Izdalo in založilo: Društvo študentov naravoslovja Uredila: Aleš Tomažič in Barbara Zakšek Besedilo: Aleš Tomažič in sodelavci Naslovnica: Neja Trontel (taborska majica) Fotografije: Maja Bahor, Teja Bizjak, Živa Bombek, Dejan Galjot, Eva Pavlovič, Katja Rutnik, Luka Šparl, Nina Šramel Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o. Poročila posameznih skupin so avtorsko delo njihovih mentorjev. Vse pravice pridržane. Naklada: 1. natis, 60 izvodov. Leto izdaje: 2021 Društvo študentov naravoslovja, Koroška cesta 160, 2000 Maribor Spletna stran: www.drustvo-dsn.si Facebook: https://www.facebook.com/drustvo.dsn E-mail: drustvo.dsn@gmail.com TRR: SI56 6100 0000 8784 376 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 379.825(497.4Gornji Petrovci)"2017" BIOLOŠKO-ekološki raziskovalni tabor (3 ; 2017 ; Gornji Petrovci) 3. biološko-ekološki raziskovalni tabor BERT, Gornji Petrovci, 2017 = [3rd] Biology Students Research Camp, Gornji Petrovci, 2017 : [zbornik] / [besedilo Luka Šparl in sodelavci ; uredila Aleš Tomažič in Barbara Zakšek ; fotografije Maja Bahor ... et al.]. - 1. natis. - Maribor : Društvo študentov naravoslovja, 2021 ISBN 978-961-95151-2-9 1. Zakšek, Barbara, 1986- COBISS.SI-ID 51015171 DRUŠTVO ŠTUDENTOV NARAVOSLOVJA 3. BIOLOŠKO – EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE (BERT) GORNJI PETROVCI 2017 Biology and Ecology Research Camp Gornji Petrovci 2017 Maribor, 2021 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 IV Slika 1: Motiv taborske majice. Avtor risbe: Neja Trontel 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 V KAZALO VSEBINE BIOLOŠKO-EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR ......................................................... 1 BIOLOGY AND ECOLOGY RESEARCH CAMP .............................................................. 1 UVODNE MISLI VODJE TABORA ................................................................................... 2 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE .............................................. 3 1 Uvod ............................................................................................................................. 3 2 Metodologija dela.......................................................................................................... 4 3 Rezultati ....................................................................................................................... 4 4 Viri ............................................................................................................................... 9 SKUPINA ZA PTICE .............................................................................. 10 1 Uvod ........................................................................................................................... 10 2 Metodologija dela........................................................................................................ 10 3 Rezultati ..................................................................................................................... 11 4 Zaključek .................................................................................................................... 15 SKUPINA ZA KAČJE PASTIRJE .............................................................. 16 1 Uvod ........................................................................................................................... 16 2 Metodologija dela........................................................................................................ 16 3 Rezultati ..................................................................................................................... 17 4 Zaključek .................................................................................................................... 21 5 Viri ............................................................................................................................. 23 SKUPINA ZA NETOPIRJE ...................................................................... 24 1 Uvod ........................................................................................................................... 25 2 Metodologija dela........................................................................................................ 25 3 Rezultati in diskusija ................................................................................................... 27 4 Viri ............................................................................................................................. 29 SKUPINA ZA GLIVE .............................................................................. 30 1 Uvod ........................................................................................................................... 30 2 Metodologija dela........................................................................................................ 31 3 Rezultati ..................................................................................................................... 33 4 Zaključek .................................................................................................................... 40 42 5 Viri ............................................................................................................................. 42 BERT-OVCI GORNJI PETROVCI 2017 ........................................................................... 43 NEKAJ FOTO UTRINKOV .............................................................................................. 44 PRI IZVEDBI TABORA SO NAM POMAGALI............................................................... 46 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 1 BIOLOŠKO-EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR Društvo študentov naravoslovja si vse od svoje ustanovitve v letu 2014 prizadeva študentom ponuditi možnost dodatnega izobraževanja in druženja mimo strogih okvirjev rednega študijskega procesa. Ker veliko študentov pogreša več terenskega dela, smo razmišljali, kako bi v poletnem obdobju, ko ni izpitov in predavanj, na enem mestu združili skupino zainteresiranih, ki bi raziskovali različne skupine organizmov in naravne posebnosti naših krajev. Tako se je rodila ideja o organizaciji biološko-ekološkega raziskovalnega tabora (BERT). Za vse udeležence tabora je to odlična priložnost dopolnjevanja teoretičnega znanja, pridobljenega med študijem, vendar tokrat na terenu. Večdnevno druženje in izmenjava izkušenj nas povezujeta ter krepita pripadnost stroki v širšem smislu. Rezultati našega strokovnega dela so neposredno uporabni pri inventarizaciji favne in flore Slovenije, hkrati so redno predstavljeni tudi v poljudni in strokovni literaturi, poleg tega pa na številnih predavanjih in drugih strokovnih srečanjih ter so tako dostopni širši strokovni javnosti doma in na tujem. Tabor je bil organiziran v manjšem kraju, s čimer se dviguje tudi naravovarstvena zavest lokalnega prebivalstva ter spodbuja zanimanje za področje biologije, tako med mladimi kot v širši javnosti. Prvi tabor smo organizirali leta 2015 v Stopercah, pred vami pa je zbornik tretjega tabora iz Gornjih Petrovcev v letu 2017. BIOLOGY AND ECOLOGY RESEARCH CAMP Since its foundation in 2014, the Natural Science Student Association aims to offer students an opportunity to broaden their knowledge and spend time together outside of university courses. As many students believe they are not engaged enough in fieldwork, we thought about joining people interested in researching various types of organisms and natural features of Slovenia in one group that would meet during summer vacation. That is how we came up with the idea of organising our biology and ecology research camp BERT. For all participants, this camp is an excellent opportunity to apply their theoretical university-gained knowledge in fieldwork. Spending several days together and sharing experience can strengthen our sense of community and belonging to the same profession. The results of our research are useful in adding species to the Slovene flora and fauna inventory. They are also published in popular and scientific literature as well as presented at various lectures and meetings, and so being available to a wider public, both at home and abroad. The research camp was organized in a small village, thus raising environmental awareness among the local inhabitants and stimulating interest in biology among young people as well as the general public. First camp was organized in village of Stoperce in year 2015. You can read the reports from the third year camp from year 2017, which was held in village of Gornji Petrovci. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 2 UVODNE MISLI VODJE TABORA Vodja tabora: Aleš Tomažič V letu 2017 je potekal že tretji BERT, ki smo ga spet organizirali v enem od manjših krajev Slovenije – tokrat v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Tamkajšnji kraji niso navdušili samo s pestrostjo narave, ampak tudi z izjemno prijaznostjo ljudi! Pozdravi te vsaka oseba, pa čeprav te vidi prvič v življenju. Vsako jutro sem se že ob kupovanju kruha nasmejal do solz. Ljudje so že na vsezgodaj zabavali drug drugega. Spali in delali smo v tamkajšnji osnovni šoli, kjer so nas zaposleni zelo lepo sprejeli in nam bili ves čas na razpolago za pomoč. Kljub preznojenim ljudem in gojzarjem v šoli se sploh niso pustili motiti. Več kot očitno so se tudi zabavali ob branju občasnih neumnosti, ki so jih udeleženci tabora pisali na šolsko tablo. Šola je bila lepa in dovolj velika za tri takšne tabore. Na razpolago smo imeli gospodinjsko učilnico in veliko jedilnico, ki se je ob večerih razvila v prostor za druženje (za tiste, ki jim je zunaj bilo prehladno). Za šolo je bilo veliko igrišče, ki seveda ni ostalo neizkoriščeno. Čez dan se je igralo košarko, zvečer se je tam družilo, na koncu pa se je tam izvedel tudi piknik. Zelo pridni smo bili na področju hrane. Največja hvala gre seveda tistim, ki so seboj prinesli celotne zaboje domačih dobrot. Le manjši delež hrane nam je bilo potrebno dokupiti. Jedli smo zelo raznoliko in zanimivo. Verjetno smo celo prvič doživeli, da se je na kateremkoli taboru pripravljalo falafel za toliko udeležencev. To seveda še zdaleč ni bil slučaj, marveč kazen za neposlušno dežurno, legendarno udeleženko »Brigito«. Na tej točki moram priznati, da mi je kar pokazala. Falafel je bil odličen! Kaj točno so počele posamezne skupine niti nisem vedel, ker sem večino časa prebil v taboru in prijazno komandiral dežurne. Si boste pa vse o tem lahko prebrali v nadaljevanju. Na tej točki bi se rad še enkrat najlepše zahvalil ravnatelju, g. Johannu Lacu, ki nas je tako lepo sprejel v svojo šolo. Najlepša hvala tudi hišniku, g. Ludviku Novaku, ki nam je bil ves čas na razpolago, ko smo potrebovali pomoč. Seveda ne gre pozabiti prijaznih čistilk šole, ki so morale prenašati našo umazanijo, pri čemer pa se niso prav nič pritoževale. Zahvaliti se moramo tudi Krajinskemu parku Goričko in tamkajšnjim zaposlenim, da so nam omogočili brezplačen obisk gradu Grad in za nas izvedli predavanje. Še posebej se moramo zahvaliti predavatelju, Gregorju Domanjku, ki je za nas predaval o delu krajinskega parka. Prav tako se moramo za predavanja zahvaliti še Marijanu Govediču iz CKFF, ki nam je predaval o zbiranju terenskih podatkov in Alenu Ploju, ki nam je pokazal, kako se fotografira ptice. Nenazdanje se moramo zahvaliti tudi Fakulteti za naravoslovje in matematiko, ki nam je že tretje leto posodila opremo, brez katere tabor ne bi bil tako kvaliteten kot je. Brez vseh teh ljudi, tabor ne bi bil mogoč! Najlepša hvala vsem! 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 3 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE Mentor: Janez Mihael KOCJAN Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec E-pošta: jean_mischel@yahoo.com Udeleženci: Miha Medvešek, Neja Trontel, Marcela Bešter, Teja Bizjak Povzetek: V času delovanja 3. BERT-a je delovala skupina za botaniko. Namen skupine je bil seznaniti udeležence s terenskim in laboratorijskim delom ter popisati floro večjega števila kvadrantov MTB v okolici Gornjih Petrovcev. Tekom delovanja smo popisali približno 450 različnih vrst in podvrst praprotnic in semenk. Od tega jih je 16 uvrščenih v Rdeči seznam, 14 vrst pa je zavarovanih. Abstract: During the 3. BERT worked a group for botany. The aim of the group was to teach the participant not only about field work, but laboratory work as well. In a limited time, we tried to determine as many species possible in each MTB quadrant in the vicinity of Gornji Petrovci. During our stay, we found aproximately 450 different taxa of vascular plants, of which 16 are endangered and included in Red list and 14 species are protected by Slovenian law. 1 Uvod Goričko je mejno gričevje na skrajnem severovzhodnem delu države. Leži med mejo z Avstrijo na zahodu, mejo z Madžarsko na severu in vzhodu ter Mursko ravnjo na jugu. Gre za terciarno gričevje iz mehkih usedlin (glina, pesek, prod), ki se s stopničastimi prehodi vzpenja nad ravnino s prostranimi hrbti in širokimi, ploskimi dolinami vse do državne meje. Z vzhoda je na široko odprto vplivom celinskega podnebja z vročimi poletji in mrzlimi zimami, z zahoda pa te kraje, zlasti poleti, blaži svež gorski zrak vzhodnih Alp. Pogosto so najvišje temperature ( precej nad 30ºC) povezane z daljšim sušnim obdobjem. Vzhodni del Goričkega je namreč najmanj namočen predel Slovenije. Povprečno pade letno nekaj nad 800 mm padavin. Med majem in avgustom pade polovica vseh padavin, večinoma v obliki nalivov. V ozkih dolinah, ki so večinoma vlažne in redkeje poseljene, se pojavljajo parapodzolne in oglejene peščeno-ilovnate in glinaste prsti. Le-te so primerne za travnike, v dvignjenih delih pa tudi za njive. Slemena in višja pobočja, zlasti v osrednjem delu Goričkega, pokrivajo pešceno-ilovnate prsti s kremenčevim peskom in prodom. Na splošno se izmenjujejo lahko prepustne do težje prepustne prsti. Peščeno prodnata tla so večinoma pokrita z borovimi gozdovi. Podobno je tudi v severnih legah in na bolj strmih pobočjih, kjer je tudi veliko bukve, gradna in kostanja ter nižjerastočih grmovnatih vrst. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 4 2 Metodologija dela Naša skupina se je osredotočila na floro praprotnic in semenk, ki smo jo jih popisovali po srednjeevropski floristični metodi (Ehrendorfer in Hamann, 1965; Niklfeld, 1971). Skupaj smo obiskali 7 kvadrantov, pri čemer smo se štirim (9163/3, 9163/4, 9263/1, 9263/2) posebej posvetili, tri pa smo obiskalo bolj naključno (9162/4, 9163/1, 9262/2). V petih delovnih dneh na taboru smo popisali približno 450 različnih vrst in podvrst praprotnic in semenk, kar glede naobmočje raziskovanja in relativno pozen čas popisovanja razmeroma veliko. Razširjenost vrst smo presojali po Gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan in sod., 2001), monografiji o rastlinstvu Prekmurja (Bakan, 2006) ter obširnem prispevku o flori Dolinskega (Bakan, 2011). Taksone, ki smo jih na terenu prepoznali takoj, smo beležili sproti, tiste ki jih nismo mogli določiti, smo nabrali in jih s pomočjo domače in tuje literature skušali določiti kasneje, tudi s pomočjo mikroskopske lupe. Na terenu smo nabirali in kasneje herbarizirali tudi primerke rastlin, katerih pojavljanje na območju raziskovanja prej ni bilo znano, oziroma je pomembno in zanimivo iz drugih razlogov. Prav tako smo herbarizirali nekatere predstavnike taksonomsko zahtevnejših skupin, ki bodo na voljo za kasnejše taksonomske študije. Vse nabrane in herbarizirane rastline hrani avtor poročila ali pa so shranjeni v herbariju Biološkega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani (LJS). Na terenu smo bili posebej pozorni zlasti na predstavnike ogroženih rastlinskih družin ostričevke (Cyperaceae) in kukavičevke (Orchidaceae), medtem ko so v herbariju najpogosteje zastopana družina trave (Poaceae). 3 Rezultati V okviru raziskovanj smo naleteli na vseh sedem prednostnih habitatnih tipov, ki jih varujemo v okviru omrežja Natura 2000 in sicer: ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi ( Erythronio-Carpinion), obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) ( Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior ( Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)), bukovi gozdovi ( Luzulo-Fagetum), nižinski ekstenzivno gojeni travniki (z vrstama Alopecurus pratensis in Sanguisorba officinalis), travniki s prevladujočo stožko ( Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh ( Molinion caeruleae), polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh ( Festuco Brometalia) in oligotrfone do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali Isoeto-Nanojuncetea. Posebno pozornost smo posvetili tudi iskanju edine rastlinske vrste, ki je zavarovana kot Natura 2000 vrsta in uspeva tudi na Goričkem, kranjske site ( Eleocharis carniolica), vendar tekom terenskega dela nismo našli nobenega nahajališča. Prav tako smo skušali potrditi uspevanje, z odlokom zavarovane in ogrožene rastlinske vrste, okroglolistne rosike ( Drosera rotundifolia), 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 5 ki je pred več desetletji uspevala v dolinah potokov Mala in Velika Krka. Naleteli smo na potencialno primerne habitate z več vrstami šotnih mahov ( Sphagnum spec.), kljub temu pa je bilo območje, ki smo ga temeljito preiskali, podvrženo močni sukcesiji zaraščanja, kar je morda botrovalo tudi tukajšnjemu izginotju. Našli je namreč nismo, ni pa izključeno, da se na območju še vedno kje pojavlja. Večina taksonov, ki smo jih popisali na taboru, je v Sloveniji splošno razširjenih (Jogan in sod., 2001). Poleg teh smo našli tudi nekaj naravovarstveno pomembnih bodisi z Rdečega seznama (Anon., 2002) bodisi iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Anon., 2004) in jih navajamo v tabeli 1. Nomenklaturni vir je Mala flora Slovenije (Martinčič in sod., 2007). Navajamo tudi še nekatere taksone, ki so v Sloveniji redki do zelo redki in najdbe na taboru predstavljajo enega izmed maloštevilnih podatkov za floro Goričkega, Prekmurja ali pa gre za novost ali redkost celo v subpanonskem fitogeografskem območju. Do oddaje tega poročila še vedno nismo določili vsega herbarijskega materiala (npr. trav, dristavcev, škržolic...), zato bo seznam zanimivih najdb verjetno še večji, tudi sicer pa imamo namen število vseh najdenih taksonov s komentarjem pomembnejših najdb objaviti drugje (Kocjan, neobjavljeno). Izmed, do oddaje poročila, dokončno določenih taksonov je 16 uvrščenih na Rdeči seznam (Anon., 2002), 14 pa je zavarovanih (Anon., 2004). Tabela 1: Preliminarni seznam naravovarstveno pomembnih taksonov Št. Ime taksona Rdeči seznam Zavarovana vrsta Razširjenost 01 Achillea ptarmica - - Redka v SLO 02 Aira caryophyllea R - Zelo redka v SLO 03 Alopecurus aequalis V - Redka v SLO 05 Bidens cernua - - Zelo redka v SLO 06 Bidens frondosa - - Zelo redka v SLO 07 Blechnum spicant - - Zelo redka v Prekmurju 08 Carex elongata - - Redka v SLO 09 Carex vesicaria V - Redka v SLO 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 6 10 Carlina brevibracteata - - Zelo redka v SLO 11 Cephalanthera longifolia V da Raztreseno pogosta v SLO 12 Convallaria majalis - da Raztreseno pogosta v SLO 14 Cyclamen purpurascens - da Raztreseno pogosta v SLO 15 Cyperus flavescens V Zelo redka v SLO 16 Cyperus fuscus V Redka v SLO 17 Dactylorhiza fuchsii - da Raztreseno pogosta v SLO 18 Dianthus armeria - da Redka v SLO 19 Dianthus carthusianorum - da Redka v SLO 20 Dianthus deltoides - da Redka v SLO 21 Epipactis heleborine - da Raztreseno pogosta v SLO 22 Epipactis muelleri R da Redka v SLO 23 Equisetum fluviatile V - Redka v SLO 24 Equisetum sylvaticum - - Redka v SLO 25 Eragrostis minor - - Zelo redka v Prekmurju 26 Erodium cicutarium - - Redka v SLO 27 Euphorbia maculata - - Zelo redka v Prekmurju 28 Filaginella uliginosa - - Redka v SLO 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 7 29 Galium uliginosum - - Redka v SLO 30 Geranium pyrenaicum - - Redka v SLO 31 Gypsophila muralis - - Redka v SLO 32 Hypericum humifusum - - Redka v SLO 33 Iris pseudacorus - da Raztreseno pogosta v SLO 34 Iris sibirica V da Redka v SLO 35 Jasione montana - - Redka v SLO 36 Juncus acutiflorus - - Redka v SLO 37 Juncus bulbosus - - Redka v SLO 38 Lathyrus latifolius - - Redka v SLO 40 Lycopodium clavatum - da Redka v SLO 41 Myosotis nemorosa - - Zelo redka v SLO 42 Myriophyllum verticillatum V - Redka v SLO 43 Neottia nidus-avis - da Raztreseno pogosta v SLO 44 Nymphaea alba V - Redka v SLO 45 Omalotheca sylvatica - - Redka v SLO 46 Orobanche gracilis - - Zelo redka v Prekmurju 47 Panicum dichotomiflorum - - Zelo redka v SLO 48 Peplis portula V - Redka v SLO 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 8 49 Peucedanum palustre - - Redka v SLO 50 Platanthera bifolia - da Raztreseno pogosta v SLO 51 Potamogeton berchtoldii V - Redka v SLO 52 Prunella x intermedia - - Redka v SLO 53 Sarothamnus scoparius - - Zelo redka v SLO 54 Scleranthus annuus - - Redka v SLO 55 Sedum album - - Zelo redka v Prekmurju 56 Sedum sarmentosum - - Zelo redka v Prekmurju 57 Setaria verticillata - - Zelo redka v SLO 58 Sparganium oocarpum R - Zelo redka v SLO 59 Succisella inflexa V - Redka v SLO 60 Teucrium scorodonia - - Zelo redka v Prekmurju 61 Thalictrum minus - - Zelo redka v Prekmurju 62 Trapa natans V - Zelo redka v SLO 63 Trifolium arvense - - Redka v SLO 64 Trifolium incarnatum - - Redka v SLO 65 Vicia villosa - - Redka v SLO 66 Viscum laxum - - Zelo redka v SLO 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 9 Slika 2: Živali smo opazili samo, ko so se nahajale na rastlinah [foto: Teja Bizjak]. 4 Viri Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002: Uradni list RS 82/2002. Anonymus, 2004: Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah, Uradni list RS 46/2004. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Lendava, Razvojni center, 245 pp. Bakan, B., 2011: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1-141. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35–50. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Martinčič, A. (ur.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 10 SKUPINA ZA PTICE Mentor: Alen PLOJ Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ploj.alen@gmail.com Udeleženke: Nola Obersnel, Katja Rutnik, Martin Senič in Grega Benko Povzetek: Na taboru smo v 5 terenskih dneh opazili 76 različnih vrst ptic v različnih habitatih. Opazovanja so potekala z različnimi metodami (opazovanje, poslušanje, metoda playbacka in transektna metoda), tako podnevi kot tudi ponoči. Med zanimivejšimi opazovanimi vrstami so bile grahasta tukalica, velika uharica in smrdokavra. Abstract: We observed 76 different bird species in different habitat types in 5 days. Different methods were used (watching, listening, playback method and transect method), by day and by night. Interesting bird species that we observed were spotted crake, eagle owl and hoopoe. 1 Uvod Letošnji tabor je zame prvi tabor, kjer sem mentor študentom. Do sedaj sem vsako leto vodil skupine, v kateri so bili člani stari maksimalno 18 let, zato tudi nisem čisto vedel kaj pričakovati. Predvideval sem, da bo delo nekoliko lažje, saj bom v skupini imel starejše udeležence, hkrati pa bo težje, ker bodo imeli zahtevnejša vprašanja. Kot olajševalno okoliščino sem imel tudi to, da sem v letih 2015 in 2016 vodil ptičarsko skupino drugega tabora, ki je prav tako potekal na Goričkem. Če bi BERT potekal v istem času kot drugi tabori (konec junija), bi bilo zanimivo primerjati podatke, ampak zaradi poznejšega termina to ni bilo smiselno. Prednost je bila tudi ta, da sem za določene redke vrste vedel točne lokacije, tako da jih nismo rabili neumorno iskati. Da pa le ni bilo vse tako enostavno in na dosegu roke, pa smo na lastni koži izkusili, kakšna je razlika če neko pot opraviš »s prstom po zemljevidu«, ali če jo dejansko prehodiš, po zahtevnem in zaraščenem terenu, povrh vsega obdanem z ograjami in bodečo žico. 2 Metodologija dela Na taboru smo uporabili več metod, od najpogosteje uporabljenih, kot sta opazovanje in poslušanje (ter beleženje) ptic, do nekoliko zahtevnejše transektne metode popisa ptic, ki je bila zaradi neprimernega časa izvedbe opravljena samo kot prikaz. Za nočne vrste smo uporabili klasično metodo izzivanja (playback metoda) s pomočjo zvočnega posnetka. Ptice smo opazovali s pomočjo daljnogledov ter teleskopa, veliko pa smo jih tudi fotografirali. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 11 3 Rezultati 1. Dan - ponedeljek 31. 7. 2017 Prvi dan smo pričeli ob 5.00 zjutraj, ko so ostale skupine seveda še spale. Zaradi napovedane peklenske vročine (cel teden so bile napovedi od 35 pa celo do 38 stopinj Celzija) smo s terenom pričeli zgodaj, saj je bilo po 10. uri že izjemno vroče. Prav tako v hudi vročini ni veliko ptic, saj se umaknejo v senco. Za prvi dan smo imeli v planu daljši sprehod v okolici šole, v kateri smo bili nastanjeni. Kratek sprehod po vasi, potem pa smo zavili v nekoliko manj poseljen del, kjer smo poleg številnih ptic, opazovali zelo lep sončni vzhod. Ena izmed najpogostejših ptic tega jutra je zagotovo bila zelena žolna. Kmalu po vzhodu smo se tudi mi malce bolj prebudili in razživeli. Ko smo se počasi bližali koncu kroga, katerega smo imeli namen narediti to jutro, smo pot še nekoliko podaljšali, tako, da smo na koncu prehodili okoli 12 kilometrski krog okoli šole Gornji Petrovci. Popoldan smo na gradu Grad poslušali dve zanimivi predavanji, ki sta nam ju predavala Gregor Domajnko in Marijan Govedič. Po predavanju smo odšli še v Vučjo Gomilo, kjer se nahaja eden izmed najboljših in ptičarsko pestrih sadovnjakov daleč naokoli. Ciljne vrste, smrdokavre, žal nismo našli, zato smo odšli v sadovnjak v Peskovce, kjer smo v zadnjih sončnih žarkih opazovali mladiče in starša smrdokavre. Na nočnem terenu smo v okolici šole izzivali lesno sovo, ki pa se ni odzvala. Drugačna zgodba je bila v Serdici, kjer smo naenkrat poslušali velikega skovika in lesno sovo. 2. Dan - torek 1. 8. 2017 Drugi terenski dan smo v pričakovanju številnih komarjev pričeli v Murski Šumi. Preden smo se podali vanjo, smo si ogledali še mrtvico Potkovo. Tam smo nabrali nekaj novih vrst, med drugim smo slišali tudi čebelarje. Odločili smo se, da se podamo peš po cesti skozi gozd, da pridemo do druge mrtvice, Muriše. Preventivno mazanje z Avtanom se je izkazalo za nepotrebnega, saj komarjev ni bilo, bile pa so številne še bolj nadležne muhe. V samem gozdu smo nabrali še nekaj novih gozdnih vrst, najštevilčnejša skupina ptic pa so bili zagotovo detli in žolne. Med hojo po poti smo videli kar nekaj čebelnjakov, in seveda izlet ne bi bil popoln, če nebi nekoga pičila čebela – tokrat je pičila mene. Bolečino sem prenesel z lahkoto in se raje posvetil pticam na Muriši. Sprva ni bilo videti, da bomo našteli veliko vrst, na koncu pa se je nabralo nekaj vrst, ki smo jih videli samo tukaj. Med drugim togotnika, malega deževnika in skrivnostno grahasto tukalico. Sonce je že dodobra pripekalo, zato smo porabili zadnje moči, da smo naredili velik obvoz mimo čebelnjakov kar preko njive. Med hojo nazaj pa so nas preletavali številni čebelarji, v jatah do 30 osebkov. Večerni teren smo izkoristili za obisk edinega gnezdišča velike uharice v Prekmurju. Dolgotrajno iskanje s teleskopom ni obrodilo sadov, ko pa je padel mrak pa smo naenkrat opazovali 3 velike uharice ter prinašanje hrane s 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 12 strani staršev. Ko smo se nagledali velikih uharic, smo poskusili srečo še v Beltincih, kjer gnezdi pegasta sova. Sam nisem imel pričakovanj, ker je čas že pozen in so mladiči že veliki. Po približno 10 minutah sedenja v temi pri gradu, pa nas je preletela pegasta sova! Srečanje z njo je bilo kratko, ampak sladko, sploh če se zavedamo kako redka postaja. 3. Dan - sreda 2. 8. 2017 V sredo ob 5. uri zjutraj je bila ekipa ponovno zbrana in pripravljena na nove izzive. Za ta dan je bila načrtovana izvedba transektnega popisa. Pred leti je potekal sistematični popis ptic Goričkega, ki je bil izveden, med drugimi, tudi s transketno metodo. Primož Kmecl nam je prijazno poslal originalni transket, ki se je popisoval v raziskavi. Na zemljevidu je sicer zgledal super, ampak smo naleteli na težave že po 10 minutah hoje. Njive so v tem času popolnoma poraščene (večinoma s koruzo), zato je potrebno hoditi vse okoli, za piko na i pa smo naleteli na vinograd, obdan s trnjem, ograjo in celo bodečo žico. Kar nekaj napora in energije smo morali vložiti, da smo preplezali vse ovire in nadaljevali popis. Kdor dela takšne popise prvič je presenečen, a izkušenejši vemo, da je to sestavni del takšnih popisov. Najpogostejša vrsta transektnega popisa je bil zagotovo rjavi srakoper. Hoja nazaj do avtomobila je bila veliko lažja, saj smo vse ovire zaobšli po cesti. Na poti proti šoli smo se ustavili še na Hodoškem jezeru, ki pa je bilo bolj kot ne slabo zastopano s pticami. Večerni teren smo namenili nočnim vrstam na Ledavskem jezeru, kjer pa zaradi neurja nismo slišali skoraj nič. Za trenutek se je veter umiril in na seznam smo lahko dodali malo tukalico. Izzivanje čuka v Motovilcih je bilo zelo optimistično, saj je pihal močan veter. Tako smo zaradi vremenske neprilike predčasno končali nočni teren. 4. Dan - četrtek 3. 8. 2017 Dan, ki je veliko obetal, je bil dan za obisk večjih vodnih površin. Začeli smo z Ledavskim jezerom, ki je zelo pomembno za tukajšnje gnezdilke. Prečesavanje s teleskopom se je obrestovalo z dvema vrstama tukalic: mokoža in malo tukalico. Vzeli smo pot pod noge in celotno jezero obhodili. Glede na to, da je en del jezera tik ob glavni cesti, smo vse zanimivejše vrste videli že na začetku. Kljub zgodnji uri obiska jezera, je proti koncu sonce že dodobra pripekalo. Naslednja vodna površina, ki smo jo obiskali je bila Kroška Kamešnica. Med potjo smo tik za cesto splašili sršenarja, kar je prebudilo vse speče člane skupine. Kroška Kamešnica je postregla s samo 3 vrstami ptic in eno mačko. Podobno stanje smo doživeli v Soboški Kamešnici, kjer prav tako ni bilo skoraj nič ptic. Kot zadnje na seznamu je bilo Bukovniško jezero, kjer smo imeli kar nekaj logističnih težav. Vse table prepovedujejo parkiranje in ustavljanje avtomobila (razen plačljivega parkirišča), tako da smo zmedeni kar nekaj časa iskali 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 13 rešitev. Na koncu smo »po balkansko« parkirali za tablo prepovedano parkiranje in hitro skočili pogledati na jezero. Ptic tudi tukaj skorajda ni bilo, smo pa izkoristili čas za skupinsko fotografiranje. Večerni teren smo spet posvetili pegasti sovi, a je tokrat nismo videli. 5. Dan - petek 4. 8. 2017 Zadnji dan smo imeli načrtovan zelo lahkotno, ob 8 zjutraj smo se odpravili v Nuskovo, kjer je nazadnje v Sloveniji gnezdila zlatovranka. Brez pričakovanj smo s teleskopom preverili okoliške daljnovode ter namesko postavljene preže, ki so del programa za ohranitev zlatovranke. Videli smo tudi veliko gnezdilnic, ki pa že 2 leti ne gostijo zlatovranke. Preostanek dneva smo izkoristili za izdelovanje predstavitve ter pisanja seznama vrst. Seznam opaženih vrst: 1. Labod grbec Cygnus olor 16. Zelenonoga Gallinula chloropus tukalica 2. Mlakarica Anas platyrhynchos 17. Grahasta Porzana porzana 3. Prepelica Coturnix coturnix tukalica 4. Fazan Phasianus colchicus 18. Liska Fulica atra 5. Čopasti Podiceps crystatus 19. Mali deževnik Charadrius dubius ponirek 6. Velika bela čaplja Casmerodius albus 20. Mali martinec Actitis hypoleucos 7. Siva čaplja Ardea cinerea 21. Pikasti martinec Tringa ochropus 8. Bela štorklja Ciconia ciconia 22. Togotnik Philomachus pugnax 9. Kanja Buteo buteo 23. Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 10. Sršenar Pernis apivorus 24. Navadna čigra Sterna hirundo 11. Skobec Accipiter nisus 25. Mestni golob Columba livia domesticus 12. Postovka Falco tinnunculus 26. Grivar Columba palumbus 13. Škrjančar Falco subbuteo 27. Turška grlica Streptopelia decaocto 14. Mokož Rallus aquaticus 28. Divja grlica Streptopelia turtur 15. Mala tukalica Porzana parva 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 14 29. 53. Velika uharica Bubo bubo Stržek Troglodytes troglodytes 54. Velika sinica Parus major 30. Lesna sova Strix aluco 55. Plavček Cyanistes caeruleus 31. Pegasta sova Tyto alba 56. Močvirska sinica Poecile palustris 32. Veliki skovik Otus scops 33. Smrdokavra Upupa epops 57. Dolgorepka Aegithalos caudatus 34. Vodomec Alcedo atthis 58. Čopasta sinica Lophophanes cristatus 35. Čebelar Merops apiaster 59. Brglez Sitta europaea 36. Črna žolna Dryocopus martius 37. Zelena žolna Picus viridis 60. kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 38. Srednji detel Dendrocopus medius 61. Rjavi srakoper Lanius collurio 39. Veliki detel Dendrocopus major 62. Šoja Garrulus glandarius 40. Mali detel Dendrocopus minor 63. Poljska vrana Corvus frugilegus 64. Sraka Pica pica 41. Kmečka lastovka Hirundo rustica 65. Siva vrana Corvus cornix 42. Mestna lastovka Delichon urbicum 66. Krokar Corvus corax 43. Bela pastirica Motacilla alba 67. Škorec Sturnus vulgaris 44. Taščica Erithacus rubecula 68. Kobilar Oriolus oriolus 45. Šmarnica Phoenicurus ochruros 69. Domači vrabec Passer domesticus 46. Prosnik Saxicola torquatus 47. Cikovt Turdus philomelos 70. Poljski vrabec Passer montanus 48. Kos Turdus merula 71. Ščinkavec Fringilla coelebs 49. Črnoglavka Sylvia atricapilla 72. Lišček Carduelis carduelis 50. Rakar Acrocephalus arundinaceus 73. Zelenec Carduelis chloris 74. Grilček Serinus serinus 51. Grmovščica Phylloscopus sibilatrix Coccothraustes 75. Dlesk coccothraustes 52. Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 76. Rumeni Strnad Emberiza citrinella 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 15 4 Zaključek Če povzamem celotno izkušnjo na taboru, bi rekel, da je bil tabor super izveden, udeleženci skupine pa so bili pridni, poslušni in željni znanja, kar mi je zelo olajšalo vodenje te skupine. Kljub zgodnjemu vstajanju in nočnim terenom je bila vedno prisotna dobra volja, poleg ptic pa smo na cesti čez vse dni srečevali tudi različne druge živali, predvsem sesalce, od katerih je največ zanimanja in občudovanja požel živ jazbec. Kljub neprimernemu času za opazovanje ptic in peklenski vročini, smo skozi cel teden v različnih habitatih opazili 76 vrst ptic. . Slika 3: Tipičen dan ornitologa na terenu [foto: Katja Rutnik]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 16 SKUPINA ZA KAČJE PASTIRJE Mentorica: Maja BAHOR Slovensko odonatološko društvo, Verovškova 56, 1000 Ljubljana E-pošta: mj.bahor@gmail.com Udeleženci: Leon Lojze Zamuda, Nina Šramel, Danijel Kablar in Dejan Galjot Povzetek: Skupina za kačje pastirje je na 3. biološko–ekološkem taboru Gornji Petrovci 2017 opravila 4 terenske dneve, v katerih je popisala 27 lokalitet na območju Goričkega ter mrtvice in gramoznice v okolici Petišovcev. Zabeležili smo prisotnost 31 vrst kačjih pastirjev, med njimi tudi velikega studenčarja ( Cordulegaster heros), dristavičnega spreletavca ( Leucorrhinia pectoralis), rjavo devo ( Aeshna grandis), višnjevo devo ( Aeshna affinis), deviškega pastirja ( Aeshna isoceles), pegastega lsketnika ( Somatochlora flavomaculata) in suhljatega škratca ( Coenagrion pulchellum). Abstract: During the 3rd Biology and Ecology Research Camp “Gornji Petrovci 2017” odonatological group has, during 4 fieldwork days, reserched 27 localities in the area of Nature Park Goričko, as well as mortuaries and gravel pits around village Petišovci. We have identified 31 species of dragonflies and damselflies, including balkan goldenring ( Cordulegaster heros), yellow-spotted whiteface ( Leucorrhinia pectoralis), brown hawker ( Aeshna grandis), blue-eyed hawker ( Aeshna affinis), green-eyed hawker ( Aeshna isoceles), yellow-spotted emerald ( Somatochlora flavomaculata) and variable damselfly ( Coenagrion pulchellum). 1 Uvod Goričko in območje reke Mure so bili v preteklosti pogosto odonatološko raziskani, zato je favna kačjih pastirjev na tem območju dobro poznana. Območje ob reki Muri je s 57 od 73 prisotnih vrst kačjih pastirjev tudi vrstno najpestrejše območje v Sloveniji (Kotarac in sod., 2006; Šalamun in sod., 2015). Izjemna raznolikost tudi s številnimi drugimi številnih drugih živalskihmi in rastlinskihmi vrstami, med katerimi so tudi mnoge vrste ogrožene in redke, pa na daljni severo-vzhod naše države še vedno privablja številne terenske biologe. 2 Metodologija dela Delo skupine je večinoma potekalo na terenu, kjer smo pregledovali stoječe in tekoče vode. Odrasle kačje pastirje smo lovili z metuljnico, jih determinirali že tekom terenskega dela in jih po določitvi izpustili. Hkrati s popisom odraslih osebkov smo na terenu vzorčili tudi ličinke, za kar smo uporabiljali vodno mrežo. Za določanje ličink in levov kačjih pastirjev smo uporabili različne določevalne ključe: Kotarac (1993), Gerken in Sternberg (1999), Kohl (1998), Askew (2004) ter Brochard in sod. (2012). Ličinke, ki jih je bilo možno določiti že na samem terenu, smo po določitvi vrnili v naravo in zabeležili podatke o številčnosti. Če to ni bilo mogoče, smo 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 17 jih, za kasnejšo determinacijo, konzervirali v 70 % alkoholu. Na rastlinju okrog vodnih teles smo pobirali leve kačjih pastirjev in jih kasneje določili s pomočjo stereomikroskopa. 3 Rezultati Tekom tabora smo opravili 4 terenske dneve, v katerih smo popisali prisotnost 31 vrst kačjih pastirjev (tabela 3) na 27 lokalitetah (tabela 2). Sistematiko in nomenklaturo kačjih pastirjev smo povzeli po Boudot in Kalkman (2015), medtem ko slovenska imena po Geistru (1999). Tabela 2: Seznam lokalitet, obiskanih na 3. Biološko-ekološkem raziskovalnem taboru Gornji Petrovci 2017. št. najbližji večji kraj najbližji kraj točna lokaliteta koory ko d o a r t x u m Akumulacijsko jezero S od Hodoša - 1 Šalovci Hodoš Hodoško jezero 600179 188949 3. 8. 2017 Dolenski potok pri mostu med zaselkoma 2 Šalovci Dolenci Vajdin Breg in Fujsin Breg 597535 186082 3. 8. 2017 Grački potok ob cesti pri odcepu za zaselek 2. 8. 3 Grad Grad Gjerkeševa Graba 583416 186082 2017 4 Grad Marof Grački potok v Gradu 583534 184451 2. 8. 2017 Gramoznica 250 m S od mrtvice Kapitany 5 Lendava Petišovci Lap 610740 154800 1. 8. 2017 6 Lendava Petišovci Gramoznica poleg mrtvice Kapitany Lap 610776 154044 1. 8. 2017 7 Lendava Petišovci Gramoznica Z od Petišovskega jezera 612511 154044 1. 8. 2017 8 Šalovci Hodoš Kanal na SZ strani Hodoškega jezera 599968 189033 3. 8. 2017 9 Ropoča Ropoča Ledavsko jezero 580147 179790 10 Murska Sobota Mačkovci Mačkovski potok v Mačkovcih 589213 182827 31. 7. 2017 11 Gornji Petrovci Križevci Mala Krka pri gramoznici 595310 183817 31. 7. 2017 Mali Dolenski potok pod mostom S od 12 Šalovci Dolenci zaselka Končarski Breg 598581 191301 3. 8. 2017 31. 7. in 2. 8. 13 Grad Grad Mlaka v Gradu (Kačova mlaka) 583423 184953 2017 14 Grad Kuzma Mlaka v vasi Grad, 80 m S od cerkve 583477 184540 2. 8. 2017 Mlake v nekdanji gramoznici SV ob vasi 15 Murska Sobota Nemčavci Nemčavci 590735 171622 31. 7. 2017 Mrtvica Csiko Legelo - V del mrtvice ob 16 Lendava Petišovci cesti, SV od Petišovskega jezera 612796 154076 1. 8. 2017 Mrtvica Kapitany Lap 1 km S od mejnega 17 Lendava Petišovci prehoda Petišovci 610917 154494 1. 8. 2017 18 Lendava Benica Mrtvica Muriša 619579 150280 1. 8. 2017 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 18 Ograjena mlaka 500 m SZ od Kema 19 Murska Sobota Puconci Puconci9 589316 174967 31. 7. 2017 Ograjeni mlaki 80 m J od hiše Grad 80, 300 20 Grad Grad m J od zaselka Majčev Breg 583231 186173 2. 8. 2017 Opuščena gramoznica v Križevcih 21 Gornji Petrovci Križevci (Križevsko jezero) 595328 183762 31. 7. 2017 22 Murska Sobota Puconci Opuščeni peskokop v Puconcih 589178 174977 31. 7. 2017 23 Lendava Petišovci Petišovsko jezero 612880 153842 1. 8. 2017 24 Murska Sobota Puconci Potok 400 m Z od Kema Puconci 589388 174900 31. 7. 2017 25 Ropoča Rogaševci Potok Lukaj S od Ledavskega jezera 580244 180369 2. 8. 2017 26 Grad Grad Ribnik pri hiši Grad 70 583232 185498 2. 8. 2017 Večja mlaka 300 m SZ od Ledavskega 27 Pertoča Ves jezera, 300 m V od Vesa 579747 180297 2. 8. 2017 Slika 4: Petišovsko jezero prekriva vodna škarjica (Stratiotes aloides), na katero je vezan razvoj zelene deve ( Aeshna viridis) [foto: Nina Šramel]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 19 Tabela 3: Seznam popisanih vrst kačjih pastirjev na 3. Biološko-ekološkem raziskovalnem taboru Gornji Petrovci 2017. Družina Podred Vrsta Lokaliteta Calopteryx splendens pasasti bleščavec 11, 15, 19, 23, 25 Calopterygidae bleščavci Calopteryx virgo modri bleščavec 2, 4, 6, 10- 12, 15, 29, 24, 25 ji r Lestidae zverce Lestes sponsa obvodna zverca 7 tisap ji Chalcolestes viridis zelena pazverca 6, 13 čaki ilrko Coenagrion puella travniški škratec 1, 8, 13, 21 kane a Coenagrion pulchellum suhljati škratec 17, 23 ter Coenagrionidae škratci po Enallagma cyathigerum bleščeči zmotec 21 gyZ Erythromma viridulum mali rdečeokec 6, 7, 9, 18 Ischnura elegans modri kresničar 1, 6, 8, 9, 17, 18, 21, 23 1, 5-9, 11, 13, 15, 19, 20, 22, Platycnemididae presličarji Platycnemis pennipes sinji presličar 23, 27 Aeshna cyanea zelenomodra deva 6, 13, 19 Aeshna affinis višnjeva deva 13, 17 23 Aeshna grandis rjava deva 6 Aeshna isoceles deviški pastir ji Aeshnidae deve 17, 23 rtisa Aeshna mixta bleda deva p 6, 17 jiča Anax parthenope modroriti spremljevalec k 15, 18, 21 i ilrk Anax imperator veliki spremljevalec o 1, 5, 6, 7, 13, 19, 21, 23 nzar Gomphidae porečniki Onychogomphus forcipatus bledi peščenec 3, 25 aterp Cordulegastridae studenčarji Cordulegaster heros veliki studenčar 12 ois An Somatochlora flavomaculata pegasti lesketnik 8 Corduliidae lebduhi Somatochlora meridionalis sredozemski lesketnik 1, 2, 6, 8, 12, 15, 21, 23-25 Crocothemis erythraea opoldanski škrlatec 5, 6, 17, 21, 23 Libellulidae plošci Libellula depressa modri ploščec 15, 26 Libellula quadrimaculata lisasti ploščec 7 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 20 Leucorrhinia pectoralis dristavični spreletavec 23 Orthetrum albistylum temni modrač 6, 9, 21 Orthetrum brunneum sinji modrač 19, 23 Orthetrum cancellatum prodni modrač 1, 18 Orthetrum coerulescens mali modrač 1, 8, 19 Sympetrum sanguineum krvavordeči kamenjak 6-9, 13, 15, 17-19,21-23,27 Sympetrum vulgatum navadni kamenjak 18, 23 Slika 5: Samec višnjeve deve ( Aeshna affinis) [foto: Nina Šramel]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 21 4 Zaključek Vremenske razmere v času tabora so bile več kot odlične za opazovanje kačjih pastirjev, saj nas je ves čas spremljalo sončno vreme s temperaturami nad 35 °C. Dolgotrajno sončno in sušno obdobje se je poznalo tudi na vodostaju voda. Tako je v Dolenjskem potoku voda ostala le še v najglobljih tolmunih, v mrtvici Muriša pa se je nivo vode tako znižal, da smo lahko opazovali korenine rumenega blatnika ( Nuphar luteum). Na območju Goričkega smo opravili 3 terenske dneve, v katerih smo popisali Hodoško, Ledavsko in Križevsko jezero, opuščen peskokop pri Puconcih, mlake v Nemčavcih in Gradu in potoke v njihovi bližini. V Dolenskem potoku smo našli ličinke velikega studenčarja ( Cordulegaster heros), ki je kvalifikacijska vrsta za Natura 2000 območje Goričko in je uvrščen na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije kot ranljiva vrsta (V) (Ur.l. 82/02, 42/2010). Od ogroženih vrst kačjih pastirjev smo na kanalu ob Hodoškem jezeru zabeležili še pegastega lesketnika ( Somatochlora flavomaculata). Ob Križevskem jezeru nas je presenetil tudi samec temnega modrača ( Orthetrum albistylum), ki ni imel vrstno značilno belo obarvanih cerkov (slika 6). Slika 6: Samca temnega modrača ( Orthetrum albistylum) z (desno) in brez (levo) belo obarvanih cerkov [foto: Nina Šramel]. En terenski dan smo se opravili v okolico Petišovcev, kjer je znana prisotnost zelene deve ( Aeshna viridis). Vrsta je vezana na vodno škarjico ( Stratiotes aloides), v katero odlaga jajčeca. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 22 Ker je pri nas le malo voda ustreznih za vodno škarjico, je tudi zelena deva zelo redka in znana le na mrtvicah v okolici Petišovcev. Vrste kljub vnetemu iskanju nismo našli, smo se pa razveselili najdbe redko opazovane vrste dristavičnega spreletavca ( Leucorrhinia pectoralis), ki je tudi kvalifikacijska vrsta za Natura 2000 območje Mura in je uvrščen na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije kot prizadeta vrsta (E) (Ur.l. 82/02, 42/2010). Od redkejših vrst, ki so vse uvrščene na Rdeči seznam kačjih pastirjev Slovenije kot ranljive vrste (V) pa smo v okolici Petišovcev zabeležili še rjavo devo ( Aeshna grandis), višnjevo devo ( Aeshna affinis), deviškega pastirja ( Aeshna isoceles) in suhljatega škratca ( Coenagrion pulchellum). Poleg kačjih pastirjev smo na terenu opazovali tudi druge organizme, od katerih so najbolj zanimive najdbe ukrajinskega piškurja ( Eudontomyzon mariae) in jelševca ( Astacus astacus), v Dolenskem potoku, ob Muriši smo opazovali skupino čebelarjev ( Merops apiaster), večkrat smo opazovali tudi martinčka ( Lacerta agilis) in belouško ( Natrix natrix). Od dvoživk pa so se v vodno mrežo poleg zelenih žab ( Pelophylax sp.) in rosnice ( Rana dalmatina) ujeli tudi paglavci česnovke ( Pelobates fuscus). Poleg cele vrste invazivnih rastlin smo ob mlakah v nekdanji gramoznici severo vzhodno ob vasi Nemčavci opazili tudi bambus ( Phyllostachys sp.). Slika 7: Tudi trstišče ni ustavilo vneme odonatološke skupine [foto: Maja Bahor]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 23 5 Viri Askew R. R. 2004. Dragonflies of Europe. Second revised edition. Colchester, Harley Books: 308 str. Brochard C., Croenendijk D., van der Ploeg E., Termaat T. 2012. Fotogids Larvenhuidjes van Libellen. KNV Publishing: 320 str. Dijkstra K-D. B., (ur.), Lewington, R. (illustr.). 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Dorset, British Wildlife Publishing: 32 str. Geister I. 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae, 5, 1: 1−5. Gerken B., Sternberg K. 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter: 354 str. Kohl S. 1998. Anisoptera – Exuvien (Grosslibellen-Larvenhäute) Europas, Bestimmungsschlüssel. 27 str. Kotarac M. 1993. Ključ za določanje ličink kačjih pastirjev. Elaborat za cirkulacijo med člani Slovenskega odonatološkega društva. 23 str. Kotarac M. 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore,: 205 str. Kotarac M., Šalamun A., Govedič M. in Podgorelec M. 2006. Popis velikega studenčarja (Cordulegaster heros) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore. 31 str. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002, 42/2010) Šalamun A., Podgorelec M., Kotarac M. 2015. Inventarizacija kačjih pastirjev (Odonata) in njihovih habitatov ob reki Muri. V: Inventarizacija favne območja reke Mure (končno poročilo). Govedič M., Lešnik A., Kotarac M. (ur.) Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 150–190. Vinko D., 2011. BOOM 2011: Favnistični pregled. Erjavecia 26: 7-12. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 24 SKUPINA ZA NETOPIRJE Mentorica: Eva PAVLOVIČ Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana E-pošta: evapavlovic@hotmail.com Udeleženci: Živa Bombek, Milica Jovanović, Urša Pečečnik in Maja Šneider Povzetek: V času 3. biološko–ekološkega tabora Gornji Petrovci 2017, ki je potekal od 30. julija do 4. avgusta 2017, smo v Krajinskem parku Goričko pregledali 14 potencialnih zatočišč netopirjev, dobro vreme pa nam je omogočilo, da smo ponoči netopirje štirikrat lovili v mrežo (“mrežili”). Skupno smo v sklopu tabora zabeležili 10 vrst netopirjev (Chiroptera, Mammalia): malega podkovnjaka ( Rhinolophus hipposideros), navadnega netopirja ( Myotis myotis), velikouhega netopirja ( M. bechsteinii), resastega netopirja ( M. nattereri), brkatega netopirja ( M. mystacinus), belorobega netopirja ( Pipistrellus kuhlii), poznega netopirja ( Eptesicus serotinus), rjavega uhatega netopirja ( Plecotus auritus), sivega uhatega netopirja ( Pl. austriacus) in dolgokrilega netopirja ( Miniopterus schreibersii). V parku smo prvič ujeli resastega netopirja, brkatega netopirja in belorobega netopirja, kar je prva zanesljiva potrditev njihove prisotnosti na tem območju. Našli smo tudi novo porodniško kolonijo sivih uhatih netopirjev. Abstract: During the 3rd Biology and Ecology Research Camp “Gornji Petrovci 2017”, which took place in the area of Nature Park Goričko from 30 July to 4 August 2017, we surveyed 14 possible bat roosts or temporary shelters and mist netted 4 times. We identified 10 bat species (Chiroptera, Mammalia): Lesser horseshoe bat ( Rhinolophus hipposideros), Greater Mouse-eared bat ( Myotis myotis), Bechstein's bat ( M. bechsteinii), Natterer's bat ( M. nattereri), Whiskered bat ( M. mystacinus), Kuhl's Pipistrelle bat ( Pipistrellus kuhlii), Serotine bat ( Eptesicus serotinus), Brown Long-eared bat ( Plecotus auritus), Grey Long-eared bat ( Pl. austriacus) and Schreibers's Bent-winged bat ( Miniopterus schreibersii). Caught M. nattereri, M. mystacinus and P. kuhlii are the first reliable confirmation of their presence in the park. We also found a new nursery roost of Pl. austriacus. Slika 8: Skupinska fotografija udeleženk pri določanju in merjenju netopirja [foto: Eva Pavlovič]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 25 1 Uvod Skupina za netopirje je na Biološko-ekološkem raziskovalnem taboru (BERT) delovala prvič. Namen je bil udeležence seznaniti s terenskim delom in s posameznimi vrstami netopirjev, ki so prisotni na območju Krajinskega parka Goričko, kjer je tabor potekal. Tabor pa je bil tudi lepa priložnost za pridobivanje novih podatkov o netopirjih v tem delu Slovenije. Po dostopnih podatkih je bil prvi obsežen sistematični pregled netopirjev na Goričkem izveden leta 1999 v sklopu Raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB) v Šalovcih (Koselj, 2000; Presetnik in sod., 2009). Dopolnilne raziskave možnih zatočišč so bile kasneje izvedene v okviru projekta INTERREG III v letih 2005-2007 (Presetnik, 2007). V okviru državnega monitoringa netopirjev je bilo preverjenih še nekaj možnih zatočišč, izvajali pa so se tudi popisi in monitoringi nekaterih znanih zatočišč in popis netopirskega transekta »Mačkovci« z ultrazvočnim detektorjem (Presetnik, 2015). 2 Metodologija dela V času raziskovalnega tabora smo čez dan pregledali nekaj že znanih zatočišč, predvsem pa smo se osredotočili na še nepregledane cerkvene objekte na območju Krajinskega parka Goričko. Netopirje smo popisovali tudi ponoči, z mreženjem in z ultrazvočnim detektorjem. Vrste ujetih netopirjev smo določili po določevalnem ključu Dietz in sod. (2009) in jih po vseh opravljenih meritvah spustili na mestu ulova. Slika 9: Karta lokacij, ki smo jih pregledali na taboru. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 26 V štirih in pol terenskih dnevih smo pregledali 8 cerkvenih objektov (cerkve in kapele), 2 zapuščeni stavbi, obe strani udrtega opuščenega železniškega tunela Stanjevci-Mačkovci in kleti ter zvonik Grada na Goričkem. Ključarji so bili prijazni in nam brez nepotrebnih komplikacij omogočili vstop v vse željene cerkvene objekte. Občasno pa bi do zvonika poleg ključa potrebovali tudi lestev in drugo orodje, ki pa se nam ga od domačinov ni vedno uspelo sposoditi, tako da je zaradi tega in pa zaradi ne najdenih ključarjev, še nekaj cerkvenih objektov na Goričkem ostalo nepregledanih. V nekaterih zatočiščih smo našli netopirske kadavre, ki smo jih kasneje tudi določili. V času tabora je Slovenijo zajel vročinski val, zato smo bili vsi v skupini veseli, da smo se od lokacije do lokacije prevažali s klimatiziranim avtomobilom in nam ni bilo treba hoditi peš. Ustrezni vremenski pogoji so nam omogočili, da smo ponoči štirikrat mrežili in to vsakič v drugem habitatu: pred udrtim opuščenim železniškim tunelom Stanjevci-Mačkovci, v kleti Grada na Goričkem, okoli ribnika pri Adrijancih in pri mostu nad reko Velika Krka pri naselju Šalovci. Slika 10: Postavljanje mrež v kleteh Slika 11: Brkati netopir ujet v mrežo Grada na Goričkem [foto: Eva Pavlovič]. [foto: Eva Pavlovič]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 27 3 Rezultati in diskusija Skupaj smo zabeležili 10 vrst netopirjev: 1. Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak, 2. Myotis myotis – navadni netopir, Myotis myotis/oxygnathus – navadni/ ostrouhi netopir, 3. Myotis bechsteinii – velikouhi netopir, 4. Myotis nattereri – resasti netopir, 5. Myotis mystacinus – brkati netopir, 6. Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir, 7. Eptesicus serotinus – pozni netopir, 8. Plecotus auritus – rjavi uhati netopir, 9. Plecotus austriacus – sivi uhati netopir, 10. Miniopterus schreibersii – dolgokrili netopir. V Sloveniji je do danes najdenih 30 vrst netopirjev (Presetnik in Šalamun, 2019). Število evidentiranih vrst je bilo pričakovano, saj je do sedaj po javnih podatkih v Krajinskem parku Goričko najdenih le 16 vrst netopirjev (Presetnik, 2015). To je verjetno posledica tudi tega, da na Goričkem ni jam, katere pa netopirji pogosto uporabljajo kot zatočišče in prezimovališče. Evidentirano število vrst bi bilo lahko višje, če bi raziskovali z metodo snemanja z ultrazvočnim detektorjem. Resasti netopir in takson brkati/Brandtov netopir ( M. mystacinus/brandtii), sta bila do sedaj v parku zabeležena le s pomočjo ultrazvočnega detektorja, zato njihova določitev ni bila najbolj zanesljiva. S pomočjo ultrazvočnega detektorja je bil zabeležen tudi takson belorobi/Nathusijev netopir ( P. kuhlii/nathusii), nobena od vrst pa na območju še ni bila ujeta (Presetnik, 2015). Na taboru smo resastega, brkatega in belorobega netopirja ujeli na mreženju, resastega in belorobega netopirja pri ribniku pri Adrijancih, brkatega netopirja pa nad reko Velika Krka pri vasi Šalovci. Brkatega netopirja smo čez dan našli tudi na podstrešju kapele v Berkovcih. Vsi ulovi z zagotovostjo potrjujejo prisotnost vseh treh vrst na območju parka. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 28 V kapeli v Berkovcih smo našli tudi novo porodniško kolonijo sivega uhatega netopirja. Obiskali smo dve že poznani porodniški koloniji malih podkovnjakov, kjer smo skupaj videli samo enega mladiča viseti na mami, ostali pa so v tem času že prosto letali. Ugotovili smo, da je bilo nekaj kapel zamreženih, torej načeloma nedostopnih za netopirje. V eni od zamreženih kapelic smo našli tudi tri kadavre belorobih netopirjev, ki po zamreženosti kapelice verjetno niso našli poti ven. V kar nekaj ne-zamreženih pa smo videli netopirsko gvano, a nam netopirjev ni uspelo najti, kar pomeni, da so bili zelo dobro skriti ali pa jih v času ogleda tam ni bilo. Na šestih lokacijah smo našli navadnega netopirja ali takson navadnega/ostrouhega netopirja ( M. myotis/oyxgnathus), ki se med seboj lahko ločita samo z meritvami dolžine zgornje zobne linije (CM3). Na petih od teh lokacij smo nekaj živali ujeli in jih določili kot navadnega netopirja, na eni pa nam netopirja ni uspelo ujeti. V udrtem opuščenem železniškem tunelu Stanjevci-Mačkovci smo na obeh straneh poleg navadnih netopirjev našli tudi peresa in veliko izbljuvkov lesne sove ( Strix aluco). Njihove izbljuvke smo pobrali, saj se na podlagi njih lahko točno določi vrste s katerimi se sove prehranjujejo, med katerimi so občasno tudi netopirji. Dobre vremenske razmere so nam omogočile nemoteno terensko delo, predvsem pa uspešna mreženja, ki so lahko zelo odvisna od vremena. V sklopu tabora smo tako zbrali kar nekaj novih podatkov o netopirjih na tem področju, ki bodo pripomogli k boljšemu poznavanju netopirjev v Sloveniji. Slika 12: Mešana skupina navadnih in dolgokrilih netopirjev v kleteh Grada na Goričkem [foto: Živa Bombek]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 29 4 Viri Dietz C., von Helversen O., Nill D. 2009. Bats of Britain, Europe and Northwest Africa. A & C Black Publishers Ltd., London. 400 str. Koselj K., 2000. Poročilo o delovanju skupine za netopirje. V: Govedič, M. (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Šalovci '99. Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. str. 21–22 Presetnik P. 2007. Register pomembnih zatočišč netopirjev v severni Sloveniji: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 27 str. Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 152 str. Presetnik P. 2015. Stanje poznavanja netopirjev in njihovih habitatov v Krajinskem parku Goričko. Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 8 str. Presetnik P., Šalamun A. 2019. First records of the European free-tailed bat Tadarida teniotis (Rafinesque, 1814) in Slovenia. Natura Sloveniae, 21(1): 47-53. Podrobnejše rezultate si lahko preberete v prispevku: Pavlovič E. 2020. Results of bat survey during biology students research camp “Biology and Ecology Research Camp - Gornji Petrovci 2017” (Slovenia). Hypsugo – Glasnik za istraživanje šišmiša Balkana, 5(1): 4-13. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 30 SKUPINA ZA GLIVE Mentor: Luka ŠPARL Gobarsko društvo Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, 2250 Ptuj E-pošta: luka.sparl@gmail.com Udeleženci: Jan Debenjak, Larisa Gorenjak, Luka Kralj Povzetek: V času trajanja tretjega biološko-ekološkega raziskovalnega tabora, ki je potekal med 30. julijem in 4. avgustom 2017, v Gornjih Petrovcih na Goričkem, smo nabrali in določili 171 vzorcev. Skupno smo zabeležili 122 vrst, od tega 119 vrst gliv in 3 vrste pravih sluzavk. Najdbe 19 vrst gliv in 1 vrste sluzavke predstavljajo prvi pisni podatek za območje Prekmurja, prav tako je 1 vrsta glive ( Gyroporus castaneus) kot redka uvrščena na Rdeči seznam gliv Slovenije. Povsem nove za območje Slovenije so tri vrste gliv, to so Crepidotus calolepis, Russula cessans in Boletus quercophilus. Abstract: During the third Biology and Ecology Research Camp, which took place between 30th of July and 4th of August in Gornji Petrovci (Goričko), 171 samples were found. Altogether 122 species were recorded, 119 species of fungi and 3 species of true molds. According to literature, we found 19 fungal and 1 true mold species for the first time in Prekmurje region. Just one species, Gyroporus castaneus, is listed on Red list of Fungi of Slovenia, as rare. Three fungal species are new for Slovenia, these are Crepidotus calolepis, Russula cessans and Boletus quercophilus. 1 Uvod Gornji Petrovci ležijo v osrednjem delu Krajinskega parka Goričko. Širše območje je že desetletja, predvsem v jesenskih mesecih, izjemno priljubljeno pri številnih gobarjih. Ti poznajo goričke gozdove kot ene najbolj bogatih pri nas. Večinoma gobarji tukaj nabirajo le nekaj pogostejših mikoriznih vrst gob, le redki poznajo za Goričko-specifične vrste. Pred desetletji so ljudje iz goričkih gozdov redno odnašali steljo, kar je kmalu povzročilo spremembo drevesne sestave. Nekdanje gozdove hrasta gradna in belega gabra so zamenjali zakisani borovi in bukovi gozdovi (Wraber, 1951). Takšne razmere omogočajo masovno, številčno pojavljanje trosnjakov kulinarično zanimivih vrst gob. V tem obdobju so na Goričko prihajali gobarji iz vse Slovenije, navajeni vsakokratnih bogatih ber (Vrščaj, 1990). Vendar se je gospodarjenje gozdov kmalu spremenilo, lastniki ne steljarijo več, na tleh je sorazmerno veliko organske mase. Graden in beli gaber se ponovno vračata na nekdanja rastišča (Žiško, 2016). Ohranjena kulturna krajina, raznolika geološka podlaga in ekstenzivna raba tal na gričevnatem delu, se odražajo v veliki pestrosti gliv. Pomanjkanje gobarskih društev na širšem področju, zadnje je na območju Prekmurja prenehalo delovati pred natanko 45 leti, in sistematičnih terenskih popisov gliv, nas je vzpodbudilo k resnemu terenskemu delu. Upali smo na veliko zanimivih najdb, morda celo na kakšno vrsto, ki na Goričkem še ni bila zabeležena. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 31 2 Metodologija dela Značilno visoke poletne temperature in daljši izostanek padavin ter posledične sušne razmere nas silijo, da premišljeno izberemo primerne terene, ki jih bomo obiskali. Letos smo imeli v času tabora izjemno visoke temperature, ki so se povzpele celo do 40°C. Terene smo tako izbirali na lokacijah, kjer je bilo pričakovati nekoliko več vlage, terenili smo zlasti ob gozdnih kotanjah, potokih in robovih gozdov, na osojnih legah. Osredotočili smo se na lokacije, ki so ob zadnjem deževju prejele največ padavin. Prvi dan tabora smo se seznanili s teoretičnimi osnovami biologije gliv, naučili pravilnega nabiranja trosnjakov, ter spoznali postopke določanja. Drugi dan smo odšli na prvi teren, v gozdove JZ od Križevcev. Že kmalu po vstopu v gozd smo opazili prve gobe iz skupine cevark, na primeru katerih smo si ogledali značilne morfološke strukture. Nabirali smo v pletene košare ali manjšo zračno embalažo, vsake vrste po en ali največ dva trosnjaka. Nekaj najdb smo določili že makroskopsko na terenu in jih zabeležili za kasnejši vnos v podatkovno bazo. Preostale vzorce smo nabrali za dodatno analizo in določitev, ki smo jo v večernih urah opravili v delovni sobi na šoli. V prostoru smo si namreč uredili manjši laboratorij, kjer smo s pomočjo določevalnih ključev, strokovnih priročnikov in mikroskopiranjem vzorcev določili vrste. Po določitvi smo pripravili manjšo razstavo, kjer smo gobe razvrstili po rodovih in jih ustrezno poimenovali. Vsi podatki so bili vneseni v podatkovno bazo Boletus informaticus, osrednjo podatkovno zbirko gliv Slovenije. Zelo pomemben del našega terenskega dela je bil tudi pogovor z domačini in lastniki parcel. Prvi dan smo, po opravljenem terenu v gospodarskem gozdu, obiskali mogočen pravi kostanj ( Castanea sativa) na Tetajnem bregu. Kostanj, ki mu domačini pripisujejo starost 700 let, je visok 20 metrov in meri v obsegu 940 cm, kar ga uvršča med največje primerke te vrste pri nas. Prav starost drevesa je bila razlog za naš obisk, saj takšni drevesni orjaki predstavljajo ustrezno rastišče nekaterim vrstam gliv, ki jih v gospodarskem gozdu sicer ne najdemo. Drugi terenski dan smo začeli na skrajnem JZ Goričkega, namenjeni smo bili na območje gozdne učne poti Fuks graba, ki poteka po gozdnem kompleksu Korovske gore. Pričakovali smo boljšo rast kot prvi dan, a so bila tla v gozdu povsem izsušena.. Nadaljevali smo proti severovzhodu in se odpeljali do cerkve Sv. Ane pri Boreči, kjer smo preživeli največji del tega terenskega dne. S tem terenom smo spoznali velik pomen izbiranja mikrolokacij. Naslednji dan smo se odpravili na termofilno lokacijo ob Bukovniškem jezeru. Ob koncu terena smo se odpeljali še do bližnjega Kobilja, kjer rasteta brek ( Sorbus torminalis) z največjim prsnim obsegom v Sloveniji in eden najstarejših skoršev ( Sorbus domestica) v Sloveniji, ki uspeva pri kapeli Sv. Martina nad Kobiljanskim potokom. Blizu skorša smo srečali domačina, lastnika najbližjega vikenda, ki nas je povabil v svojo vinsko klet. Ob kozarčku dobrega vina 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 32 smo načeli pogovor o glivah in njihovi spremenjeni rasti v zadnjih desetletjih, ter skupaj delili navdušenje nad skoršem in glivami, ki so rastle na njem. Zadnji terenski dan smo se odpravili na dve lokaciji v bližini šole. Najprej smo bili v Stanjevcih, zaradi izjemne vročine smo nato zamenjali lokacijo in odšli na Šalovski breg. Upali smo, da bo tukaj več vlage. Dan smo zaključili s kopanjem v Hodoškem jezeru. Tabela 4: Obiskane lokacije po dnevih. Datum 31.7 1.8 2.8 3.8 Nabiralci: Titajni Fuksova Bukovniško Šalovski Debenjak Jan (Križevci) graba jezero Breg Gorenjak Larisa Sveta Ana Kralj Luka (Boreča) Šparl Luka Lokacija Veliki Selo Stanjevci Bahor Maja Dolenci Kobiljski Sv. Martin potok (Kobilje) Določitelji: Debenjak Jan Gorenjak Larisa Kralj Luka Šparl Luka Slika 13: Lokacije najdenih gliv. Karta je izdelana na podlagi 171 podatkov [Izdelava karte: Boletus informaticus, Gozdarski inštitut Slovenije]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 33 3 Rezultati Skupno smo zabeležili 171 podatkov, kar predstavlja 122 taksonov. Od tega 119 vrst gliv in 3 vrste sluzavk. Nomenklatura je uporabljena po uveljavljenem mednarodnem standardu Index Fungorum. Seznam taksonov: Amoebozoa Myxogastria Physarida Physaraceae Fuligo cinerea (Schwein.) Morgan (1896), zap. 1095, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=595241 m, Y=181618 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Trichiida Trichiaceae Trichia decipiens (Pers.) T. Macbr. (1899), zap. 1111, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=595135 m, Y=181194 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Protosteli Protostelida Ceratiomyxaceae Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), zap. 1116, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - strohnel, razgrajen, lok: X=595139 m, Y=181211 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Ascomycota Leotiomycetes Erysiphales Erysiphaceae Erysiphe alphitoides (Griffon & Maubl.) U. Braun & S. Takam. (2000), zap. 1088, asoc. Quercus robur L., pod. list - živ, lok: X=595337 m, Y=181314 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Sordariomycetes Xylariales Diatrypaceae Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849), zap. 1227, asoc. Fagus sylvatica L., pod. veja - posekan, lok: X=602861 m, Y=171168 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849), zap. 1127, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - listopaden, lok: X=594962 m, Y=181567 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Xylariaceae Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), zap. 1123, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - listopaden, lok: X=595144 m, Y=181165 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), zap. 1219, asoc. Quercus robur L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602260 m, Y=170681 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Basidiomycota Agaricomycetes Agaricales Agaricaceae Agaricus semotus Fr. (1863), zap. 1120, pod. tla - ilovnat, lok: X=595063 m, Y=181461 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Agaricus silvicola (Vittad.) Peck (1872), zap. 1174, pod. tla - kisel, lok: X=577398 m, Y=177493 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787), zap. 1173, pod. tla - ožgan, pogorel, lok: X=577352 m, Y=177451 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Lycoperdon excipuliforme (Scop.) Pers. (1801), zap. 1155, pod. tla - svež, lok: X=588742 m, Y=187822 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Lycoperdon molle Pers. (1801), zap. 1129, pod. tla - vlažen, moker, lok: X=594966 m, Y=181110 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Macrolepiota gracilenta (Krombh.) Wasser (1978), zap. 1220, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602882 m, Y=171079 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Macrolepiota mastoidea (Fr.) Singer (1951), zap. 1134, pod. tla - ilovnat, lok: X=600059 m, Y=185929 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 Macrolepiota mastoidea (Fr.) Singer (1951), zap. 1070, pod. tla - listopaden, lok: X=598966 m, Y=190646 m, nab. Vrhovnik Maja, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Macrolepiota procera var. procera (1948), zap. 1176, pod. tla - opad, lok: X=577449 m, Y=177506 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Amanitaceae 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 34 Amanita excelsa var. spissa (Fr.) Neville & Poumarat (2004), zap. 1090, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - iglast, lok: X=595371 m, Y=181479 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), zap. 1139, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. tla - kisel, lok: X=588653 m, Y=187733 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Amanita porphyria Fr. (1805), zap. 1148, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. tla - kisel, lok: X=588949 m, Y=187856 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Amanita porphyria Fr. (1805), zap. 1071, pod. tla - kisel, lok: X=595334 m, Y=181429 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), zap. 1097, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - kisel, lok: X=595279 m, Y=181512 m, nab. Debenjak Jan, dol. Debenjak Jan, 31.7.2017 Amanita vaginata (Bull.) Lam. (1783), zap. 1205, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602977 m, Y=170998 m, nab. Debenjak Jan, dol. Debenjak Jan, 2.8.2017 Amanita vaginata (Bull.) Lam. (1783), zap. 1154, pod. tla, lok: X=588505 m, Y=187797 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Amanita vaginata (Bull.) Lam. (1783), zap. 1078, pod. tla - kisel, lok: X=595100 m, Y=181230 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Entolomataceae Clitopilus prunulus (Scop.) Fr. (1871), zap. 1064, pod. tla - iglast, lok: X=595250 m, Y=181312 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Inocybaceae Crepidotus calolepis (Fr.) P. Karst. (1879), zap. 1060, asoc. Populus tremula L., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=588605 m, Y=187742 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Flammulaster limulatus (Fr. ex Weinm.) Watling (1967), zap. 1225, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602361 m, Y=170707 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Inocybe coelestium Kuyper (1985), zap. 1089, asoc. Castanea sativa Mill., pod. tla - svež, lok: X=595033 m, Y=182292 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Inocybe fastigiata (Schaeff.) Quél. (1872), zap. 1197, pod. tla - ilovnat, lok: X=602713 m, Y=170852 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Marasmiaceae Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973), zap. 1117, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - iglast, lok: X=595326 m, Y=181567 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821), zap. 1128, asoc. Quercus robur L., pod. štor, panj - razgrajen, strohnel, lok: X=594784 m, Y=181669 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972), zap. 1190, pod. tla - svež, lok: X=598327 m, Y=176377 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Mycenaceae Mycena acicula (Schaeff.) P. Kumm. (1871), zap. 1063, pod. storž, češarek - zakopan, lok: X=577363 m, Y=177843 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Mycena silvae-nigrae Maas Geest. & Schwöbel (1987), zap. 1122, pod. tla - zelnat, lok: X=595046 m, Y=182232 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Omphalotaceae Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Desjardin (2005), zap. 1079, pod. tla - vlažen, moker, lok: X=595316 m, Y=181467 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Physalacriaceae Hymenopellis radicata (Relhan) R.H. Petersen (2010), zap. 1201, pod. tla - svež, lok: X=602336 m, Y=170742 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Hymenopellis radicata (Relhan) R.H. Petersen (2010), zap. 1146, pod. tla - svež, lok: X=588937 m, Y=187843 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Hymenopellis radicata (Relhan) R.H. Petersen (2010), zap. 1066, pod. tla - kisel, lok: X=595237 m, Y=181312 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Pluteaceae Pluteus atricapillus (Batsch) Fr. (1962), zap. 1193, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602941 m, Y=171039 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Pluteus boudieri P.D. Orton (1960), zap. 1224, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602967 m, Y=171058 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), zap. 1137, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=588547 m, Y=187852 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Pluteus cervinus var. cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), zap. 1094, asoc. Carpinus betulus L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=595415 m, Y=181567 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Pluteus exiguus (Pat.) Sacc. (1887), zap. 1204, pod. tla - svež, lok: X=602304 m, Y=170723 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Pluteus petasatus (Fr.) Gillet (1876), zap. 1223, pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602213 m, Y=170618 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Psathyrellaceae Psathyrella laevissima (Romagn.) Singer (1969), zap. 1229, pod. ostala organska snov - svež, lok: X=602721 m, Y=170990 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Schizophyllaceae Schizophyllum commune Fr. (1815), zap. 1177, asoc. Tilia cordata Mill., pod. panj, štor - odrezan, lok: X=577394 m, Y=177443 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Strophariaceae 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 35 Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), zap. 1172, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=577339 m, Y=177527 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871), zap. 1194, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=602255 m, Y=170717 m, nab. Debenjak Jan, dol. Debenjak Jan, 2.8.2017 Tapinellaceae Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), zap. 1138, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. panj, štor - posekan, lok: X=588594 m, Y=187776 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992), zap. 1124, asoc. Pinus sylvestris L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=595292 m, Y=181309 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Tricholomataceae Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), zap. 1167, pod. tla - opad, lok: X=577254 m, Y=177515 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Boletales Boletaceae Boletus pulverulentus Opat. (1836), zap. 1188, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. tla - apnenčast, lok: X=602337 m, Y=170769 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Boletus quercophilus Halling & G.M. Muell. (1999), zap. 1226, asoc. Quercus petraea (Matt.) Liebl., pod. tla - svež, lok: X=602328 m, Y=170715 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Leccinum aurantiacum (Bull.) Gray (1821), zap. 1217, asoc. Populus tremula L., pod. tla - svež, lok: X=602641 m, Y=170952 m, nab. Vrhovnik Maja, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 Leccinum duriusculum (Schulzer) Singer (1947), zap. 1073, pod. tla - listopaden, lok: X=595440 m, Y=181276 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Leccinum pseudoscabrum (Kallenb.) Šutara (1989), zap. 1136, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - opad, lok: X=588746 m, Y=187894 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Leccinum pseudoscabrum (Kallenb.) Šutara (1989), zap. 1082, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - kisel, lok: X=595249 m, Y=181522 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), zap. 1195, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602924 m, Y=171145 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), zap. 1093, pod. tla - ilovnat, lok: X=595377 m, Y=181495 m, nab. Šparl Luka, dol. Debenjak Jan, 31.7.2017 Xerocomellus armeniacus (Quél.) Šutara (2008), zap. 1207, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=597980 m, Y=175971 m, nab. Debenjak Jan, dol. Debenjak Jan, 2.8.2017 Xerocomellus armeniacus (Quél.) Šutara (2008), zap. 1132, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - opad, lok: X=591324 m, Y=185970 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 Xerocomellus armeniacus (Quél.) Šutara (2008), zap. 1061, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - vlažen, moker, lok: X=577257 m, Y=177902 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Xerocomellus pruinatus (Fr.) Šutara (2008), zap. 1187, pod. tla - svež, lok: X=602985 m, Y=171070 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Xerocomellus pruinatus (Fr.) Šutara (2008), zap. 1080, pod. tla - kisel, lok: X=595359 m, Y=181407 m, nab. Šparl Luka, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Gyroporaceae Gyroporus castaneus (Bull.) Quél. (1886), zap. 1067, asoc. Castanea sativa Mill., pod. tla - zelnat, lok: X=595034 m, Y=182256 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Sclerodermataceae Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), zap. 1165, asoc. Tilia cordata Mill., pod. tla, lok: X=588975 m, Y=187441 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Scleroderma citrinum Pers. (1801), zap. 1198, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - kisel, lok: X=602815 m, Y=171208 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Scleroderma citrinum Pers. (1801), zap. 1140, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - kisel, lok: X=588573 m, Y=187750 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Scleroderma citrinum Pers. (1801), zap. 1083, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595266 m, Y=181331 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Cantharellales Cantharellaceae Cantharellus cibarius Fr. (1821), zap. 1191, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. tla - kisel, lok: X=602344 m, Y=170878 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Cantharellus cibarius var. cibarius (Fr.) Quél. (1888), zap. 1143, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - peščen, lok: X=588890 m, Y=187839 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Hymenochaetales Hymenochaetaceae Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), zap. 1183, pod. deblo - brez lubja, lok: X=602879 m, Y=171066 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), zap. 1144, pod. drevo - listopaden, lok: X=588911 m, Y=187835 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Inonotus hispidus (Bolton) P. Karst. (1880), zap. 1182, pod. drevo - listopaden, lok: X=602994 m, Y=171167 m, nab. Šparl Luka, dol. Kralj Luka, 2.8.2017 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 36 Phellinus ferruginosus (Schrad.) Pat. (1900), zap. 1121, pod. deblo - posekan, lok: X=594924 m, Y=181398 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928), zap. 1179, asoc. Quercus robur L., pod. drevo - posekan, lok: X=577922 m, Y=176886 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Phellinus torulosus (Pers.) Bourdot & Galzin (1925), zap. 1091, asoc. Castanea sativa Mill., pod. drevo - živ, lok: X=595109 m, Y=182263 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Phallales Phallaceae Clathrus archeri (Berk.) Dring (1980), zap. 1130, pod. tla - ilovnat, lok: X=595322 m, Y=181499 m, nab. Šparl Luka, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Phallus impudicus L. (1753), zap. 1169, pod. tla - opad, lok: X=577280 m, Y=177604 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Phallus impudicus L. (1753), zap. 1062, pod. tla - opad, lok: X=577342 m, Y=177894 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Polyporales Fomitopsidaceae Daedalea quercina (L.) Pers. (1801), zap. 1200, asoc. Quercus robur L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602315 m, Y=170679 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), zap. 1069, asoc. Castanea sativa Mill., pod. deblo - strohnel, razgrajen, lok: X=588583 m, Y=187832 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Meruliaceae Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), zap. 1141, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - posekan, lok: X=588488 m, Y=187780 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Bjerkandera fumosa (Pers.) P. Karst. (1880), zap. 1208, asoc. Fagus sylvatica L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=602649 m, Y=170978 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Bjerkandera fumosa (Pers.) P. Karst. (1880), zap. 1077, pod. deblo - listopaden, lok: X=595003 m, Y=181234 m, nab. Šparl Luka, dol. Debenjak Jan, 31.7.2017 Phlebia radiata Fr. (1821), zap. 1185, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=602985 m, Y=171218 m, nab. Šparl Luka, dol. Kralj Luka, 2.8.2017 Polyporaceae Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), zap. 1206, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=598022 m, Y=176000 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), zap. 1164, pod. deblo - listopaden, lok: X=588958 m, Y=187496 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), zap. 1118, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - posekan, lok: X=595542 m, Y=181728 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Daedaleopsis tricolor (Bull.) Bondartsev & Singer (1941), zap. 1211, pod. drevo - odmirajoč, lok: X=602721 m, Y=170978 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867), zap. 1092, asoc. Fagus sylvatica L., pod. drevo - listopaden, lok: X=600475 m, Y=176760 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Funalia trogii (Berk.) Bondartsev & Singer (1941), zap. 1166, pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=577259 m, Y=177879 m, nab. Šparl Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Hapalopilus rutilans (Pers.) P. Karst. (1881), zap. 1214, asoc. Quercus petraea (Matt.) Liebl., pod. deblo - posekan, lok: X=602315 m, Y=170829 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Hapalopilus rutilans (Pers.) P. Karst. (1881), zap. 1110, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=595131 m, Y=181241 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825), zap. 1076, asoc. Salix L., pod. deblo - listopaden, lok: X=595321 m, Y=183714 m, nab. Vrhovnik Maja, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Lenzites betulina (L.) Fr. (1838), zap. 1210, asoc. Quercus petraea (Matt.) Liebl., pod. deblo - posekan, lok: X=602315 m, Y=170766 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Neofavolus alveolaris (DC.) Sotome & T. Hatt. (2016), zap. 1135, asoc. Ulmus L., pod. deblo - odmirajoč, lok: X=600182 m, Y=185899 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 Neofavolus alveolaris (DC.) Sotome & T. Hatt. (2016), zap. 1119, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - listopaden, lok: X=595542 m, Y=181842 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Skeletocutis amorpha (Fr.) Kotl. & Pouzar (1958), zap. 1087, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - strohnel, razgrajen, lok: X=595321 m, Y=181272 m, nab. Debenjak Jan, dol. Debenjak Jan, 31.7.2017 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), zap. 1189, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - posekan, lok: X=602265 m, Y=170765 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), zap. 1186, asoc. Fagus sylvatica L., pod. panj, štor - posekan, lok: X=602998 m, Y=171345 m, nab. Debenjak Jan, dol. Kralj Luka, 2.8.2017 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), zap. 1170, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - posekan, lok: X=577263 m, Y=177532 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), zap. 1072, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - listopaden, lok: X=595385 m, Y=181382 m, nab. Šparl Luka, dol. Debenjak Jan, 31.7.2017 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924), zap. 1081, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - listopaden, lok: X=595409 m, Y=181530 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Trametes multicolor (Schaeff.) Jülich (1982), zap. 1168, pod. deblo - razgrajen, strohnel, lok: X=577225 m, Y=177646 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 37 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), zap. 1162, asoc. Fagus sylvatica L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=588907 m, Y=187581 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), zap. 1126, asoc. Fagus sylvatica L., pod. panj, štor - razgrajen, strohnel, lok: X=595055 m, Y=181305 m, nab. Šparl Luka, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972), zap. 1125, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - posekan, lok: X=595262 m, Y=181512 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Sparassidaceae Sparassis crispa (Wulfen) Fr. (1821), zap. 1131, asoc. Pinus sylvestris L., pod. panj, štor - živ, lok: X=595131 m, Y=181220 m, nab. Gorenjak Larisa, dol. Gorenjak Larisa, 31.7.2017 Russulales Hericiaceae Creolophus cirrhatus (Pers.) P. Karst. (1880), zap. 1180, asoc. Fagus sylvatica L., pod. deblo - posekan, lok: X=602316 m, Y=170765 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russulaceae Lactarius circellatus (Battarra) Fr. (1838), zap. 1096, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595385 m, Y=181571 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Lactarius glaucescens Crossl. (1900), zap. 1221, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602438 m, Y=170470 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), zap. 1202, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602315 m, Y=170586 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), zap. 1178, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=577339 m, Y=177341 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 1.8.2017 Russula adulterina Secr., zap. 1157, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - ožgan, pogorel, lok: X=588928 m, Y=187611 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula aeruginea Lindbl., zap. 1216, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602946 m, Y=171105 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula aeruginea Lindbl., zap. 1159, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla, lok: X=588945 m, Y=187585 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula aeruginea Lindbl., zap. 1075, asoc. Castanea sativa Mill., pod. tla - mahovnat, lok: X=595038 m, Y=182258 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula aeruginea Lindbl., zap. 1074, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - listopaden, lok: X=595381 m, Y=181331 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula albonigra (Krombh.) Fr. (1874), zap. 1149, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - ilovnat, lok: X=588941 m, Y=187784 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula amoenolens Romagn. (1952), zap. 1230, asoc. Quercus petraea (Matt.) Liebl., pod. tla - svež, lok: X=602912 m, Y=171088 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula aquosa Leclair (1932), zap. 1153, pod. tla - moker, vlažen, lok: X=588352 m, Y=187788 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula badia Quél. (1880), zap. 1228, pod. tla - kisel, lok: X=602607 m, Y=170609 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula badia Quél. (1880), zap. 1145, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - kisel, lok: X=588958 m, Y=187860 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula cessans A. Pearson (1950), zap. 1109, asoc. Pinus sylvestris L., pod. tla - kisel, lok: X=595089 m, Y=181533 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), zap. 1181, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602858 m, Y=171142 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), zap. 1105, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595076 m, Y=181423 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula delica Fr. (1838), zap. 1142, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - kisel, lok: X=588556 m, Y=187797 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula delica Fr. (1838), zap. 1099, pod. tla - ilovnat, lok: X=595207 m, Y=181495 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula exalbicans (Pers.) Melzer & Zvára (1927), zap. 1104, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - mahovnat, lok: X=595220 m, Y=181393 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula firmula Jul. Schäff. (1940), zap. 1151, pod. tla, lok: X=588958 m, Y=187759 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula galochroa (Fr.) Fr., zap. 1213, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602865 m, Y=170982 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula grata Britzelm. (1898), zap. 1106, pod. tla - kisel, lok: X=595101 m, Y=181533 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula grisea (Batsch) Fr. (1838), zap. 1209, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602925 m, Y=171147 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula grisea (Batsch) Fr. (1838), zap. 1103, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - kisel, lok: X=595300 m, Y=181385 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), zap. 1199, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602920 m, Y=171128 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), zap. 1152, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla, lok: X=588949 m, Y=187818 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), zap. 1108, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595084 m, Y=181482 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula illota Romagn. (1953), zap. 1085, pod. tla - ilovnat, lok: X=595452 m, Y=181175 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 38 Russula ionochlora Romagn. (1952), zap. 1107, pod. tla - ilovnat, lok: X=594940 m, Y=181559 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula laeta Jul. Schäff. (1952), zap. 1160, pod. tla - svež, lok: X=589047 m, Y=187509 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula luteotacta Rea (1922), zap. 1222, pod. tla - svež, lok: X=602277 m, Y=170694 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula luteotacta Rea (1922), zap. 1112, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595241 m, Y=181482 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula medullata Romagn. (1997), zap. 1158, pod. tla - svež, lok: X=588945 m, Y=187640 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula medullata Romagn. (1997), zap. 1102, pod. tla - listopaden, lok: X=595406 m, Y=181461 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula melliolens Quél. (1901), zap. 1068, pod. tla - kisel, lok: X=588583 m, Y=187832 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), zap. 1215, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602450 m, Y=170550 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), zap. 1163, pod. tla, lok: X=588907 m, Y=187581 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), zap. 1156, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=588899 m, Y=187666 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), zap. 1098, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595220 m, Y=181554 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula parazurea Jul. Schäff. (1931), zap. 1150, pod. tla, lok: X=588916 m, Y=187750 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula parazurea Jul. Schäff. (1931), zap. 1100, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595351 m, Y=181402 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula pectinatoides Peck (1907), zap. 1101, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - ilovnat, lok: X=595436 m, Y=181368 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula puellaris Fr. (1838), zap. 1161, pod. tla - svež, lok: X=588937 m, Y=187539 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula sericatula Romagn. (1958), zap. 1084, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - listopaden, lok: X=595308 m, Y=181450 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula vesca Fr. (1836), zap. 1212, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=602234 m, Y=170664 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula violeipes Quél. (1898), zap. 1192, asoc. Carpinus betulus L., pod. tla - svež, lok: X=602946 m, Y=171170 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Russula violeipes Quél. (1898), zap. 1147, pod. tla - kisel, lok: X=588932 m, Y=187898 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Russula violeipes Quél. (1898), zap. 1133, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - peščen, lok: X=599881 m, Y=185954 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 Russula violeipes Quél. (1898), zap. 1086, asoc. Picea abies (L.) Karsten, pod. tla - kisel, lok: X=595435 m, Y=181251 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), zap. 1196, asoc. Fagus sylvatica L., pod. tla - svež, lok: X=598711 m, Y=176564 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Stereaceae Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), zap. 1184, asoc. Alnus glutinosa (L.) Gaertn., pod. deblo - posekan, lok: X=602757 m, Y=171006 m, nab. Šparl Luka, dol. Kralj Luka, 2.8.2017 Stereum insignitum Quél., zap. 1113, asoc. Quercus robur L., pod. deblo - brez lubja, lok: X=595338 m, Y=181533 m, nab. Debenjak Jan, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Stereum subtomentosum Pouzar (1964), zap. 1115, asoc. Quercus L., pod. deblo - listopaden, lok: X=595063 m, Y=181275 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Sebacinales Sebacinaceae Sebacina incrustans (Pers.) Tul. & C. Tul. (1871), zap. 1175, pod. rastlina - zelnat, lok: X=577458 m, Y=177345 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Dacrymycetes Dacrymycetales Dacrymycetaceae Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), zap. 1114, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - brez lubja, lok: X=595300 m, Y=181652 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 31.7.2017 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), zap. 1171, asoc. Pinus sylvestris L., pod. deblo - posekan, lok: X=577356 m, Y=177455 m, nab. Kralj Luka, dol. Šparl Luka, 1.8.2017 Tremellomycetes Auriculariales Auriculariaceae Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886), zap. 1218, asoc. Sambucus nigra L., pod. drevo - živ, lok: X=602704 m, Y=170978 m, nab. Kralj Luka, dol. Kralj Luka, 2.8.2017 Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886), zap. 1203, asoc. Sambucus nigra L., pod. drevo - živ, lok: X=602402 m, Y=170579 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 2.8.2017 Ustilaginomycetes Ustilaginales Ustilaginaceae Ustilago maydis (DC.) Corda (1842), zap. 1065, asoc. Zea mays L., pod. češarek, storž - svež, lok: X=599717 m, Y=186410 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 3.8.2017 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 39 Vrste gliv Inocybe coelestium Kuyper (1985) – zelenkasta razcepljenka R=Rdeči seznam, Z=Zavarovana, [ *]= Inocybe fastigiata (Schaeff.) Quél. (1872) (= Inocybe rimosa (Bull.) P. Predlagano slovensko ime vrst Kumm. (1871)) – zašiljena razcepljenka Inonotus hispidus (Bolton) P. Karst. (1880) – sršati luknjač Agaricus semotus Fr. (1863) – pritlikavi kukmak Lactarius circellatus (Battarra) Fr. (1838) – gabrova mlečnica Agaricus silvicola (Vittad.) Peck (1872) – hostni kukmak Amanita excelsa var. spissa (Fr.) Neville & Poumarat (2004) – Lactarius glaucescens Crossl. (1900) – zeleneča mlečnica podaljšana mušnica, čokati različek Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838) – sočna mlečnica Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815) – rjavi lupinar Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920) – žoltorobi rjavopor Amanita porphyria Fr. (1805) – porfirasta mušnica Leccinum aurantiacum (Bull.) Gray (1821) – trepetlikov turek Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821) (= Amanita rubescens var. Leccinum duriusculum (Schulzer) Singer (1947) – trdikasti ded rubescens (Pers.) Gray (1797)) – rdečkasta mušnica / bisernica Leccinum pseudoscabrum (Kallenb.) Šutara (1989) – gabrov ded Amanita vaginata (Bull.) Lam. (1783) – sivi lupinar Lentinus tigrinus (Bull.) Fr. (1825) – tigrasta strnjenka Armillaria ostoyae (Romagn.) Herink (1973) – črnomekinasta Lenzites betulina (L.) Fr. (1838) – brezova lenzovka mraznica Lycoperdon excipuliforme (Scop.) Pers. (1801) – visoka prašnica Auricularia auricula-judae (Bull.) Quél. (1886) – bezgova uhljevka Lycoperdon molle Pers. (1801) – rjava prašnica Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880) – osmojena Macrolepiota gracilenta (Krombh.) Wasser (1978) – seskasti dežnik bjerkandera Macrolepiota mastoidea (Fr.) Singer (1951) – grbičasti dežnik Bjerkandera fumosa (Pers.) P. Karst. (1880) – čokata bjerkandera Macrolepiota procera var. procera (1948) – orjaški dežnik Boletus pulverulentus Opat. (1836) – spreminjavi goban Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972) – širokolistna Boletus quercophilus Halling & G.M. Muell. (1999) – [hrastov velekorenovka goban*] nova vrsta za SLO Mycena acicula (Schaeff.) P. Kumm. (1871) – bucikasta čeladica Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827) – rogati rožiček Mycena silvae-nigrae Maas Geest. & Schwöbel (1987) – alkalna Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821) – lepljivi rožiček čeladica Cantharellus cibarius var. cibarius (Fr.) Quél. (1888) – navadna Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Desjardin (2005) lisička – dolgobetna česnovka Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899) Neofavolus alveolaris (DC.) Sotome & T. Hatt. (2016) – satjasti (= Ceratiomyxa fruticulosa var. fruticulosa (O.F. Müll.) T. luknjičar Macbr. (1899)) – paličasta hladetinka Phallus impudicus L. (1753) – smrdljivi mavrahovec Clathrus archeri (Berk.) Dring (1980) – lovkasta mrežnica Phellinus ferruginosus (Schrad.) Pat. (1900) – rjasti plutač Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871) – rjavkasta livka Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928) – hrastov Clitopilus prunulus (Scop.) Fr. (1871) – navadna mokarica plutač Creolophus cirrhatus (Pers.) P. Karst. (1880) (= Hericium Phellinus torulosus (Pers.) Bourdot & Galzin (1925) – svitkasti plutač cirrhatum (Pers.) Nikol. (1950)) – rumeneči bradovec Phlebia radiata Fr. (1821) – jelšev luknjač Crepidotus calolepis (Fr.) P. Karst. (1879) – [lepoluska Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871) – plamenasti luskinar postrančica*] nova vrsta za SLO Pluteus boudieri P.D. Orton (1960) (= Pluteus plautus (Weinm.) Gillet Cyathus striatus (Huds.) Willd. (1787) – črtkani košek (1876)) – zrničasta ščitovka Daedalea quercina (L.) Pers. (1801) – hrastova labirintnica Pluteus cervinus var. cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871) – jelenova Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888) – rdečeča ščitovka zvitocevka Pluteus exiguus (Pat.) Sacc. (1887) – drobcena ščitovka Daedaleopsis tricolor (Bull.) Bondartsev & Singer (1941) – Pluteus petasatus (Fr.) Gillet (1876) – klobukasta ščitovka tribarvna zvitocevka Psathyrella laevissima (Romagn.) Singer (1969) – gladkoroba črnivka Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849) – bukov predirnik Russula adulterina Secr. – varljiva golobica Erysiphe alphitoides (Griffon & Maubl.) U. Braun & S. Takam. Russula aeruginea Lindbl. – zelena golobica (2000) – hrastova pepelovka Russula albonigra (Krombh.) Fr. (1874) – črnjava golobica Flammulaster limulatus (Fr. ex Weinm.) Watling (1967) – Russula amoenolens Romagn. (1952) – vonjava golobica [oranžnorumena vlagoleska*] Russula aquosa Leclair (1932) – močvirska golobica Fomes fomentarius (L.) J.J. Kickx (1867) – bukova kresilka Russula badia Quél. (1880) – cedrovna golobica Fuligo cinerea (Schwein.) Morgan (1896) – čreslov cvet Russula cessans A. Pearson (1950) – [borova golobica*] nova vrsta za Funalia trogii (Berk.) Bondartsev & Singer (1941) (= Coriolopsis SLO trogii (Berk.) Domański (1974)) – navadna ploskocevka Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863) – modrikasta golobica Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821) – hrastov korenovec Russula delica Fr. (1838) – modrolistna golobica Gyroporus castaneus (Bull.) Quél. (1886) – rjavi bledotrosnik R Russula exalbicans (Pers.) Melzer & Zvára (1927) – razbarvana Hapalopilus rutilans (Pers.) P. Karst. (1881) (= Hapalopilus golobica nidulans (Fr.) P. Karst. (1881)) – cimetasti mehkopor Russula firmula Jul. Schäff. (1940) – trdikasta golobica Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846) – trdolesna Russula galochroa (Fr.) Fr. – mlečnobela golobica usnjevka Russula grata Britzelm. (1898) – mandljeva Hymenopellis radicata (Relhan) R.H. Petersen (2010) – zavita širokolističarka golobica Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871) – navadna žveplenjača Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835) – jagodasti skorjoder Russula grisea (Batsch) Fr. (1838) – sivkasta golobica Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838) – rjavozelena golobica Russula illota Romagn. (1953) – blatna golobica 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 40 Russula ionochlora Romagn. (1952) – siva golobica Russula laeta Jul. Schäff. (1952) – spolzka golobica Russula luteotacta Rea (1922) – rumeneča golobica Russula medullata Romagn. (1997) – sivozelena golobica Russula melliolens Quél. (1901) – medova golobica Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838) – črneča golobica Russula parazurea Jul. Schäff. (1931) – sivomodra golobica Russula pectinatoides Peck (1907) – rjavobetna golobica Russula puellaris Fr. (1838) – voščenolistna golobica Russula sericatula Romagn. (1958) – gabrinska golobica Russula vesca Fr. (1836) – užitna golobica Russula violeipes Quél. (1898) – vijoličnobetna golobica Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836) – zelenkasta golobica Schizophyllum commune Fr. (1815) – navadna cepilistka Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818) – mekinasta trdokožnica Scleroderma citrinum Pers. (1801) – navadna trdokožnica Sebacina incrustans (Pers.) Tul. & C. Tul. (1871) – lojasta štrlinka Skeletocutis amorpha (Fr.) Kotl. & Pouzar (1958) – brezlična kostenelka Sparassis crispa (Wulfen) Fr. (1821) – borov glivec Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938) – dlakava slojevka Stereum insignitum Quél. – kolobarčasta slojevka Stereum subtomentosum Pouzar (1964) – žametasta slojevka Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860) – črni kuštravec Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara (1992) – žametni podvihanec Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838) – grbasta ploskocevka Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd (1924) – kosmata ploskocevka Trametes multicolor (Schaeff.) Jülich (1982) (= Trametes ochracea (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1987)) – kolobarčasta ploskocevka Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921) – pisana ploskocevka Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden (1972) – papirasta apnenka Trichia decipiens (Pers.) T. Macbr. (1899) (= Trichia decipiens var. decipiens (Pers.) T. Macbr. (1899)) – varljiva zlatenka Ustilago maydis (DC.) Corda (1842) – koruzna snet Xerocomellus armeniacus (Quél.) Šutara (2008) – marelični polstenec Xerocomellus pruinatus (Fr.) Šutara (2008) – poprhnjeni polstenec Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824) – kopučasta lesenj 4 Zaključek Raziskovalni tabor na Goričkem je bil tokrat v znamenju izjemne vročine. Navkljub, za rast večine gob, neugodnim vremenskim razmeram, smo našli 122 vrst gliv, kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Najdbe treh vrst predstavljajo prvi podatek za območje Slovenije. Prva od teh je Crepidotus calolepis, nova vrsta iz rodu postrančic, te so pri večini amaterskih mikologov običajno spregledane. Ta vrsta je v sosednji Avstriji splošno prisotna, v svoji podatkovni bazi imajo zabeleženih kar 27 najdb (Datenbank der Pilze Österreichs, 2017).Presenetila nas je prva najdba vrste Boletus quercophilus pri nas, saj je rod gobanov deležen, kar največje pozornosti raziskovalcev gobjega sveta. Hrastov goban je izrazito termofilna vrsta, omenja ga že pokojni dr. Ivan Focht (Upoznajmo svijet gljiva, 1974), z 127 zabeleženimi najdbami je prisoten tudi vzdolž celotne vzhodne Avstrije (Datenbank der Pilze Österreichs, 2017). Tretja nova vrsta je Russula cessans, ki spada v zelo obširen rod golobic. Njihovo določanje je zahtevno, brez natančnega mikroskopiranja in uporabe kemijskih reagentov je razlikovanje med posameznimi podobnimi vrstami pogosto nemogoče. Tudi ta vrsta je z 52 najdbami enakomerno razširjena 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 41 po vsej Avstriji (Datenbank der Pilze Österreichs, 2017). Manjšo gobo prepoznamo po vinsko rdečem do rožnato obarvanem klobuku, belem betu in izrazito okrasto rumenih lističih ter rastiščem pod borovci. V Sloveniji naj bi bila v preteklosti že fotografirana (Gobe.si, 2017). Del naših terenov smo posvetili tudi iskanju in terenjenju v bližini izjemno starih dreves. Po pričakovanjih smo ob ali na teh drevesih našli nekaj zelo zanimivih vrst. Pri mogočnem domačem kostanju na Tetajnem bregu smo tako našli več trosnjakov rjavega bledotrosnika ( Gyroporus castaneus), ki je kot redek uvrščen na Rdeči seznam gliv (Pravilnik, 2010). Najdba kar 18 vrst gliv in 1 vrste sluzavke predstavlja prvi podatek za območje Prekmurja. Te vrste so bile: Boletus quercophilus (nova vrsta za Slovenijo), Crepidotus calolepis (nova vrsta za Slovenijo), Flammulaster limulatus, Inocybe coelestium, Mycena acicula, Mycena silvae-nigrae, Phellinus torulosus, Phlebia radiata, Pluteus exiguus, Pluteus petasatus, Pluteus plautus, Psathyrella laevisima, Russula cessans (nova vrsta za Slovenijo), Russula galochroa, Russula laeta, Russula sericatula, Sebacina incrustans, Skeletocutis amorpha, Ustilago maydis in Trichia decipiens (vrsta prave sluzavke). Nekatere od prvič najdenih vrst so sicer splošno razširjene po vsej Sloveniji, a pogosto spregledane. Lep primer je bucikasta čeladica ( Mycena acicula), ki je zaradi svoje majhnosti le redko opažena. Na vlažnih in trohnečih deblih smo našli več saprobiontskih vrst. Teh bi bilo ob nekoliko ugodnejših vremenskih razmerah, predvidoma, veliko več. Največje število vrst smo našli na območju Bukovniškega jezera, kar gre pripisati dobro gospodarjenim gozdovom, mestoma rahlo bazičnim tlem in različnim habitatom, ki smo jih obiskali. Več kot 16 % vseh naših najdb je pomenilo prve podatke posameznih vrst za območje Prekmurja, kar dokazuje, da ima Goričko izjemno bogato in pestro mikofloro. Celotno območje Prekmurja bi bilo smiselno dodatno podrobneje raziskati in tako prispevati k poznavanju mikoflore tega dela Slovenije. Slika 14: Udeleženci skupine za glive v gospodarskem gozdu ob Bukovniškem jezeru [foto: Luka Šparl]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 42 Slika 15: Trosnjaka sršatega luknjača Inonotus hispidus (Bull.) P. Karst. 1879, v Motvarjevcih [foto: Luka Šparl]. 5 Viri Datenbank der Pilze Österreichs (2017) Pilztaxa abfragen. Pridobljeno 14. 3. 2017, iz http://austria.mykodata.net/Taxa_0.aspx Focht, I. (1974) Upoznajmo svijet gljiva. Pridobljeno 14. 3. 2017, iz https://www.scribd.com/document/132436404/Ivan-Focht-Upoznajmo-Svijet-Gljiva Gobe.si (2017) Russula cessans, (borova golobica). Pridobljeno 14. 3. 2017, iz http://www.gobe.si/Gobe/RussulaCessans Index Fungorum (2017) Search Page. Pridobljeno 14. 3. 2017, iz http://www.indexfungorum.org/names/names.asp Poler, A., Vrščaj, D., Boh, A. (1998) Seznam gliv Slovenije. Ljubljana. Zveza gobarskih društev Slovenije. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2010) Rdeči seznam gliv v Sloveniji. Pridobljeno 14. 3. 2017, iz https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201042&stevilka=2122 Šerod, S. in sod. (2013) Operativni seznam gliv Slovenije za razstave gobarskih društev. Ljubljana. Mikološka zveza Slovenije. Šparl, L. (2013) Primer determinacije, identifikacije in klasifikacije višjih gliv po klasični morfološki metodi. Seminarska naloga – univerzitetni študij. Ptuj. 18 str. Šparl, L. (2016) Glive v sestoju črne jelše ( Alnus glutinosa) na Turnišču pri Ptuju. Magistrsko delo – univerzitetni študij. Ptuj. 124 str. Vrščaj, D. (1990) Glive: Od Triglava do Jadrana. Ljubljana. Kmečki glas. Wraber, M (1951) Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmurja. Ljubljana. Zveza geografskih društev Slovenije. Žiško, A. (2016) Izobraževalni potencial Krajinskega parka Goričko. Magistrsko delo – univerzitetni študij. Ljubljana. 112 str. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 43 BERT-OVCI GORNJI PETROVCI 2017 Vodja tabora: Aleš Tomažič Skupina za botaniko: mentor: Mihael Janez Kocjan • Miha Medvešek • Neja Trontel • Marcela Bešter • Teja Bizjak Skupina za glive: mentor: Luka Šparl • Jan Debenjak • Luka Kralj • Larisa Gorenjak Skupina za ptice: mentor: Alen Ploj • Nola Obersnel • Katja Rutnik • Grega Benko • Martin Senič Skupina za kačje pastirje: mentorica: Maja Bahor • Danijel Kablar • Leon Lojze Zamuda • Dejan Galjot • Nina Šramel Skupina za netopirje: mentorica: Eva Pavlovič • Živa Bombek • Milica Jovanović • Maja Šneider • Urša Pečečnik 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 44 NEKAJ FOTO UTRINKOV Slika 16: Udeleženci tabora [foto: Živa Bombek]. Slika 17: Zaključne predstavitve dela skupin [foto: Dejan Galjot]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 45 Slika 18: Klinček te gleda! [foto: Teja Bizjak]. Slika 19: Ugibajte, katera skupina je na terenu imela največ prostega časa [foto: Katja Rutnik]. 3. BERT – Gornji Petrovci 2017 46 PRI IZVEDBI TABORA SO NAM POMAGALI