OŠ »Tone Čufar« ob zaključku šolskega leta
Te dnl smo obiskall vse osnovne šole v naši občini z željo, da bi v odgovorih na nekaj anketnih vprašanj predstavile svoje delo v tem šolskem letu. Prvi se je našemu vabilu z osebnim pogovorom In izčrpnimi plsmenimi odgovorl na naša vprašanfa odzval ravna-telj osnovne šole »Tone Čufar« Rado Hlebec.
Povedal je, da je biio letos ob koncu pouka izmed 629 učencev pozitivno ocenjenih 614 ali 97,62 odstotka, pri če-mer le četrti (en ponavljalec), šesti (dva ponavljalca) in osmi razredi (12 učencev ima pravi-co do opravljanja popravnih izpitov) riiso izdelali stood-stotno. Pričakovati je, da se bo skupni uspeh šole po po-pravnih izpitih izboljšal vsaj še za odstotek.
Preglednica uspeha pri po-sameznih predmetih pokaže, da je največ nezadostnih ocen pri slovenščini (16), matemati-ki in angleščini (po 12), pri sr-bohrvaškem jeziku, spozna-vanju narave, spoznavanju družbe in zemljepisu pa so vsi učenci pokazali primerno pri-zadevnost in znanje. Skupaj je vseh posameznih nezadost-nih ocen 63. Tovariš Hlebec sodi, da so dobri vzgojnoizo-braževalni rezultati, ki jih šola
dosega že več let nazaj, posle-dica učinkovitih delovnih me-tod: na šoli je 14 oddelkov po-daljšanega bivanja, trije od-delki jutranjega varstva, orga-nizirajo dopolnilni in dodatni pouk, medsebojno pomoč učencev in dobro sodelujejo s starši.
Vseeno pa se kdaj le pojavi-jo kratki stiki, ki jih najbolje ilustrira podatek, da ima v tem šolskem letu sicer 182 učencev oceno vedenja »vzor-no«, toda ob tem tudi 21 »manj primerno«. Nekaj re-presivnih vzgojnih ukrepov so učitelji morali izreči zaradi neopravičenega izostajanja od pouka, neprimernega izra-žanja, kajenja, kvarjenja šol-ske opreme.
Tako kot s starši, šola dobro sodeluje tudi s svojim oko-ljem, krajevno skupnostjo Kolodvor, tretjo komponento, ki se neposredno in odločilno
vključuje v sistem vzgoje in izobraževanja. Pri tem gre predvsem za približevanje šo-le konkretnim oblikam ustvarjalnosti in življenja nas-ploh v delovnih organizaci-jah, v krajevni skupnosti kot celoti in za sodelovanje pri or-ganiziranju prireditev, pro-slav, športno-obrambnega dneva in vseh drugih dejav-nosti, ki širijo obzorja osnov-nošolcem, krajanom pa pe-strijo vsakdan in perspektivo.
Kaj pa dogodki, dogajanja in naloge, ki segajo čez okvir šole in se prepletajo s celotno družbeno strukturo, z našimi najsplošnejšimi prizadevanji? »Mnogo nalog smo že opravili na področju poklicnega usmerjanja, toda veliko je še primerov odločanja za pokli-ce in šole z neustreznimi spo-sobnostmi. Tudi potrebam delovnih organizacij bi se mo-rali bolj prilagoditi. « Temelj-no nalogo usmerjenega izo-braževanja pa tovariš Hlebec vidi v prilagajanju razvoju te-hnologije, ki bo zahtevala drugačne profile poklicev, kot jih poznamo danes. Po-membna naloga bo vertikalno usklajanje šolskih programov (gre predvsem za zvezo med posameznimi šolskimi stop-njami) in še boljše povezova-nje z združenim delom. V marsičem pa bi bilo potrebno vplivati tudi na stališča in in-terese staršev, ki svojemu otroku zlahka omogočijo ka-kršnokoli šolanje, pri tem pa premalo mislijo na njegove resnične sposobnosti.
V širše zastavljena družbe-na prizadevanja se pedagoški delavci na osnovni šoli »Tone Čufar« vključujejo s posodab-ljanjem učne metodologije in tehnologije, veliko pozornosti posvečajo samoizobraževa-nju, predvsem problemom motiviranja in delovne vzgoje učencev, najpomembnejša srednjeročna naloga vseh pa je prav gotovo priprava vseh komponent vzgojnoizobraže-valnega dela za prehod v no-vo, kvalitetnejšo obliko dela: postopno uvajanje celodnev-nega bivanja učencev v šoli.