica, Pšata,
Sneberje, Šmartno, Tomačevo, Črnuče, Dobrava, Gor.
Gameljne, Srednje Gameljne, Sp. Gameljne, Gmajna,
Ježa, Ježica, Koseze, Moravče, Mala vas, Nadgorica,
Podboršt, Prevoje, Radomlje, Rašica, Stožice, Šenkov
turen, Trzin, Kleče, Koseze, Savlje, Brnik, Brod, Dvor,
Dolnice, Glince, Guncle, Bukovica, Dobruša pri Vodi¬
cah, Polje pri Vodicah, Hraše, Medno, Naklo, Podgora,
Poljane, Pržanj, Gor. Pirniče, Kamna gorica, Repnje,
Skaručna, Stanežiče, Sp. Pirniče, Selo, Škofja Loka,
Št. Vid, Šmartno pod šmarno goro, Tacen, Trata,
Utik, Vodice, Vižmarje, Zavrh, Cepi j e, Podutik, Bo-
kavce, Kozarje, Stranska vas, šujca, Vrhovce, Dražev-
niki, Dobrova, Gaberje, Razor, Dragomer, Brezovica,
Log, Lukovica, Notranje gorice, Vnanje gorice, Pod¬
smreka, črna vas, Lipe, Hauptmanca, Babna gorica.
Ižanska cesta in cela vrsta stradonov: Ilovški, Jeshor,
Knezov, Mihov, Lahov stradon in Volarjev stradon,
dalje Perucijeva cesta, Na požaru, Jurčkova pot, Do¬
lenjska cesta, Matena, Tomišelj, Ig, Predoslje, Pleši-

4  Obrsnel, dopisnik članka v »Slovencu« 14. III. 1937.:
»Preskrba Ljubljane z mlekom«.

244

IOUOZ MLEKA  V L)UIL]AtiO.

1

vica, Grosuplje, žalna, Domžale, Medvode, Srednja
vas, Zgor. Senica, Sora in žabnica.

Na osnovi zbranih podatkov sem izdelala štiri pri¬
ložene karte.

Na prvi veliki karti so vasi, ki se udeležujejo pre¬
skrbe Ljubljane z mlekom. Karta je zrcalo moči posa¬
meznih mitnic. Izdelana je v merilu 1 : 25.000, ozna¬
čene so tudi glavne ceste, ki bi prišle v poštev, in že¬
leznice. Težava je bila pri vnašanju zelo oddaljenih
krajev, kot je Naklo, Predoslje, Brnik, Vodiška oko¬

lica, Prevalje, Radomlje in Škofja Loka. Te sem vne¬
sla izven okvira.

Z drugo karto sem skušala prikazati množino mle¬
ka, ki ga konsumira mesto vsak dan. Karta je izdelana
po metodi Dr. Gerove gostotne karte. Na njej znači
vsaka pika 5 1 mleka. Ker sem iz danih podatkov izra¬
čunala množino mleka vsega tedna in jo delila s 7,
sem dobila povprečno množino uvoženega mleka na
dan. Pri številih, ki niso deljiva s 7, sem uporabila
aritmetično metodo z običajno korekturo. Enako sem
ravnala tudi pri določanju števila pik.

245

246

Tretja karta kaže količino mleka, ki pride povpreč¬
no na dovoznika. Izdelana je zaradi medsebojnega
razmerja po isti metodi, tako da se pokaže relacija
vse množine s količino, ki pride na posameznika, ki
dobavlja mleko mestu Ljubljana.

četrta karta predstavlja vozila. Ker ima vsako
vozno sredstvo svoj znak in ker vsak producent na
svoj način dobavlja Ljubljani mleko, tudi lahko ugo¬
tovimo, koliko oseb se iz posamezne vasi ukvarja z
dovozom.

Pripomniti moram, da so zadnje tri karte prirejene
po merilu 1 : 75.000.

Ker sem se pri svoji študiji omejila v prvi vrsti na
geografsko proučitev, preidem takoj k tolmačenju
kart.

Za osnovo sem vzela veliko karto, ki nam pokaže
predvsem, koliko mleka je zabeležila posamezna mit¬
nica. Pri obdelavi sem se ravnala po geografski raz-
poredbi tako cest, kakor tudi vasi. Skušala sem po¬
dati, kolikor se da, točno sliko o vsaki vasi glede na
vso množino izvoženega mleka, dalje glede na koli¬
čino, ki pride povprečno na dovoznika, kakor tudi na
prevozno sredstvo. Vasi, ki dobavljajo mestu mleko
posredno po kraju, v katerem je mlekarska zadruga,
sem označila z njih začetno črko. 5 6 *  Področje zadruge
sem obdala s črto, da se vidi obseg teritorija. Za za¬
drugo v Naklem sem vzela črtasto črto, da se njeno
področje bolje razloči, ker imamo vmes delokroge
tudi drugih zadrug, tako n. pr. Predoslje in Brnik. Da
bo slika o količini mleka, ki ga posamezna vas pre¬
more za izvoz, jasna, sem razdelila vse vasi v 61 sku¬
pin, ki sem jih porazdelila po številu pik na II. karti.

Preden pridem k statistični obdelavi dovoza mleka
v Ljubljano, naj se ustavim pri Ljubljani sami. Ko¬
ličino mleka, ki jo premorejo kmetje-meščani, je zelo
težko določiti, ker nam nudijo mitnice le podatke o
količini mleka, ki prihaja v mesto od zunaj, a podob¬
nega popisa za mesto nimamo. Prav tako ni mogoče
reči, koliko je kmetij, ki sploh prodajajo mleko. Pisec
članka v »Slovencu« navaja za take kmete količino
4000—5000 l. 8  Ker nimam drugih virov, pa bo ta ne¬
mara kar dober, sem se pri primerjavi vasi, ki so v
neposredni bližini mesta, n. pr. s Kozarjami, odločila
za povprečno število 4500 1. V resnici konsumira mesto
iz kmetij mestnih kmetov več mleka. Zato sem snov
o količini mleka, ki prihaja iz Barja, obdelala posebej.
To pa sem storila zato, ker sta mitnici na Ižanski in
na Dolenjski cesti pomaknjeni na mejo ožjega mest¬
nega gradbenega okoliša.

Pri navajanju mitnic bi mogli dobiti zanimivejšo
sliko, če bi se bilo mogoče zanesti na podatke glede
količine po prekupcih uvoženega mleka. Ker pa to iz
že navedenih razlogov ni mogoče, sem vzela količino,
ki jo je zabeležil mitniški urad.

Po podatkih o tem popisu dobimo tole sliko:

Na važnih točkah komunikacijskih žil so od mit-
niških uradov, ki so postavljeni ob mestno mejo, za¬
beležili količino in način dovoza mleka v Ljubljano
tile: na Tyrševi cesti, Vodovodni cesti, uradi: Spodnja

5  Podatke za te vasi sem dobila na kmetijskem oddelku
banske uprave v Ljubljani, za Škofjo Loko - Žabnico pa na
mlekarski šoli v Škofji Loki.

6  »Slovenec« 14. III. 1937.: »Preskrba Ljubljane z

mlekom«.

šiška, Dolnice, Podutik, Gozd, Brdo, Opekarna, na
Polhograjski cesti, Tržaški cesti, Opekarski cesti, Ižan¬
ski cesti, Dolenjski cesti, dalje na Poljanski cesti, Za¬
loški cesti, Predovičev podvoz, na šmartinski cesti,
Med hmeljniki, Brinje in urad na glavnem kolodvoru.

Mitnica na Tyrševi cesti je zabeležila 3517 1 ali
1377 %  vsega mleka, ki ga Ljubljana porabi. Pripe¬
ljalo ga je 86 kmetic, 2 zadrugi in 10 prekupcev, sled¬
njih je bilo najbrž več iz že navedenega razloga, da
prekupčevalci uporabljajo kmečke legitimacije. To
velja za vse mitnice.

Takoj na mestni meji je vas Stožice, od koder do¬
važa 10 mlekaric direktno od kmeta 163 I mleka na

9 ročnih vozičkih in 1 vozu s konjem. Povprečna ko¬
ličina, ki pride na vsako mlekarico, je 16 1 (dejansko
pride na posamezne mlekarice od 7 1 do 34 1 mleka).
Mala vas oddaja mestu 117 1 mleka, ki ga pripelje

10 mlekaric na ročnih vozičkih povprečno po 12 1
(količina na posamezne mlekarice od 3 do 25 1). 342 1
mleka pripelje, povprečno po 20 1, 17 mlekaric-kmetic
na ročnih vozičkih iz Ježice (posamezno 10—50 1).
9 kmetic pripelje na 1 triciklu in 8 ročnih vozičkih
193 1 mleka iz Savelj. Iz Črnuč dovaža 1 prekupčevalka
na vozu s konjem 25 1 mleka na dan, 9 kmetic pa ga
pripelje na ročnih vozičkih 191 1. Iz Ježe dovaža 144 1
mleka 6 mlekaric na 1 triciklu in 5 ročnih vozičkih
povprečno po 20 1 (posamezno 15—38 1). Iz Nadgorice
pripelje v Ljubljano prekupčevalka 60 1 mleka na
vozu s konjem in 5 mlekaric 107 1, in sicer na 3 ročnih
vozičkih in 2 triciklih. Povprečno pride na vsakega
dovoznika 28 1 (posamezno 15—60 1). Iz Podboršta
pripelje 1 kmetica na ročnem vozičku 25 1 mleka, na
biciklu pripelje prav tako samo ena mlekarica 17 1
iz Dobrave. Po Tyrševi cesti uvažata tudi dve mleka¬
rici na ročnem vozičku in biciklu 49 1 mleka iz Sp.
Gameljn, iz Sred. Gameljn pa prekupec 25 1 na tri¬
ciklu in 3 kmetice 63 1 na 2 ročnih vozičkih in 1 na
biciklu. Povprečno pride na mlekarico 21 1 (posa¬
mezno 17—30 1). Gor. Gameljne oddajajo mestu 178 1
mleka; po prekupčevalki, ki ga dovaža s konjem 78 1,
ostalo po 4 kmeticah-mlekaricah na 3 ročnih vozičkih
in 1 vozu s konjem. Povprečna količina znaša 36 1
(posamezno 16—20 1). Iz Gmajne uvažata 2 kmetici
in 1 prekupčevalka na ročnih vozičkih 63 1 mleka,
povprečno torej 21 1. Največ mleka pride po Tyrševi
cesti iz Trzina, in sicer 453 1. Prekupec ga dobavlja po
190 1, ostalo pa zadruga, oba ga dovažata s konjem.
Zadruga zbira mleko iz Domžal, Dobenega in Depalje
vasi. Koliko mleka posamezna teh vasi dobavlja Ljub¬
ljani, ni mogoče reči, kajti mleko, ki ga zadružniki
oddajajo zadrugi, se najprej pasterizira, nato zadruga
določeno količino odvede v Ljubljano, ostalo pa upo¬
rablja za lastne potrebe. Na isti način poslujejo tudi
druge mlekarske zadruge. Iz Rašice dobavljata kmetici
49 1 mleka na 1 ročnem vozičku in 1 vozu s konjem.
Prekupec iz šenkovega turna pripelje na dan 122 1
mleka s konjem. Zadruga v Moravčah preskrbuje
Ljubljani 416 1 mleka na dan. Mleko dovaža s konjem.
Zadružniki, ki oskrbujejo z mlekom moravško mle¬
karsko zadrugo, so iz naslednjih vasi: Hrastje, So¬
teska, šerjuče, Selce, Koseze, Peče, Mošenik, Drtija,
Gorica, Tuštanj, Češnjica, Vrhpolje, Selo, Kostuje in
Goriče. Zadruga v Radomljah dobavlja 181 1 mleka,
ki ga prevaža s konjem. Zadrugo oskrbujejo z mlekom
sledeče vasi: Dob, Gorjuše, čemšenik, Presuše, Koli-

247

LEGENDA:

■ S LULIKA
H,1*75.000/

P0\JPRIC«X KOLIČINA N k POUOZNIKA

KI PRESKRBLJA LJUBLjAMO Z IHEKOtt

248

čevo, šrjančevo, Hudo, Volčji potok, Rudnik, Rove,
Žiče, Zagorica, Dolenje Dupeljno, Vrhole in Preserje.
Prevojska zadruga dovaža na vozu s konjem 277 1
mleka na dan. Mleko zbira iz: Vrbe, št. Vida, Imovice,
Prevalj, Škocjana, Krtine, Rafolča, Vrhpolja, Straže,
Krašnje, čepelj. Znojila, Preserja, Obršc, Zlatega po¬
lja, Imovice, Brezovice, Male Lašnje, Lukovice, Brda,
Trdnjave, Praperč, Krajnega brda, Vrha, Korena, Gor.
Loke, Sp. Loke, žinovš, Svinj, Njegastrane, Gradišča,
Sp. Kosez, Vidma, Imen j a in Hriba. Slednjič pripelje
v mesto na vozu s konjem še po Tyrševi cesti iz Ko¬
sez 230 1 mleka prekupec.

Glede na količino iz vseh krajev v Ljubljano uvože¬
nega mleka pride: Trzin na 8. mesto, Stožice (s koli¬
čino, uvoženo po Tyrševi cesti in zabeleženo pri mit¬
nici Dolnice) na 11. mesto, Moravče na 12. mesto, Je¬
žica na 15. mesto, Prevoje na 20. mesto, Koseze na
24. mesto, Radomlje na 29. mesto, Savlje na 15. mesto
(s količino, uvoženo po Tyrševi cesti in Vodovodni
cesti), Črnuče na 26. mesto, Gor. Gameljne na 29. me¬
sto, Nadgorica na 33. mesto, Ježa na 34. mesto, Šen¬
kov turn na 39. mesto, Mala vas na 40. mesto, Sp. Ga¬
meljne na 45. mesto, Gmajna na 49. mesto, Rašica na
52. mesto, Dobrava na 59. mesto, PodborŠt na 57.
mesto.

Mitnica Brinje je zabeležila 279 1 mleka, t. j. 1'1 %
vsega, ki ga Ljubljana konsumira. Pripelje ga 13 mle¬
karic na ročnih vozičkih 279 1 iz Stožic. če prištejemo
še količino, ki jo je zabeležil mitniški urad na Tyr-
ševi cesti, vidimo, da dobavljajo Stožice 442 1 mleka
in da se s tem poslom bavi kar 23 mlekaric.

Mitnica na Vodovodni cesti je zabeležila 2'52 %  vse
preskrbe Ljubljane z mlekom, in sicer ga pripelje
25 mlekaric 664 1.

Ljubljani najbližja vas so Koseze, od koder dovaža
na ročnem vozičku kmetica po 30 1 mleka dnevno.
Dalje dobavljajo Kleče 472 1 mleka po 18 mlekaricah
na 16 ročnih vozičkih in 2 vozeh s konjem povprečno
po 26 1 (posamezno 10—45 1). Dobaviteljice mleka iz
Savelj, ki ga prevažajo po Tyrševi cesti v mesto, sem
že navedla pri mitnici na Tyrševi cesti. Tiste izmed
dobaviteljic mleka iz Savelj, ki ga uvažajo v Ljublja¬
no po Vodovodni cesti, pa so uvozile 412 1 mleka, med
njimi 17 na 16 ročnih vozičkih in 1 s konjem. Iz te
vasi torej pride v mesto 605 1 mleka. Iz Skaručne pri¬
pelje 1 kmetica v mesto dnevno po 20 1 mleka na
biciklu.

Glede na količino v Ljubljano uvoženega mleka
pridejo Kleče na 7. mesto, Koseze pa na 56.

Mitnica Spodnja šiška. Največ mleka je zabeležil
mitniški urad Spodnja šiška, in sicer 22'17 %  vsega,
kar ga Ljubljana konsumira. 5826 1 mleka je pripe¬
ljalo 73 dovoznikov, in sicer 59 kmetic, 6 zadrug in
8 prekupčevalk.

Iz Podutika pripelje 1 mlekarica v mesto 13 I mleka
na ročnem vozičku in iz Kamne gorice ena 20 1 mleka
na tramvaju. Iz Dolnic pride v mesto po tej poti 25 1
mleka, ki ga pripelje 1 mlekarica na ročnem vozičku.
Na ročnem vozičku dovaža 1 mlekarica 22 1 mleka iz
Pržanja, 2 pa ga 56 1 pripeljeta iz Trate. Iz Podgore
pripelje 6 mlekaric 101 I mleka na 1 triciklu in 5
ročnih vozičkih, še enkrat toliko pa ga pripelje 9 mle¬
karic na ročnih vozičkih iz Poljan, št. Vid pa beleži
izredno majhno količino, komaj 10 1 mleka po mle¬
karici na ročnem vozičku. Na 2 ročnih vozičkih dova¬

žata mlekarici iz Guncelj 41 1 mleka, iz Dvora pa 49 1,
2 mlekarici na vozu s konjem in ročnem vozičku. Zelo
pestro sliko glede vozil pa nam dajo Stanežiče, od koder
dovažajo mleko 4 mlekarice na ročnih vozičkih, 1 na
biciklu, 2 na triciklu in 1 na tramvaju 174 1 mleka.
Povprečno 22 1 (posamezno 10—20). Iz Vižmarij pre¬
važa 6 mlekaric na 3 ročnih vozičkih, 1 s konjem,
1 na biciklu in 1 s tramvajem 194 1 mleka; povprečno
torej 22 1 (posamezno 10—30). Iz Broda dobavlja 1
mlekarica na ročnem vozičku 19 1 mleka. Točno 100 1
mleka pripelje 5 mlekaric na 2 ročnih vozičkih in 2 s
konjem ter 1 na tramvaju iz Tacna. Dve kmetici do¬
bavljata na 2 vozeh s konjem 79 1 mleka iz Medna,
na enak način 2 mlekarici iz šmartna pod šmarno
goro 69 1, isto velja za Zavrh, le da ga ti dve mlekarici
skupaj dovažata komaj 43 1 na dan. Iz Sp. Pirnič do¬
bavljata 2 mlekarici na 2 vozeh s konjem 41 1 mleka;
več pa premorejo Zgor. Pirniče, kjer gre 100 1 na
račun 1 prekupca, ki ga dovaža s konjem, in 1 mleka¬
rice, ki ga pripelje 15 I na biciklu. Zadruga v Skaručni
dobavlja Ljubljani 290 1 mleka s konjem. Ako pri¬
štejemo temu še 20 1, ki jih je zabeležil mitniški urad
na Vodovodni cesti, dobimo količino 310 1 mleka, ki
ga dobavlja Skaručna. Zadruga zbira mleko iz: Sela,
Golega, Povodja, Vesce, Polja in Vojskega. Iz Sela pri
Vodicah dovaža prekupec s konjem po 79 1 mleka
dnevno. 76 1 ga pripelje kmetica s konjem iz Polja
pri Vodicah. V Hrašah imamo majhno zadrugo, ki
prevaža v Ljubljano s konjem po 31 1 mleka na dan.
Mleko zbira iz Hraš, Smlednika in Sv. Valburge. Iz
Utika dovažajo kar 3 prekupci 113 1 mleka, in sicer
na 2 vozeh s konjem in 1 biciklu. Vas Repnje preskr¬
buje po mlekarici 45 1 mleka s konjem, na enak način
pripelje v Ljubljano prekupec iz Dobruše pri Vodicah
49 1 mleka. Iz Bukovice dovaža prekupec 59 1 mleka
na triciklu in 2 mlekarici 57 1 na biciklih. Vodiška za¬
druga ima za izvoz v Ljubljano na razpolago 297 1
mleka, ki ga zbira iz Zapog, Lahovč in Repenj, dalje
ga preskrbuje še prekupec 182 1. Oba ga prevažata na
vozu s konjem. Zadruga v Brniku izvaža v mesto
709 1 mleka. Tej zadrugi oddajajo mleko vasi: Zg. Br¬
nik, Sp. Brnik, Lahovče, Vovle, Zalog, Poženk, Dvorje,
češnjevk, Pšenična polica in Praprotna polica. Iz
škofje Loke prevaža zadružni avto v Ljubljano 297 1
mleka dnevno; vozi pa ga le 3 krat na teden po 670 1.
Mleko v tem okraju se zbira deloma v mlekarski za¬
drugi v Škofji Loki, deloma v žabnici; vse mleko pa
se končno steka v mlekarski zadrugi v Škofji Loki,
kjer se pasterizira in odpremlja dalje. Mlekarski za¬
drugi v žabnici oddajajo mleko: Forme, Sv. Duh,
Dorfarje, šutna, Sp. Bitnje, Virmaše in Crngrob; mle¬
karski zadrugi v Škofji Loki: Gosteče, Suha, Sora, Dol,
Pungart, Draga, Hosta in Lopiča. Končno imamo na
tej progi še Naklo, ki zalaga Ljubljano z ogromno ko¬
ličino mleka; 2124 1 ga pripelje vsaki dan na avtu. Do¬
baviteljica je zadruga. Zadruga v Naklem je prav za
prav sedež združenih zadrug: Naklega, Šenčurja, Cer¬
kelj, Komende, Medvod, Bitnja in Gorič. Mleko se
zbira v posameznih zadrugah. Zadrugi v Naklem do¬
bavljajo mleko vasi: Pivka, Strahinj, Okroglo, Cigel-
nica, Brezje, Kranj, Dolenja vas, Srednja vas, Bistrica,
Britof, Podtabor, Sp. Duplje, Sp. in Zg. Besnica, žab-
nica, Sp. Bitnje, Zg. Bitnje; zadrugi v Medvodah do¬
bavljajo mleko: Breg, Jama, Praše, Mavčiče, Podreča,
Svilje, Gorenja vas, Zg. Senica, Sp. Senica, Ladja,

249

Medvode in Svetje; zadrugi v Bitnju vasi: Zg., Sr. in
Sp. Bitnje in žabnica; zadrugi v Komendi: Klanc,
Gora, Moste, Kaplja vas, Križ, Komenda, žeja, Nasov-
če, Breg, Mlaka, Potok, Podboršt in Suhi dol; zadrugi
v Cerkljah: Cerklje, Vasica, Pšenična polica, Sp. in Zg.
Brnik, Šmartno, Glinje, Zalog, Poženk, Pšata, Grad,
Dvorje, češnjevk, Velesovo in Praprotna polica; za¬
drugi v Šenčurju: Šenčur, Srednja vas, Voklo, Voglje,
Prebačevo, Trboje in žerjavka; zadrugi v Goričah: Za¬
log, Goriče, Letenca, Zavoda, Kamenjak, Golnik in
Novake. Pri zadrugi v Naklem moremo zato govoriti o
veleobratu. Mleko zbira ta zadruga z avtom na po¬
vratku iz Ljubljane po vrsti pri zadrugah: Medvode,
Bitnje, Komenda, Cerklje, Šenčur in Goriče.

Glede na količino v Ljubljano pripeljanega mleka
pride: Naklo na 1. mesto, Brnik na 4., Vodice na 6.,
Skaručna na 17., Škofja Loka na 19., Poljane na 27.,
Vižmarje na 29., Stanežiče na 30., Zg. Pirniče in Bu¬
kovica na 00., Utik na 40., Dvor na 42., Tacen in Pod-
gora na 43., Dobruna na 44., Medno in Selo pri Vo¬
dicah na 46., Polje na 47., Šmartno pod šmarno goro
na 49., Trata na 51., Zavrh in Repnje na 53., Guncle
na 54., Hraše na 56., Brod na 59. in št. Vid na 60.
mesto.

Mitnica Dolnice je zabeležila 348 1 mleka ali T33 %
vsega, mestu dostavljenega mleka. 15 mlekaric je pri¬
peljalo na ročnih vozičkih, in sicer med njimi 5 iz
Dolnic 121 1, 1 iz Podutika 13 1, 6 mlekaric iz Gline
147 1 in iz Pržanja 48 1 mleka. Pripominjam, da je
eno mlekarico, ki iz Dolnic dobavlja mestu dnevno
20 1 mleka, zabeležil mitniški urad Sp. šiška. Vsega
mleka pride torej iz Dolnic 151 1. Mitnica Sp. šiška
je zabeležila tudi 22 1 mleka, ki ga dobavlja 1 mleka¬
rica iz Pržanja, tako da pride iz Pržanja s tistim mle¬
kom vred, ki ga je zabeležila mitnica Dolnice, 60 1
mleka.

Po vsej količini mleka, ki pride v Ljubljano, zavze¬
majo Glince in Dolnice 34. mesto, Pržanj pa 48. mesto.

Mitnica Podutik je zabeležila 139 1 mleka, komaj
0‘53 %  vse oskrbe Ljubljane z mlekom. Iz čepelj pri¬
naša mlekarica 11 1; iz Podutika ga dovaža prekupec
30 1 z ročnim vozičkom, ostalih 85 1 mleka pa 5 mle¬
karic na 4 ročnih vozičkih in 1 biciklu. Iz Kamne go¬
rice prinaša mlekarica v košari na glavi poprečno 13 1
mleka na dan.

Mitnica Gozd je zabeležila 36 1 mleka (t. j. 0T4 %),
ki so ga pripeljale 3 mlekarice na ročnih vozičkih iz
Podutika. Mlekarice iz Podutika so zabeležene pri
mitnicah: Spodnja šiška, Podutik, Gozd in Brdo. Iz
te vasi pride v mesto torej 183 1 mleka in stoji vas
tako z ozirom na količino uvoženega mleka na 29.
mestu.

Mitnica Brdo je zabeležila 61 1 mleka, t. j. 0'23 %
vse preskrbe Ljubljane. Iz Vrhove ga prinaša kmetica
10 1, iz Kozarij 5 1 in iz Podutika 6 1. Dve mlekarici
dovažata po 20 1 mleka na 2 biciklih iz Stranske vasi.

Mitnica Opekarna. Mlečnega prometa je bilo na tej
mitnici 2‘55 %.  27 kmetic dovaža v Ljubljano 670 1
mleka. Iz Vrhove dobavlja mlekarica 15 1 mleka na
ročnem vozičku. S količino, ki jo dobavlja mlekarica
iz te vasi tudi še po cesti Brdo, premore vsega 25 1
mleka. Iz Kozarij krene v Ljubljano vsako jutro po
tej cesti 15 mlekaric s 14 ročnimi vozički in 1 biciklom
ter pripelje 391 1 mleka. 41 1 mleka pripelje 1 mleka¬
rica iz Bokavc. Iz Dobrave dovažajo 3 kmetice, 1 s

konjem, 1 z ročnim vozičkom in 1 na biciklu, 103 1
mleka. Količina, ki pride na posamezno mlekarico, se
zelo razlikuje, tako ga n. pr. ena pripelje z biciklom
le 6 1, druga zopet na ročnem vozičku 50 1. Iz Stranske
vasi pripeljejo 4 mlekarice na 2 ročnih vozičkih, na
1 biciklu in s konjem 83 1 mleka, če prištejemo še
količino mleka, ki ga dobavlja Stranska vas po Polho¬
grajski cesti, in onih 40 1, ki ga je zabeležil mitniški
urad Dolnice, premore za izvoz ta vas 123 1 mleka. Po
tej cesti dovažata še mlekarici na biciklu in ročnem
vozičku 37 I mleka iz šujce.

Glede na vso količino, ki jo vas premore za izvoz,
so Vrhovce na 57. mestu, Stranska vas na 38. mestu
in Dobrava na 31. mestu.

Mitnica na Polhograjski cesti je zabeležila 2‘40 %
vsega uvoza mleka v Ljubljano. Pripeljalo je 20 mle¬
karic 631 1 mleka. Najbližja vas, ki preskrbuje Ljub¬
ljani mleko po tej cesti, je vas Kozarje. 4 kmetice pri¬
peljejo na vozeh s konjem 131 1 mleka. Kakor vidimo,
uporabljajo mlekarice iz Kozarij več cest, tako cesto
pri Opekarni, cesto na Brdo, Polhograjsko cesto ter
Tržaško cesto, in pripeljejo v Ljubljano 755 1 mleka,
ki ga dobavlja, z eno samo izjemo, 28 oseb iz lastnih
hlevov. Iz zapiskov, ki so jih vodile mitnice, izhaja,
da uporabljajo mlekarice, ki vozijo po Polhograjski
cesti, večinoma vozove s konjem, ročne vozičke pa
tiste mlekarice, ki hodijo po cesti pri Opekarni. Po¬
vprečno pride na dovoznika 27 1 mleka (posamezno
6—45 1). Mnogo mleka, in sicer 210 1, dovaža s konjem
7 mlekaric iz Podsmreke, če prištejemo še 234 1 mle¬
ka, ki ga dovažajo po Tržaški cesti, more oddati ta
vas 444 1 mleka; povprečno torej 32 1 na producenta
(posamezno 5—40 1). Iz Draževnika dobavljata 2 mle¬
karici na 2 vozeh s konjem 50 1 mleka. Iz Razor do¬
važa s konjem 1 mlekarica 35 1 mleka. Kakor preva¬
žajo vse mlekarice mleko po tej cesti s konjem, tako
tudi ona iz Dobrave, ki ga pripelje povprečno 26 1 na
dan. Iz stranske vasi dobavlja 40 1 mleka mlekarica na
ročnem vozičku. Iz šujce uvažata v mesto 2 mlekarici
skupaj 91 1 mleka, če prištejemo že pri Opekarni na¬
vedeno število litrov, preskrbuje šujca Ljubljani 128 l
mleka. Iz Gaberja pripeljeta 2 mlekarici 66 1 mleka
s konjem.

Po vsej količini z ozirom na vse vasi, ki dobavljajo
mestu mleko, pripada: Kozar jam 2. mesto, Podsmreki
9. mesto, šujci 37. mesto, Razorju in Gaberju 49. mesto
in Draževniku 52. mesto.

Mitnica na Tržaški cesti. 5‘31 %  vse preskrbe Ljub¬
ljane z mlekom je zabeležila mitnica na Tržaški cesti.
1394 1 mleka je pripeljalo 33 mlekaric in 3 prekupče-
valke. In sicer iz Kozarij 1 prekupčevalka 130 1 in 2
mlekarici s konjem ter 5 mlekaric z ročnimi vozički
266 1 mleka. Iz Podsmreke dovaža po Tržaški cesti
že navedenih 7 mlekaric na 3 ročnih vozičkih in 4
vozeh s konjem 234 1 mleka. Iz Brezovice oskrbuje
mesto z 264 1 mleka 8 mlekaric na 2 ročnih vozičkih,
4 vozeh s konjem, 1 biciklu in 1 triciklu. Povprečno
pride na producenta 33 1 mleka. 2 kmetici dovažata
na 2 vozeh s konjem iz Lukovice 84 1 mleka. Prekupec
iz Dragomerja dobavlja na biciklu 80 1 mleka. Z bi¬
ciklom dovaža 7 l mleka 1 mlekarica iz Loga. V Vna¬
njih goricah imamo 6 kmetic, ki dobavljajo na 5 vozeh
s konjem, z 1 ročnim vozičkom, 1 biciklom in 1 tri¬
ciklom 164 1 mleka, in 1 prekupca s 185 1. Iz Notra¬
njih goric pa dovaža 110 1 mleka 1 prekupec s konjem.

250

Glede na vso količino mleka so Vnanje gorice na
12. mestu, Brezovica na 22. mestu, Notranje gorice na
41. mestu, Dragomer in Lukovica na 46. ter Log na
61. mestu.

Mitnica na Opekarski cesti je zabeležila le 1 mle¬
karico, ki dovaža s konjem 37 1 mleka iz Vnanjih
goric, t. j. v procentih 015 % vse preskrbe mesta
Ljubljane z mlekom.

Mitnica na Ižanski cesti je zabeležila 1651 1 mleka,
ki ga je pripeljalo 88 kmetic in 3 prekupčevalke, t. j.
6'28 % vse mestne preskrbe.

Iz Jurčkove poti krene v mesto dnevno 5 mlekaric
z ročnimi vozički s 73 '1 mleka, po Dolenjski cesti pa
7 mlekaric s 76 1 mleka, tako da premore ta kraj za
izvoz 149 I mleka. Povprečna količina od tod uvože¬
nega mleka znaša 13 1 (posamezno 7—25 1). Iz Galje-
vice pride vsak dan v Ljubljano 12 1 mleka, ki ga
1 mlekarica nosi, druga pa vozi na ročnem vozičku.
Iz Ilovškega stradona prinaša mlekarica v mesto 2 1
mleka, 2 pa ga dovažata z ročnim vozičkom 46 1. Iz
Mihovega stradona na ročnem vozičku mlekarica po
22 1 mleka na dan. Na 3 ročnih vozičkih preskrbujejo
mestu mlekarice iz Lahovega stradona 27 1 mleka.
Na Požaru sta dve mlekarici, od katerih dostavlja v
mesto ena 19 I mleka na dan po Ižanski cesti, druga
pa z ročnim vozičkom po Dolenjski cesti 14 1 mleka.
Ižanska cesta zalaga mesto s 400 1 mleka na dan, ki
ga prevažajo na 9 ročnih vozičkih in 11 vozeh s ko¬
njem, 2 biciklih, 2 mlekarici pa ga prinašata peš. Po¬
vprečno pride na dobavitelja po 17 1 mleka (posa¬
mezno 2—50 1). 5 kmetic dovaža s konjem 80 1 mleka
iz Hauptmance. V črni vasi se bavi s preskrbo Ljub¬
ljane z mlekom kar 40 oseb, ki pripeljejo v mesto
715 1 mleka na dan, in sicer na 20 ročnih vozičkih, 18
vozeh s konjem, 1 biciklu in 1 triciklu. Poprečno na
dobavitelja pride komaj 18 1 mleka (posamezno 4 do
30 1). Na 2 ročnih vozičkih pripeljeta 2 kmetici 78 1
mleka iz Lip. Iz Iga dovaža 1 prekupec 44 1 mleka z
avtobusom. V Mateni imamo prekupca, ki dovaža mle¬
ko s konjem, in kmetico, ki uporablja za to ročni vo¬
ziček. Prvi pripelje 66 1 mleka, druga pa 17 1. Iz To-
mišlja dobavlja prekupec na vozu s konjem 20 1
mleka.

Glede na vso količino, ki jo vas premore za izvoz,
spada Ižanska cesta na 13. mesto, Jurčkova pot na
33. mesto, Matena na 44. mesto, Hauptmanca na 46.
mesto, Ilovški stradon na 52. mesto, Ig na 53. mesto,
Na Požaru na 55. mesto, Lahov stradon na 57. mesto,
Mihov stradon in Tomišelj na 58. mesto ter Galjevica
na 60. mesto.

Mitnica na Dolenjski cesti je zabeležila 71 kmetic
in 1 prekupčevalko z mlekom, ki so pripeljale 1543 1
mleka, t. j. 6 78 %  vsega, kar ga Ljubljana konsumira.

Na Dolenjski cesti srečamo 2 mlekarici, ki dostav¬
ljata v mesto 36 1 mleka na ročnih vozičkih. Iz Jurčko¬
ve poti dovaža 6 mlekaric z ročnimi vozički 76 1 mle¬
ka, 93 1 mleka pa dovaža v mesto iz Knezovega stra¬
dona 5 mlekaric na ročnem vozičku in ena s konjem.
S Perucijeve ceste preskrbuje 173 1 mleka Ljubljani
7 mlekaric, med temi 1 s konjem, ostale pa na ročnih
vozičkih. Poprečno pride na osebo 33 1 mleka (posa¬
mezno 16—36). Z ročnim vozičkom dobavlja mestu
1 mlekarica iz Jeshovega stradona po 22 1 mleka na
dan, druga pa s konjem po 10 1 iz Volarjevega stra¬
dona.

Iz Rudnika pride v Ljubljano 480 1 mleka. 20 oseb
ga dovaža z ročnimi vozički, 2 s konjem, 2 s triciklom,
ena pa ga prinaša peš. Poprečno pride na osebo 19 1
mleka (posamezno 40—50 1). 15 I mleka pripelje mle¬
karica s konjem z Orlega, druga 11 1 na ročnem vo¬
zičku iz Sela-Lavrice. Iz Dalnje vasi pripelje v mesto
12 mlekaric 242 1 mleka na 1 triciklu in 4 ročnih vo¬
zičkih. V Lavrici uporablja 1 mlekarica tricikel, 1 pa
ročni voziček ter pripeljeta v mesto 61 1 mleka na
dan. Iz Babne gorice dovažata 43 1 mleka 2 kmetici z
ročnim vozičkom. Po železnici dobavlja kmetica 10 1
iz Grosuplja. Prekupec s Turjaka zbere za Ljubljano
dnevno po 231 1 mleka in ga pripelje s konjem.

Po vsej količini mleka spada Rudnik na 6. mesto,
Turjak na 24. mesto, Perucijeva cesta na 30. mesto,
Knezov stradon na 44. mesto, Lavrica na 50. mesto,
Jeshov stradon na 58. mesto, Orle na 59. mesto, Vo¬
larjev stradon, Sela-Lavrica in Grosuplje pa na 60.
mesto.

Kakor vidimo, sta zabeležili mitnici na Ižanski in
na Dolenjski cesti pretežno večino barskih vasi. Lahko
bi Barje vzeli kot enoto, pri čemer bi dobili 2056 1
mleka, ki ga dobavlja Ljubljani po 112 dobaviteljih.
Ker se pa po tej razpredelitvi razdele naselja na Barju
na Ižansko in na Dolenjsko mitnico, sem vprašanje
dobave mleka mestu Ljubljana tudi za barski predel
obdelala po pristojnih mitnicah, kakor za druge kraje.

Mitnica na Poljanski cesti je zabeležila 691 1 mleka,
t. j. 2'62 %  vsega, ki ga Ljubljana konsumira. Vseh
57 mlekaric je prevažalo mleko z ročnimi vozički.

Zg. Hrušica preskrbuje Ljubljani 162 1 mleka, ki
ga dovaža 15 mlekaric. Iz Sp. Hrušice prevaža 6 mle¬
karic 106 1 mleka. Iz Fužin dovaža s konjem mleka¬
rica 55 1 mleka po Zaloški cesti, 105 1 pa 4 mlekarice
po Poljanski cesti. Iz Dobrunj preskrbuje mestu kar
17 mlekaric 210 I mleka, a ena ga dovaža 14 I po Za¬
loški cesti. 2 mlekarici pripeljeta še iz Zadvora 17 1
mleka, ena pa iz Sostrega 4 1.

Po vsej količini mleka so Dobrunje na 25. mestu, Zg.
Hrušica in Fužine na 32. mestu, Sp. Hrušica na 42.
mestu, Zadvor na 59. mestu, Sostro pa na 61. mestu.

Mitnica na Zaloški cesti je zabeležila 469 1 mleka
ali 179 %; pripeljalo ga je 26 mlekaric.

Tu moram še enkrat omeniti Fužine, ki sem jih
navedla že pri mitnici na Poljanski cesti. Z raznovrst¬
nimi vozili za prevažanje mleka se odlikuje Studenec,
od koder prevažajo mlekarice 236 1 mleka v Ljubljano
na 5 ročnih vozičkih, 3 vozeh s konjem, 1 biciklom in
4 triciklih. Poprečno pride na osebo po 18 1 (posa¬
mezno 5—30 1). Iz Slap pripeljejo poprečno po 16 1
mleka 4 mlekarice z 1 ročnim vozičkom, na 2 vozeh
s konjem in 1 biciklu 65 1 mleka. Iz Dev. Marije v
Polju dovaža v mesto 13 1 mleka ena mlekarica z bi¬
ciklom; iz Vevč dobavljata 2 mlekarici 43 1, in sicer
na 1 ročnem vozičku in z 1 konjem, na biciklu pa še
4 1 mleka 1 mlekarica iz Zg. Kašlja. Z 1 biciklom in
1 konjem pripeljeta 2 mlekarici iz Sp. Zadobrave vsak
dan 30 1 mleka. Če prištejemo še 20 1, pripeljanih s
triciklom, ki jih je zabeležila mitnica na Predovičevem
podvozu, premore Sp. Zadobrava za izvoz 50 1 mleka.
Na tej mitnici se ustavlja tudi ena mlekarica iz Do¬
brunj, ki dovaža po Zaloški cesti na ročnem vozičku
v Ljubljano 14 1 mleka. Dalje dostavlja v mesto še
1 mlekarica iz Sadinje vasi 8 1 mleka na biciklu.

251

252

Po vsej količini pridejo vasi, ki preskrbujejo Ljub¬
ljano z mlekom po Zaloški cesti: Studenec na 23. me¬
sto, Slape na 49. mesto, Vevče na 53. mesto, Zgoc. Za-
dobrava na 52. mesto, Dev. Marija v Polju na 59. me¬
sto, Sadinja vas na 60. mesto in Zg. Kašelj na 61.
mesto.

Mitniški urad na Predovičevem podvozu je zabeležil
178 1 mleka (0'68 %).  Pripeljalo ga je 13 kmetic, in
sicer 6 mlekaric iz Sneberja 62 1 na 5 ročnih vozičkih
in 1 biciklu. Sp. Zadobravo sem že navedla pri prejšnji
mitnici, ostane še Zg. Zadobrava, od koder prevažajo

3 mlekarice na ročnih vozičkih in 3 s konjem 96 1
mleka ter ji zato po vsej količini mleka pripada
44. mesto.

Mitnica na šmartinski cesti je zabeležila 80 kmetic
in 1 zadrugo, ki so pripeljale v mesto 1444 1 mleka,
t. j. 6'42 %  vsega mlečnega konsuma v Ljubljani.

Na 19 ročnih vozičkih in z 1 konjem pripelje 20
mlekaric v mesto 331 1 mleka iz šmartna, na vsako
pride poprečno po 17 1 (posamezno 4—30). 10 mle¬
karic pripelje 104 1 mleka iz Obrija. Iz Hrastja dovaža
7 mlekaric na 6 ročnih vozičkih in 1 biciklu 114 1
mleka. Na 9 ročnih vozičkih in 1 biciklu dostavljajo
mlekarice 141 1 mleka iz Jarš. Iz Sneberja dostavlja
11 mlekaric v mesto po šmartinski cesti na 8 ročnih
vozičkih, 1 biciklu in 2 triciklih 216 1 mleka. K temu
moramo prišteti še pri prejšnji mitnici omenjenih 62 1
mleka; torej zalaga Sneberje mesto Ljubljano z 278 1
mleka. Poprečno pride na mlekarico 16 1 (posamezno
6—40 1) mleka. Iz Sv. Jakoba pripeljejo 3 mlekarice
na 1 ročnem vozičku, z 1 konjem in 1 triciklom 51 I
mleka. Z biciklom pripeljejo 4 mlekarice 63 1 mleka
iz Podgorice, enako iz Pšate 67 1. Na 2 biciklih in z
1 konjem dobavljajo 2 mlekarici in 1 prekupec 106 l
mleka iz Beričevega. Poprečno pride na osebo 35 1, na
samega prekupca pa odpade 80 1 na dan. Na 2 bi¬
ciklih, z 1 konjem in z 1 ročnim vozičkom pripeljejo

4 mlekarice 102 1 mleka iz Dragomlja. Iz Bršče pripe¬
ljejo 3 mlekarice na 2 biciklih in z 1 konjem 20 1
mleka. Zadruga v Dolskem dobavlja mestu 270 1
mleka, ki ga zbira iz Doba, Zajevše, Podgore, Peteli¬
nja, Hriba, Sv. Helene, Kamenice, Senožeč, Klopce in
Osredka. Mleko prevaža v mesto s konjsko vprego.

Z ozirom na vso količino pripeljanega mleka iz po¬
sameznih krajev zavzema Sneberje 19. mesto, Šmartno
16., Dolsko 20., Jarše 35., Hraše 40., Obrije in Beri-
čevo 42., Dragomelj 43., Podgora in Pšata 49, Sv. Ja¬
kob 52. in Bršča 58. mesto.

Mitnica Med hmeljniki je zabeležila 1'79 %  vsega v
Ljubljani konsumiranega mleka.

Po tej cesti dovaža 25 mlekaric iz Tomačevega 501 1
mleka na 23 ročnih vozičkih in 2 biciklih. Po vsej
množini mleka spada Tomačevo že na 6. mesto.

Mitnica na Glavnem kolodvoru je zabeležila 2'66 %
vsega mlečnega dovoza, kar znaša 697 1 mleka, želez¬
nico so uporabljali: 2 kmetici, 1 zadruga in 6 prekup-
čevalk. Od tega so pripeljali prekupci: iz Plešivice
14 1 mleka, iz Zg. Senice 30 1, iz Gor. vasi 19 1, iz
Medvod 43 1, iz Sore 35 1 in iz žabnice 105 1 mleka.
Zadruga iz Predoslja preskrbuje Ljubljani 436 1
mleka, ki ga zbira iz Suhe, Kokrice, Britofa, Orehov-
lja, Ilovke, Hraš, Bele in Bobovka. Končno imamo še
1 mlekarico-kmetico, ki dostavlja po 10 1 mleka dnev¬
no iz Domžal, in 1 iz žalne s 5 litri mleka.

Z ozirom na vso količino mleka stoje: Predoslje na
6. mestu, Medvode na 53. mestu, Sora na 55. mestu,
Senica na 56. mestu, Gorenja vas na 58. mestu, Ple¬
šivica na 59. mestu, Domžale na 60. mestu in žalno
na 61. mestu.

Iz opisanega je razvidno, da se bavi s preskrbo Ljub¬
ljane z mlekom 699 oseb iz ljubljanske okolice. Med
njimi je 31 prekupčevalk in 10 zadrug.

če si ogledamo karto vozil IV., vidimo, da mlekarica
iz čepi j a izključno prinaša mleko, dalje ga Še prina¬
šajo peš mlekarice iz Sneberja, Podutika, Vrhove, Ko-
zarij, Galjevice, Ilovškega stradona in Rudnika. Iz
tega posnemamo, da prinašajo mleko v mesto peš mle¬
karice iz manjšega števila bližnjih vasi in le v mini¬
malni količini. Ta način dobave se torej uporablja le
v manjši meri.

Kot prevozno sredstvo v bližnji okolici Ljubljane
prevladuje ročni voziček. S tem vozilom dovažajo
mleko v mesto le vasi v njegovi bližini, ker je ta način
preskrbe mesta z mlekom poleg prenašanja najbolj
utrudljiv in zamuden. Po nekaterih cestah prihaja
mleko v Ljubljano sploh samo na ročnih vozičkih.
Najbolj oddaljene vasi, iz katerih se prevaža mleko
v mesto z ročnimi vozički, so: na severu Rašica in Ga¬
meljne, na vzhodu Sostro, na jugu Matena, na zapadu
Brezovica. Samo z ročnimi vozički se prevaža mleko
iz: Sp. Hrušice, Zg. Hrušice, Bizovika, Dobrunj, Za-
dvora, Sostrega, Obrija, Gmajne, Ježice, Male vasi,
Podboršta, Kosez, Broda, Dolnic, Guncelj, Poljan, Gr-
žanja, št. Vida, Trate, Bokavc, Gaberja, Lahovega
stradona, Mihovega stradona, Jeshovega stradona, Na
Požaru, Lip, Dolenjske ceste, Babne gorice, Sela, Sred¬
nje vasi, Kamne gorice, Gline in Pržanja.

Dovoz mleka z biciklom le redkokje prevladuje, ker
pač ni pripravnejši od ostalih preprostejših prevoznih
sredstev. Nekaj vasi pa uporablja vendarle samo bi-
cikle, in te so: Devica Marija v Polju, Zg. Kašelj, Sa¬
dinja vas, Podgorica, Pšata, Dobrava, Log in Drago¬
mer.

Potem imamo še kraje s kombiniranimi prevoznimi
sredstvi. Predvsem so vasi, kjer mlekarice uporabljajo
poleg ostalih vozil tudi tricikel, ki je gotovo razme¬
roma bolj uporabno prometno sredstvo kakor bicikel
ali ročni voziček. A takih krajev je malo. Tako imamo
na Studencu 4 tricikle, pri Sv. Jakobu 1 tricikel, v
Sneberju 2, v Sred. Gameljnah 1, na Ježi 1, v Nad-
gorici 2, v Savljah 1, v Bukovici pri Vodicah 1, v Pod¬
gorici 1, v Stanežičah 2, na Brezovici 1, v Vnanjih go¬
ricah 1, v črni vasi 1, v Dalnji vasi 1, na Lavrici 1
in v Rudniku 2 tricikla.

Izključno voz s konjem pride v poštev po večini za
zelo oddaljene vasi. Ker gre pri tem v glavnem za
večje prekupce ali pa zadružno in zato bolj raciolnalno
prodajo mleka, pride dovoz mleka s konjem v poštev
kot hitrejši in pripravnejši še v večji meri zaradi ve¬
like oddaljenosti. Pomen dovoza mleka na vozu s
konjem je v primeri s preprostejšimi prevoznimi sred¬
stvi prav velik — kakor to pokaže karta vozil — ker
pride pač na ta način v mesto razmeroma precej večja
množina mleka. Izključno s konjem prevažajo mleko
iz Dolskega, Kosez, Moravč, Prevoj, Radomlja, šenko-
vega turna, Trzina, Brnika, Dobruše pri Vodicah,
Hraš, Medna, Sp. Pirnič, Polja pri Vodicah, Repnja,
Sela pri Vodicah, šmartna pod šmarno goro, Zavrha,
Razora, Radomlja, Dragomlja, Lukovice, Notranjih

253

goric, Hauptmance, Volarjevega stradona, Matene,
Tomišlja, Orl in Turjaka.

Važen je še dovoz z avtom in z železnico. Saj vidimo,
da ravno Naklo, ki je najbolj oddaljena točka do¬
voza, dovaža dnevno največ mleka v Ljubljano. Z av¬
tom prevažajo mleko samo iz Nakla, škofje Loke in
Iga, a z vlakom iz Predoslja, Sore, Gorenje vasi, Zgor.
Senice, Medvod, Domžal, Grosuplja, žalne in Pleševice.

Z ozirom na količino mleka in način njegovega do¬
voza lahko zajamemo vasi, ki dobavljajo Ljubljani
mleko, v tri pasove:

V prvi pas postavimo kraje s povprečno množino,
ki pride na dovoznika, od 4 do 30 1 mleka. Takih vasi
je največ. Pri vseh teh pa tudi opažamo, da je glavno
prevozno sredstvo ročni voziček, v manjši meri bicikel
in tricikel, v še manjši meri pa nošnja. Ta pas je na
karti vozil bolj izražen, na karti količine pa manj, ker
je pač pripravnejši dovoz z vozom in avtom ter iz od¬
daljenejših krajev zmore razmeroma mnogo večje ko¬
ličine. Vasi s tem tipom dovoza ne segajo daleč, v
glavnem le na bližnje predele Ljubljanskega polja in
Barja 5—6 km daleč, le redko do 10 km.

Drugi pas obsega vasi, kjer pride na dovoznika od
30 do 100 1 mleka. Prevozno sredstvo je po večini voz
s konjem, deloma še bicikel in tricikel. Te vasi segajo
že do 20 km daleč na Skaručensko polje, okolico Med¬
vod, Domžal in na južni del Barja (ižanske vasi).

V tretji pas spadajo le še zadruge, z izjemo pre-
kupca v Turjaku. Prevozno sredstvo je ali voz s ko¬
njem, avto ali pa železnica. Kakor že rečeno, je važ¬
nost tega pasu za preskrbo Ljubljane z mlekom zelo
velika, saj pride od tod v Ljubljano razmeroma naj¬
večji del mleka. Vasi s tem načinom dovoza segajo
daleč na Sorško polje, na Kranjsko polje in dalje proti
Tržiču na Cerkljansko in Kamniško ravnino. Med nji¬
mi so tudi manj oddaljene vasi in celo kraji prav blizu
mesta, kjer sta zadružna organizacija ali pa iniciativa
prekupcev uvedli tak način prevoza.

Če si ogledamo dovoz mleka v Ljubljano v celoti,
vidimo, da marsikje ni razporejen, kakor bi pričako¬
vali: da ga imamo ponekod razmeroma malo iz bliž¬
njih, drugod pa presenetljivo mnogo iz bolj oddaljenih
vasi. Temu je pač iskati vzrok v najrazličnejših mo¬
mentih, ki pri tem sodelujejo: n. pr. terenske in pro¬
metne razmere ter številni gospodarski in socialni
faktorji. Glavna razlika je izražena med severom in
jugom. Severna okolica Ljubljane ne daje le več mle¬
ka, ampak sega ozemlje, ki ga dobavlja, tudi mnogo
dalje. Zlasti mnogo mleka daje Ljubljansko polje,
predvsem Posavje od št. Vida do Zadobrave. Vzrok je
pač bližina Ljubljane in številne, ugodne cestne zveze
z mestom; ugodne za številne bicikle in ročne vozičke.
Iz bolj oddaljenih predelov Ljubljanskega polja nad
št. Vidom in proti Dolu je dovoz manjši, a je vendar
še precejšen. Vasi, ki segajo izven Ljubljanskega
polja na sever, severozapad in severovzhod, dovažajo
mleko v mesto večinoma s konjem, avtom in železnico.
Na vzhodu spada sem že Dolsko, na severozahodu pri¬
haja dovoz iz mlekarskih središč ob veliki cesti Ljub¬
ljana—Celje (Trzin, Radomlje, Prevoje), na severu
iz vasi okrog Skaručne in Vodic vse do Brnika. To

zadnje področje preseneča po dovolj močnem dovozu
kljub veliki oddaljenosti in dokaj slabim prometnim
zvezam. Tu sega dovoz z bicikli najdalje od mesta.
Ker niso ti kraji v primeri s Kranjsko in Kamniško
ravnino skoraj nič industrializirani, je morda izvoz
toliko večji. Na Kranjsko - Sorškem polju se dovaža
mleko le v manjši meri iz vasi ob železnici, in to skoro
izključno z vlakom. Najbolj oddaljen, obenem pa eden
najmočnejših dobaviteljev mleka, so kraji ob Kokri
in Tržiški Bistrici nad Kranjem, kakor: Naklo, Pre¬
doslje. (Vzrok temu posebnemu pojavu je manj v geo¬
grafskih faktorjih, kakor v lokalnih gospodarskih in
socialnih razmerah [zadruga]).

V primeri z dovozom iz severa je dovoz mleka na
zapadu in jugu ter vzhodu mnogo manjši. Posebno pa
se razlikuje v tem, da področje dovoza ne sega tako
daleč. Na severu smo videli, da participirajo na dovozu
mleka skoro vse vasi iz bližnje ravnine, ponekod sega
področje dovoza tudi v gričevje (Moravška dolina,
Rašica), dasi se v glavnem ob robu ravnine preneha.
Na jugu pa izkazujejo največji dovoz le bližnje bar¬
janske naselbine in one iz področja Gradaščice, kjer
pa se tudi ustavi meja ob robu ravnine. Dovoz mleka
iz vasi proti Vrhniki je že manjši, iz vasi južnega
Barja pa sploh minimalen. To preseneča zlasti pri
ižanskih vaseh, a je pri slabih prometnih zvezah z
mestom zaradi velike oddaljenosti razumljivo. Na ju-
gozapadu in jugovzhodu pa dovoz brž za Notranjimi
goricami in Lavrico sploh preneha, torej v razdalji, v
kateri je na severu dovoz še zelo krepak. O kakem do¬
vozu iz razdalj, kot so Naklo, Brniki, Moravče, po¬
sebno na dolenjski strani, ni niti govora. Neznaten do¬
voz iz Grosuplja in žalne je osamljen primer.

Na vzhodni strani Ljubljane je celo dovoz iz nepo¬
sredne mestne okolice razmeroma slab in ne sega da¬
leč, na bližnje hribovje sploh ne, razen na Orle. Tu v
jugovzhodnem delu Ljubljanskega polja je morda
vplivala močna industrializacija (Vevče).

Iz vsega lahko na kratko posnamemo, da porabi
Ljubljana 26.276 1 mleka dnevno, če računamo, da
ima Ljubljana po uradnem štetju 7  86.736 prebivalcev,
pride na osebo 0'30 1 mleka na dan; v primeri z Duna¬
jem 8 9  nekoliko manj, ker ga vsak Dunajčan popije
povprečno 0'33 1, a z Berlinom več, ker pride v Berlinu
na osebo komaj 0‘20 1 mleka. Torej porabi povprečno
Ljubljančan letno 110 1 mleka, če primerjamo porabo
mleka prebivalcev Ljubljane s porabo v ostalih drža¬
vah, 8  kakor v Švici, kjer pride na glavo 380 1, v An¬
gliji 338 1, v švedski 323 l, na Danskem 260 1, v Nem¬
čiji 220 1 in v Avstriji 146 1, vidimo, da popije ljubljan¬
ski meščan razmeroma malo mleka.

Vsak dan konsumira mesto Ljubljana 21.776 1 mle¬
ka iz svoje okolice. Zadruge, odnosno prekupci, jo za¬
lagajo z 8079 1 (in sicer s 5147 1 zadruge, z 2932 1 pre¬
kupci). Ostalih 13.697 1 pa ga pripeljejo kmetice-
mlekarice direktno na trg.

7  Magistrat — statistični urad.

8  »Slovenski mlekarski list« I., št. 2, str. 31.

9  »Slovenec« 14. III. 1937.: »Preskrba Ljubljane z
mlekom«.

254

JURIJ ŠUBIC, PRED LOVOM

Barvna priloga, ki jo prinašamo v pričujočem
zvezku »Kronike«, je reprodukcija slike Jurija Šu¬
bica, ki nosi naslov »Pred lovom« in visi v Narodni
galeriji v Ljubljani.

Slika spada med temeljna dela slovenske umetnosti
in predstavlja oni moment v razvoju Jurijevega dela,
ko se pod vplivom francoske umetnosti in predvsem
po popolni predanosti naravi in njenemu študiju po¬
javi tisto novo gledanje na problem slikarstva, ki je
v generacijah, katere so sledile Juriju, pripravilo pota
slovenskemu impresionizmu.

Ko je Jurij 1. 1880. odpotoval v Pariz, ga je tam
naenkrat zajel nov svet. Tam ni bilo nič dunajskega
akademizma in doktrinarstva, nič čezmernega povzdi¬
govanja stare slikarske tradicije. Slikarstvo v Parizu,
tem središču umetnosti ob koncu XIX. stol., je hodilo
svoja pota neodvisno od vsega, kar je v ostali Evropi
veljalo še za edino veljavno.

Ob času, ko je Jurij prišel v Pariz, je tam že zma¬
gal skrajni naturalizem. Slikarji so zapustili svoje
pariške ateljeje in odšli na deželo, kjer so slikali pod
prostim nebom.

Tudi Jurij je po enem letu pariškega bivanja, ko
si je kolikor toliko utrdil eksistenco, odšel v Norman¬
dijo. Tam je odkril pravo problematiko slikanja, videl
in doživel je naravo, vso obsejano s soncem, z vsemi
čudovitimi barvnimi prehodi, in ona mu je postala
osreden motiv slikarskega ustvarjanja.

V Normandiji je nastala cela vrsta del, barvnih
študij, pravih izrezov iz narave, katerim je odvzeta
vsa epična vsebina. Nastala so le iz veselja nad na¬
ravo in barvo. To so čiste krajine: Krajina z vasjo.
Sadovnjak, Vrtnar pri rožah in druge.

Tem se pridružijo tudi genrski motivi: Bretonski
kmet, Normanska idila, Starka pri šivanju in študije
iz notranjščine normanske hiše kot priprave za našo
sliko Pred lovom.

Vse te študije se odlikujejo z živim smislom za igro
sončnih žarkov in barvnih refleksov, ki razkrajajo
podobe, drobe predmete in konture in dajo slutiti tre¬
petajočo atmosfero na impresionističnih platnih.

Ko se je Jurij vrnil v Pariz, je čez zimo naslikal
svojo programatično sliko Pred lovom, na katero se
je vneto pripravljal na deželi, in jo 1. 1883. razstavil
z velikim uspehom v Salonu.

Med odprta vrata revne normanske hiše se je vsto¬
pil lovec in čisti puško. To je vsa vsebina slike, ki je
sama na sebi revna in kaj malo zgovorna, dogodek
sam hipen in slučajen, saj niti eno niti drugo ni za¬
nimalo slikarja.

Opazujmo pa sončno luč, ki je planila skozi odprta
vrata v hišo, kako se igra najprej na obleki in obrazu
lovca in kako ves reven prostor napolni s toploto in
domačnostjo. Opazujmo, kako se sončni refleksi uve¬
ljavljajo v senčnih partijah slike, kako so iz enotne
stene napravili neenotno barvno ploskev in kako se
pod njihovo močjo izgublja vrednost lokalne barve in
tako drobi pojav plastičnega telesa v sistem barvnih
lis.

če opazujemo vse to, bomo priznali, da je sončna
luč tisto, kar slikarja v prvi vrsti more zanimati, in

Jurij Šubic: Bretonski kmet

njen vpliv na vizualni vtis upodobljenih predmetov.
Priznati moramo, da je slikar s to sliko dosegel na¬
turalistično popolnost do tiste največje mere, ki mu jo
je dopuščala njegova slikarska narava. Od tu pa do
uresničenja popolnega vizualnega vtisa sveta, kot so
ga dosegli impresionisti, je še precejšen korak.

Jurij se namreč ni pridružil struji impresionistov,
čeprav je tipal za istimi umetnostnimi ideali, ki so
jih impresionisti proglašali za svoje. Jurij je ostal
vedno nekoliko zvest tradiciji. S svojim jasnim gle¬
danjem na naravo pa je ustvaril one pogoje, ki so bili
potrebni za umetnost Petkovška in po njem za vso
generacijo slovenskih impresionistov.

Skozi ta vrata, ki jih je Jurij odprl v preprosto
normansko hišo, je prvič posijalo sonce v slovensko
slikarstvo.

In še eno, nemalo zaslugo imata brata Šubica, in
to je njuna naj večja: slovensko umetnost sta pribli¬
žala enotnemu toku evropske umetnosti. Odslej na¬
prej hodi naša umetnost vzporedno z evropsko.

Barvna reprodukcija slike Pred lovom je pona¬
tisnjena iz knjige Janez in Jurij Šubic, ki jo je na¬
pisal prof. dr. Francč Mesesnel. j, q .

255

SMRTNA ŽETEV

t POLITIČNI IDEOLOG
ALBIN PREPELUH-ABDITUS

Leta 1937. je v Ljublja¬
ni umrl socialno politični
ideolog, pisatelj in politik
Albin Prepeluh-Abditus.

Rojen je bil 22. februarja
leta 1881. v Ljubljani v
proletarski sredini. Vtisi iz
te bedne mladosti so po¬
stali odločilni za vse nje¬
gov življenjski in ideološki
razvoj. Ko je končal stro¬
kovno šolo za lesno obrt, se
je posvetil od 1. 1898. do
prevrata pisarniški službi
pri sodni upravi. Od mla¬
dosti do konca vojne je pi¬
sal pod raznimi psevdonimi tudi leposlovne reči, pesmi,
črtice in podlistke. Z vso svojo energijo pa se je po¬
svetil kot tretja najizrazitejša osebnost agilnega kroga
M. Dermota — D. Lončar — A. Prepeluh proučevanju
sociološko-političnih vprašanj. Do 1. 1920. je politično
in ideološko deloval v okviru socialno demokratske
stranke, obdržal pa je s svojimi ožjimi tovariši vselej
izrazito osebno kritično stališče do življenjskih pro¬
blemov slovenskega naroda. V upanju, da je mogoča
plodovita sinteza med socializmom in napredno mi¬
selnostjo, je najprej pospeševal mladinsko napredno,
masarykovsko usmerjeno strujo med mlajšo inteli¬
genco. Izraz teh njegovih prizadevanj in obenem eden
najpomembnejših slovenskih predvojnih publicistič¬
nih pojavov so bili Naši zapiski, katerih soustanovitelj
in eden glavnih ideologov je bil. Po svetovni vojni se
je razočaran tako nad socialno demokracijo kakor nad
radikalnim naprednjaštvom s svojimi ožjimi somišlje¬
niki ločil od socialne demokracije in se ob ustavnih
bojih in posebno po sprejetju vidovdanske ustave pri¬
ključil avtonomistični struji, kateri je ustanovil spo¬
četka izredno popularno glasilo Avtonomist.

Vidno vlogo je imel pri prevratu in v prvih letih
upravne konsolidacije, ko je postal tudi poverjenik
za socialno skrb. Razočaran nad razvojem notranje
politike v zadnjem desetletju svojega življenja se je
umaknil iz političnega življenja in se posvetil gospo¬
darskim problemom. Kot član uprave in pozneje
lastnik ima največjo zaslugo za razvoj nekdanje ti¬
skarne Blasnika nasl. v Univerzitetno tiskarno in lito¬
grafijo d. d. Blasnika nasl. v Ljubljani, ki se je pod
njegovim vodstvom uvrstila med najbolj solidna in
ambiciozna slovenska tiskarska podjetja.

A. Prepeluh je bil vsestransko iniciativen in poli¬
tično pisateljsko izredno plodovit. Razen Naših za¬
piskov in Avtonomista je bil tudi med ustanovniki
povojnih Novih zapiskov. Sodeloval je še razen pri
teh glasilih pri Napreju, Ljubljanskem Zvonu, Svo¬
bodnih glasih, Sodobnosti, Slovenskem Narodu, Hrvat-
skem kolu, Demokraciji, Sloveniji, Slovencu, Rdečem
praporu itd. Njegovo publicistično delo pa se značilno
izraža posebno v njegovih knjigah: Socialni problemi
(1912.), V boju za zemljo in državo (1928.) in v po¬
smrtni knjigi Pripombe k prevratni dobi (1938.), ki
ji je kot drugi del dodal Dušan Kermavner obsežno
sliko Prepeluha kot socialističnega in političnega ideo¬
loga in delavca.

S Prepeluhom je legla v grob simpatična politična
prikazen, predvsem pa eden najtreznejših in iskreno
slovenskih socialno političnih ideologov v povojno
mnogostranost se razvijajočega, pred vojno še močno
enostavnega političnega življenja med Slovenci.

t KAJZELJ
BOGOMIL

Dne 15. septembra 1939. je umrl v Ljubljani za¬
služni sokolski delavec Bogomil Kajzelj.

Rojen je bil dne 10. februarja 1871. v Ljubljani.
Njegov oče Peregrin Kajzelj je bil med ustanovitelji
Južnega Sokola. Tudi Bogomil je vse svoje življenje
posvetil predvsem delu za Sokola. L. 1911. je ustanovil
jezdni odsek pri Ljubljanskem Sokolu. L. 1919. je
postal blagajnik Jugoslovanske sokolske zveze, leta
1926. III. podstarosta Jugosl. sokolske zveze. Od 1.1924.
je bil starosta Ljubljanskega Sokola.

»Kroniko « izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Stele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred¬
stavnik France štrukelj, za uredništvo odgovoren Jože Gregorič.  — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom
uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika « izhaja  4 krat na leto in stane za vse leto din 80 •—, za pol leta din 40’ —,
za četrt leta din 25• —. Za inozemstvo din 100 •—. — Posamezna številka stane din 30 -—.

Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana.

256

KURIVO SODOBNOSTI

Meščan, ki živi z duhom časa,
uporablja za kuho in peko,
likanje in pranje, ogrevanje
vode, centralne in druge
kurjave enako kakor
tudi obrtnik za lota-
nje, varjenje, sušenje
itd. — le plin!

RESLJEVA CESTA 28 TELEFON ŠTEV. 43-27

MESTNA

PLINARNA

UUBUANSKa

BIBLIOTEKA UNIVERZE
v Ljubljani