Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1998 352(497.4 Majšperk) 6005827,13 13 Tj 1 COBISS s 2 3 -0**- 2001 Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk GLASILO OBČINE MAJŠPERK november 1998 - št. 13 V spomin in opomin Spomenik je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. MRTVI NAS UČIJO ŽIVETI Ob prazniku spomina na mrtve so bile v nedeljo, 1. novembra na vseh pokopališčih v občini komemorativne slovesnosti s spominskimi mašami. Osrednja je bila na pokopališču v Majšperku, kjer je ob tej priložnosti mariborski škof dr. Franc KRAMBERGER blagoslovil spominsko obeležje 206 vojnim in povojnim žrtvam. (Nadaljevanje na 2. strani) ------------- M A le, NJE V spomin in opomin (Nagovor župana Franca Bezjaka ob blagoslovu spominskega obeležja, v nedeljo, 1. 11. 1998) Dobrih 1500 let pred Kristusom je nastal zapis v neki egiptovski piramidi: Spiš, da se zopet zbudiš, umrješ, da živiš. Tudi tako imenovane “mrtvaške” knjige starega Egipta govorijo o tistem stalnem človekovem iskanju in hrepenenju po brezsmrtnosti. Človek torej ne umrje zaradi smrti, ampak zaradi življenja, da bi živel. Vse vere, kot tudi krščanstvo, imajo vero v posmrtnost, kot izraz svetovnega reda. Telesna smrt torej ni nekaj končnega, je le kakor prehod v novo življenje. So pa seveda tudi mnogi, ki jih dvom spremlja celo življenje, v nemoči nevere, morajo pa čakati doživetja ob koncu. Ta pa pride gotovo, konec bivanja namreč. Nobene pritožbe ne pomaga in priziva ni. Mnogi pa se bojijo konca, ker jih stalno preganja misel o sodbi, kije lastna vsem religijam. Dobro je poplačano, prav tako hudo. Ni ga človeka, ki ne bi ljubil svojega življenja in svojcev. Smrt torej, čeprav najbolj gotovo dejstvo, prinaša bolečino, posebej še najožjim sorodnikom, saj so življenje živeli skupaj. V spomin na pokojne pišejo pesmi, izraz neizmerne žalosti so, skoraj vsak pa postavi obeležje. Takrat se vprašamo: od kod in kam nas vodi življenja pot. Vojne vihre naredijo mnogo hudega, nedolžni bi morali umirati za vojskujoče; iz teh obdobij poznamo, čeprav zanje ne vemo, mnoge grobove, neznani so pokopani, a vendar znani. Tako kakor ti, počivajo mnogi naši, možje, sinovi, bratje,da in tudi očetje. Kako bi še radi živeli. Zato nobena vojna ni pravična, vedno naredi krivico, globoke rane zlepa ne zacelijo. Najhuje pa je, ko brat mori brata, v vojni in ko ni več vojne. Mnogo zla j e ta naša mala domovina dala svojim otrokom. Zato smo postavili to znamenje “v spomin in opomin”. Ni nas vodilo nobeno politično maščevanje ali morda strankarski interesi, saj so bili ti, ki se jih danes posebej spominjamo, najprej Slovenci, vse drugo je bilo sporedno in dostikrat krivo smrti mnogih. Naj bo to pomnik na mnoge solze, zaničevanja ter prezire, samo zato, ker so drugi tako hoteli. Velik dolg našim prednikom je bil danes blagoslovljen, bodimo ponosni na to. Najvišji sodnik pa naj bo milosten, kajti vest je namreč neusmiljena. Povzetek pesmi Janeza MENARTA: Pod kužnini znamenjem: v spomin in popotnim v dokaz da smrtnik lahko obstane da duh preživi... sem jaz, ki prestal sem ta čas dal sem na križpotje cest pod sohico odrešenika na štiri strani spomenika vklesati ta blagovest v ta rožnati kamen : Ljudje k višku srca! A na našem obeležju 206 žrtvam druge svetovne vojne, je na rožnatem kamnu zapisano: I 1 1 I PADLI SO V VSILJENIH UNIFORMAH PO BOJIŠČIH PADLI SO KOT BORCI PROTI OKUPATORJU POGUBILE SO JIH JEČE IN TABORIŠČA UMORJENI SO BILI KOT TALCI POKONAČALO JIH JE NASILJE KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V SPOMIN UMRLIM IN OPOMIN ŽIVIM Občina Majšperk, 1. 11. 1998 1 1 MRTVI NAS UČIJO ŽIVETI V spominski maši se je dr. Franc KRAMBERGER ob somaševanju patra ptujskogorske cerkve Matere božje Maksa KLAJNŠKA dotaknil pomena prvega novembra, ko vsako leto na poseben način spregovorijo in oživijo spomini na mrtve. Po besedah škofa Krambergerja je postavitev spomenika odkrita izpoved skrivnosti, ki je bila zakopana več kot petdeset let. “Kakor semena na njivi so posejani njihovi grobovi na celotnem ozemlju občine. Kot dokaz in opomin na čas, ko je bila krvava setev številna in pogosta in iz katere je sklila naša sedanjost.” je še v svojem nagovoru dejal mariborski škof dr. Franc KRAMBERGER. Kratkosti življenja in njegove enkrat-nosti seje dotaknil tudi somašujoči Maks KLAJNŠEK iz Ptujske Gore. Kot je dejal: “Blagoslov spominskega obeležja ni namenjen temu, da bi kogarkoli obsojali ali da bi znova odpirali rane na telesu našega naroda, j e pa svojevrstno zadoščenje svojcem v vojni in po vojni ubitih.” Posebej pretresljiva je bila izpoved občanov Veronike KODRIČ, Silvestra TOPOLOVCA in Adolfa KOPŠETA, ki so grozote II.svetovne vojne in povojnega časa neposredno občutili na lastni koži (njihovi nagovori so v celoti objavljeni na strani 11) in so pred postavljenim spominskim obeležjem v spomin in čast pokojnim prvi prižgali sveče. Župan Občine Majšperk Franc BEZJAK pa je pred spominsko obeležje, na katerem so zapisana imena žrtev po naseljih po abecednem vrstnem redu z navedenima letnicama rojstva in smrti, položil spominski venec. Samo slovesnost so s priložnostnim kulturnim programom duhovno poglobili člani Mešanega pevskega zbora Župnije Sv. Miklavža iz Majšperka in Ptujski kvartet. Katarina Klep-Černejšek (Nadaljevanje na strani 11) Delovanje Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet Občine Majšperk v sestavu 16—ih svetnikov bo v tem letu zaključil s svojim mandatom. Zato se mi zdi prav, da vam ob zaključku podam tudi nekaj podatkov o našem delu. Občinski svet seje v svojem štiri letnem mandatu sestal na 36—ih rednih sejah, 8—ih izrednih in dveh svečanih sejah ob prvem in drugem občinskem prazniku. Za nujne posamezne sklepe pa sem po telefonu izvedla tudi 18 korespondenčnih sej. Na splošno sem z delom občinskega sveta bila zadovoljna, saj smo bili na vsaki seji sklepčni, celo lahko rečem, da so bile redke seje, ko je kateri izmed svetnikov manjkal. Naši sklepi so bili mnogokrat sprejeti soglasno ali vsaj z veliko večino, kar pomeni, da smo uspeli dobro usklaje- vati, včasih tudi zelo različna mnenja. Predvsem pa mislim, daje ta občinski svet opravil veliko dela, saj je bil pri novoustanovljeni Občini Majšperk in s tem tudi odgovoren za sprejem temeljnih aktov občine, skupaj z županom, podžupanom in občinsko upravo. Najlepši del našega dela je bil vsekakor sprejem proračuna in potrditve posameznih investicij, saj smo se s tem odločali za razvoj in izboljšanje infrastrukture v naši občini. Tega pa v tem obdobju ni bilo malo. Sedaj so pred nami volitve in naslednji občinski svet Občine Majšperk bo štel le 14 svetnikov, saj nas Krajevna skupnost Žetale zapuščajo zaradi pridobitve svoje občine. Jaz jim želim obilo uspehov pri postavljanju in reali- zaciji zastavljenih ciljev v novi občini. Upam, da smo se v tem mandatu kljub vsemu kar dobro razumeli in si izmenjali veliko koristnih predlogov ter izkušenj. Ob zaključku tega mandata se želim zahvaliti tudi vsem občanom, ki so s svojimi idejami, pripravljenostjo za delo in sredstvi omogočali uspešno delovanje občinskega sveta, župana in občine kot celote. Bodimo ponosni na to, kar smo uspeli ustvariti s skupnimi močmi. Hvala tudi vsem, ki ste se zavedali, da napredka ni moč ustaviti, lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. Pri nas se na srečo to ni zgodilo. Mag. Darinka Fakin Reka Dravinja spet poplavila Med zadnjimi poplavami Reke Dravinje - 20.oktobra letos je bilo v naši občini pod vodo okoli 200 ha kmetijskih površin. Po prvih še ne-dokončnih ocenah je škode za okoli 20 milijonov SIT. Poplavljeno območje v občini si je ogledal tudi podpredsednik vlade Marjan PODOBNIK, ki je ob tej priložnosti obljubil možnost denarne pomoči iz državnega proračuna s prerazporeditvijo sredstev. Na posnetku Sajkov mlin, ki je tudi tokrat, kot že tolikokrat doslej ostal odrezan od preostalega sveta. Katarina Klep-Černejšek ---------- MAlSNJE 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK Drugi občinski praznik prinesel številne komunalno infrastrukturne pridobitve I 1 I I 1 1 1 i 1 I ■ H 1 Sklop več kot 14-dnevnih prireditev in praznovanj v počastitev 2. občinskega praznika Občine Majšperk je minil v glavnem v znamenju otvoritev cest in razširitve vodovodnega omrežja. Ob 2. občinskem prazniku je bilo tako predanih namenu okoli 7 km na novo asfaltiranih cest in 13 km na novo zgrajenega vodovodnega omrežja, na katerega se je priključilo 80 gospodinjstev. Skupna vrednost investicij predanih svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku znaša več kot 80 milijonov tolarjev. 1 1 1 i 1 1 1 i i i 1 1 j Slikarska kolonija Majšperk '98 Letošnje drugo dogajanje, posvečeno prazniku Občine Majšperk, 20.septembru, se je pričelo že v začetku meseca, natančneje 4.septembra z dvodnevno slikarsko kolonijo Majšperk ‘98, ki je nastala na pobudo domačega slikarja Branka GAJŠTA iz Sestrž. Slikarski mojstri, kolonije seje udeležilo kar petnajst slikarskih umetnikov iz različnih krajev, so navdih za svoje slikarske mojstrovine našli v nagovoru: »Neokrnjeni haloški pokrajini«. Slike so širši javnosti predstavili v okviru razstave, ki je bila med domačini zelo dobro sprejeta in obiskana. Utrinek s slikovno bogate razstave, ki so jo pripravili mojstri slikarske kolonije. 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK Tekmovanje radioamaterjev Po končani slikarski koloniji so se pričela športna dogajanja in tekmovanja, s poudarkom na nogometu. Svetla izjema je bilo nedeljsko tekmovanje radioamaterjev, ki so ga pripravili 6. septembra. Udeležilo se ga je več kot 120 radioamaterskih postaj iz vse Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine. Skupaj so vzpostavili 415 zvez. Radioamaterske postaje iz naše občine so vzpostavljale zveze s Savinskega, Bolfenka, Svete Ane in Ptujske Gore in so za vzpostavljanje prejeli tudi posebno diplomo. Koncert Godalnega kvarteta Feguš -cerkev Matere božje na Ptujski Gori V sklop prireditev, posvečenih 2. občinskemu prazniku seje uvrstil tudi zvokovno ubran koncert Godalnega kvarteta Feguš, ki so ga v veselje obiskovalcev pripravili v cerkvi Matere božje na Ptujski Gori, ki je s svojo dovršeno sakralno podobo le še okrepila strokovnost izvedbe. To je bil tudi eden redkih celovitih in samostojnih kulturnih dogodkov in bi jih kazalo ob prihodnjih praznovanjih številčno še okrepiti. Nogomet in košarka Številčno in dobro obiskana so bila športna tekmovanja, v glavnem nogometna. V izvrstni igri so se pomerili mladinci, člani in veterani. Med mladinci se je najbolje odrezala ekipa ŠD Rim iz Nadol, drugourščeni so bili nogometaši iz Žetal in tretje mesto v mladinski konkurenci pa je zasedlo ŠD Majšperk. ŠD Majšperk je organiziralo tekmovanje v malem nogometu in v košarki za člane. V nogometu se je pomerilo 6 ekip iz športnih društev na območju Občine Majšperk. Najboljši oziroma nepremagljivi so bili tekmovalci iz ŠD Rim II iz Nadol, ki so se izkazali kar z dvema ekipama, in sicer ŠD Rim I in ŠD Rim II. Sledila jim je ekipa iz ŠD Majšperk. Tretjeuvrščena pa je bila ekipa iz ŠD Rim I iz Nadol. Športniki so se pomerili tudi v košarki. Prav vsi tekmovalci so dokazali, da nimajo samo “žilice” za nogomet, ampak so tudi pravi košarkarji. Na tekmovanje se je prijavilo kar osem ekip iz različni športnih društev. Najbolj so se izkazali športniki iz ŠD Majšperk. Sledili so jim športniki iz ŠD Sestrže in ŠD Rim iz Nadol. Lovsko tekomvanje za haloški pokal Za haloški pokal so se v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka pomerili lovci. Tekmovanja, ki je potekalo pri lovskem domu se je udeležilo 7 ekip po 5 tekmovalcev iz haloško-gojitvenega bazena. Najbolj natančni so bili lovci iz Lovske družine Trajna vas. Otvoritev posameznih investicij Po športnih tekmovanjih so sledile komunalno-in-frastrukturne otvoritvene slovesnosti. Svojemu namenu je bilo predanih kar sedem odsekov cest v skupni dolžini 7 km, 13 km na novo zgrajenega vodovoda, blagoslov vaške kapele v Medvedcah in otvoritev obnovljenega doma PGD v Medvedcah. Ker gre za visok finančni vložek, si dogodki gotovo zaslužijo, da jih predstavimo nekoliko podrobneje. Otvoritev ceste Zg. Ravno-Globočec Prva je bila otvoritev obnovljene ceste Zgornje Ravno — Globočec v Krajevni skupnosti Žetale. Gre za odsek dolg 900 metrov, investicija pa je vredna 10.587.492 tolarjev, od tega so slabo polovico denarja prispevali krajani sami, razliko do 50 odstotnega deleža pa so krili z lastnim delom. Za realizacijo nove asfaltne prevleke, ki je na veliko veselje domačinov slednjič vendarle tudi v njihovem kraju zamenjalo dosedanjo blatno haloško cesto, je imenovani gradbeni odbor sklenil 47 pogodb. Pri svojem “volunterskem” delu so bili izjemno požrtvovalni, saj gre za revno območje z 31 gospodinjstvi, zato je bilo zbiranje denarja toliko bolj otežkočeno. Kot je na otvoritveni slovesnosti poudaril župan Franc Bezjak, je bil to eden redkih gradbenih odborov, ki je delal povsem samostojno in je začrtano nalogo tudi uspešno pripeljal do konca. Otvoritveno vrvico ob prvi asfaltni prevleki, prej makadamske ceste Zgornje Ravno - Globočec,je prerezal tudi Valentin Butolen. Cesta Sitež-Grdina V torek, 15. septembra sta bili kar dve otvoritvi cest. Najprej so se s krajšo slovesnostjo nove pridobitve poveselili v Tomaju. Domačini so najprej prisluhnili zakoncema Jožetu in Danici Bedenik, ki sta zaigrala na harmoniko in bršljanov ŠTEVILKA 13- D01I11 E --------------- MAlSNJE 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 2. OBČINSKI PRAZNIK list. Predsednik gradbenega odbora g. Franc MOHORKO je povedal, daje bilo zbiranje sredstev za asfaltiranje izredno težko in dolgotrajno, saj so pogoji v teh krajih zelo težki. Asfaltiranje ceste Sitež-Grdina je veljalo 12.512.500 SIT dela pa je opravilo Cestno podjetje Maribor. Cesta Zgornja Sveča-vas Že čez slabi dve uri, torej ob 19.00 uri, so se ob otvoritvi nove ceste veselili krajani v Zgornji Sveči. Tamkajšnja krajevna cesta Zgornja Sveča - vas je dobila novo asfaltno prevleko v dolžini 220 metrov, kar je veljalo 1.800.000,00 tolarjev. Tampon so pripravili uporabniki ceste v sodelovanju z občino, medtem ko je asfalt položilo podjetje Nizke gradnje iz Ptuja. Cesta Majšperk—Medvedce Tudi naslednji dan - torej v sredo, 16. septembra, sta bili namenu predani dve cesti, in sicer lokalna cesta Vrhe in krajevna cesta Medvedce-Majšperk. Gradbena dela za slednjo cesto je opravilo Cestno podjetje Maribor, celotna investicija 1345 metrov dolge asfaltne preplastitve pa je znašala 17.896.062 tolarjev, pri čemer je Občina Majšperk zagotovila 70 % finančni delež. Novi cesti Majšperk - Medvedce na posnetku nazdravljata domač župnik Janko FRANGEŽ in domaan Anton DVORŠEK. Cesta Vrhe Isti dan, ko so odprli cesto Majšperk-Medvedce, je krajšo slovesnost v sodelovanju z domačini pripravil gradbeni odbor ceste Vrhe. Vrednost del na sami cesti je znašala 8.400.000 tolarjev, medtem ko so sami občani po pogodbah zbrali 1.740.000 tolarjev. Dolžina same ceste pa je 640 metrov. Dela na omenjeni cesti pa j e izvajalo podjetje Tampon d.o.o. iz Ptuja. Ob svečanem prerezu otvoritvene vrvice na Vrhah sta poleg župana Franca BEZJAKA sodelovala še Ciril MURKO (na desni) in Vili VEG (na levi). Cesta Ptujska Gora-Doklece Popoldne ob 16.00 uri so s krajšim kulturnim programom obeležili otvoritev ceste Ptujska Gora-Doklece. Gre za 1100 metrov dolg odsek, vrednost investicije pa je ocenjena na 10.587.499 tolarjev. Delež, ki so ga po pogodbah zbrali občani sami znaša 4.324.000 tolarjev. Pripravljalna delaje opravilo podjetje TAMPON, asfalt pa je položilo Cestno podjetje Ptuj. Svečanost so na sami slovesnosti popestrili najmlajši, ki so se predstavili z ljudskimi plesi. Veselje ob na novo odprti cesti so z ljudskimi plesi popestrili tudi naši najmlajši krajani. Blagoslov vaške kapele in otvoritev obnovljenega doma PGD Medvedce Po tej cestni otvoritvi seje večerno dogajanje preselilo v Medvedce, kjer so se krajani veselili ob obnovljeni vaški kapeli in tamkajšnjem gasilskem domu. Kapela, posvečena lurški Mariji, stoji ob križišču cest, ki kraj Medvedce povezuje s sosednjimi kraji. Poleg obnovitve je kapela dobila tudi 1)01$ MA E INJE 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK nov zvon, ki so ga bili krajani še posebej veseli, prva pa je nanj pozvonila botra Štefka MEDVED. Tega večera so bili veseli tudi gasilci, ki so ob pomoči številnih donatorjev, med drugim tudi s pomočjo občinskih sredstev, predvsem pa z lastnim delom, v letošnjem letu vendarle uspeli dokončno urediti tamkajšnji gasilski dom. Prva je na zvon prenovljene kapele pozvonila botra Štefka MEDVED ob pomoč predsednika PCD Medvedce Marjana NOVAKA. Vodovod Stogovci-Naraplje Petkovo dogajanje več kot 14-dnevnih prireditev ob občinskem prazniku seje začelo s svečano prireditvijo ob otvoritvi vodovoda Stogovci-Naraplje. Gre za drugo traso tako imenovanega vodovodnega omrežja Maj šperk-S togo vci-Slape-Doklece-Naraplje. Dolžina glavnega voda znaša 2240 metrov, nanj je priključenih sedem novih naročnikov, ki so prispevali lastni delež potrebnih finančnih sredstev v višini dobrih 1.400.000 tolarjev. Vrednost celotne investicije, ki jo je opravilo podjetje Nizke gradnje Ptuj in deloma tudi uporabniki sami, pa je znašala čez 15 milijonov tolarjev. Ob tem naj zapišemo še, da so prav zdaj v izdelavi tudi projekti za izgradnjo vodovoda Naraplje-Plajnsko, predvidoma v dolžini 1300 metrov in vodovod v smeri za Jelovice. Največ moč sta imela čana ŠD Rim, sicer mlada obetavna nogometaša Matej Gajser in Roman Širec. Svečana seja občinskega sveta, otvoritev razstave in srečanje mladih Po krosu je bila svečana seja občinskega sveta občine Majšperk. Same svečane seje se je udeležil tudi načelnik Upravne enote Ptuj, g. Metod Grah, ki je županu Francu Bezjaku izročil pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Na sami seji so svetniki soglasno potrdili predloge za občinska priznanja. Kros v smeri Ptujska Gora-Stogovci-Majšperk Petkovo popoldne je v nadaljevanju minilo v znamenju krosa, ki je bil organiziran na relaciji Ptujska Gora-Sto-govci-Majšperk. Organizator te prireditve je bilo športno društvo Ptujska Gora. Naj hitrejše noge med tekmovalci je imel Matej Gajser, drugi je bil Roman Sirec in tretje mesto je zasedel Mitja Vinkler. Med dekleti sta v cilj pritekli Alenka Kolar in Bojana Kamenšek. Utrinek s slovesnosti ob prerezu otvoritvene vrvice vodovoda Stogovci— V okviru svečane seje je načelnik UE Ptuj Metod Grah našemu županu Naraplje, na katerem poleg župana na posnetku še Branko Polajžer in izroči pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Jože Predikaka. maIbnje 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 3. OBČINSKI PRAZNIK Takoj po svečani seji je sledila še otvoritev razstave del slikarske kolonije in fotografij ptujskogorskega domačina Stojana Kerblerja z naslovom Haložani. Na sami otvoritvi so prisotni z veseljem prisluhnili citrarki Doroteji Dolšak iz Stoperc. Po uradni otvoritvi seje dogajanje preselilo v šotor, kjer so se ob 20.00 uri srečala še kulturna, športna in druga društva, ki delujejo na območju celotne občine Majšperk. Na sami prireditvi so bila podeljena priznanja in pokali najboljšim. Mladi so organizirali tudi igro, na kateri so tekmovali trije svetniki proti ostalim športnim ekipam. Zmagali so tekmovalci iz ekipe Športnega društva RIM iz Nadol. Gasilsko tekmovanje Sobotno dogajanje, 19. septembra se je začelo z občinskim gasilskim tekmovanjem v Stopercah. Udeležilo se gaje kar 24 gasilskih desetin oziroma več kot 300 gasilk in gasilcev. Med člani A je bila najboljša gasilska desetina Maj-šperk-Breg, med člani B domači stoperški gasilci, med veterani Majšperčani, med članicami A prav tako gasilke iz Majšperka in med članicami B domačinke — gasilke iz Stoperc. V gasilskih veščinah in znanju so se pomerili tudi pionirji. Najbolj spretni so bili pionirji iz Žetal, med pionirkami, mladinkami in mladinci pa Majšperčani niso imeli prave konkurence. Med številnimi gasilskimi spretnostmi so se celostno najbolj odrezali majšperški gasilci. Otvoritev razstav Tega dopoldneva sta odprli vrata za obiskovalce kulinarična in čebelarska razstava. Članice iz Društva kmetic Majšperk, Aktiva kmečkih žena iz Ptujske Gore in Žetal ter Gospodinje iz Stoperc so pripravile kulinarično razstavo; majšperško čebelarsko društvo skupaj z OŠ Majšperk pa čebelarsko razstavo. Razstavo so si z zanimanjem ogledali vsi prisotni občani, obenem pa so si lahko ogledali tudi slikarsko razstavo slikarske kolonije Majšperk ’98 in razstavo fotografij Stojana Kerbleija. Ribiško srečanje Sobotno popoldne je minilo v živahnem razpoloženju v Dolini Winettu v Zgornji Sveči, kjer naj bi se srečali župani širšega štajerskega območja, vendar je bil odziv dokaj slab. Kljub temu pa so srečanja udeležili župani iz Rogaške Slatine, Pesnice in Kidričevega in se pomerili v ribiškem tekmovanju. Največ ribic je ujel, se razume, naš župan Franc Bezjak. Po končanem tekmovanju so nekateri izmed udeležencev še ribarili, nato pa so poskusili, kakšne ribe so ujeli. V idilični VVinettujevi dolini se je zbralo malo županov, vendar je bilo srečanje nadvse prijetno in zabavno. Osrednja prireditev ob 2. občinskem prazniku Še posebej slovesno je bilo v nedeljo, na osrednji proslavi ob 2. občinskem prazniku, ki se gaje udeležilo veliko število vabljenih gostov in tudi domačinov, potekala pa je pod geslom MODROST PRINAŠAJO IZKUŠNJE. Osrednje svečanosti seje tako udeležilo kar nekaj gostov iz Državnega zbora, Ministrstva za promet in zveze, županov in svetnikov iz bližnjih in tudi nekoliko bolj oddaljenih občin, manjkali pa niso svetniki našega občinskega sveta, člani krajevnih skupnosti, župniki, predstavniki društev, združenj, zvez in delovnih organizacij v občini. V bogatem kulturnem programu so nastopili člani tamburaškega orkestra iz Cirkovc, ki ga vodi Drago Klein, mešani pevski zbor kulturnega društva Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra, moški pevski zbor DPD 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK • 1. OBČINSKI PRAZNIK Svoboda Majšperk, pod vodstvom Stanka Vedlina ml., Ljudske pevke in pevci iz Stoperc, otroci starejše skupine majšperškega vrtca, mladi harmonikarji Maja KOKOL, Vojko in Darko Selinšek ter Danica in Jože Benedik, ki sta se predstavila z igranjem na harmoniko in bršljanov list. Župan Franc Bezjak seje v svojem slavnostnem nagovoru najprej dotaknil pomena prireditev in pridobitev za občino kot celoto v preteklih štirinajstih dneh. Ob tem je še dodal, da so zadnji teden uspeli nekoliko prenoviti tudi občinske prostore, v katerih bodo v prihodnje sklepali tudi poroke. Kot je znano, je naš župan Franc Bezjak, kot smo že zapisali, od načelnika Upravne enote na Ptuju dobil koncesijo za sklepanje zakonskih zvez. V nadaljevanju svojega govora je župan predstavil nekatere nedokončane projekte v občini in se pri tem dotaknil izgradnje Osnovne šole v Žetalah. Po besedah Franca Bezjaka šola ni le največja investicija v Žetalah, ampak v Občini Majšperk nasploh. Pričele pa so se tudi priprave za gradnjo nove osnovne šole v Majšperku, zaenkrat le s pripravo idejnih načrtov in drugih projektov za novogradnjo. Župan, ki je podal tudi dokaj izčrpno finančno poročilo svojega štiriletnega mandata, je med drugim dejal: “Zelo smo varčevali s sredstvi zagotovljene porabe in tako del tega denarja namenjali za investicije (Štiriletno povprečje zagotovljene porabe je 223 milijonov.) Druga zahtevnejša naloga je bila pridobivanje državnih sredstev za investicije, ki jih je vodila občina na področju družbenih dejavnosti, zaščite in reševanja, kulture, urejanja okolja, izboljšanje cestne in komunalne infrastrukture ter celostnega razvoja vasi in podeželja, je bilo pridobljenih 224 milijonov, kar pa je povprečje celotnega letnega proračuna. Največ smo dobili za vrtec - dobrih 33 milijonov, za šolo Žetale pa do konca leta pričakujemo 32 milijonov. Za vse to pa je bilo potrebno vložiti veliko truda — da so bili izdelani projekti, da smo sodelovali na razpisih ter nenehno dokazovali, da smo do tega upravičeni. Investicije smo peljali po zakonskih predpisih, izbirali kvalitetne izvajalce, z denarjem pravilno gospodarili in tako pridobili kar 35 milijonov obresti (kar lahko vlagamo v investicije). Pri delitveni bilanci prejšnje občine Ptuj ne popuščam, saj vem da Haloze niso dobile tistega, kar jim je pripadalo. V začetku so mi nekateri rekli, “pa pusti”. “Ne”, je bil moj jasen odgovor, sem pa vedno pripravljen na sporazumno rešitev in tudi več variant sem predlagal že sam. Do sedaj smo iz skupnega imetja pridobili 21,5 milijona. Investicije pa tudi ne bi mogle teči s takšnim tempom, če ne bi bilo vas občani - zainteresiranih za ceste in vodovod, ki ste prispevali 65 milijonov tolarjev. Hvala vam in vsem gradbenim odborom za požrtvovalno delo. Začrtani programi pa bi se zelo težko izvajali, če ne bi bilo izrednega posluha predsednice občinskega sveta in vseh svetnikov, ki so vedno podpirali investicijsko naravnane proračune Občine Majšperk. Poleg investicij občinskega proračuna, se v občini izvajajo tudi investicije, ki so direktno financirane s strani države. V teh letih je za ureditev cest, urejanje reke Dravinje, akumulacije Medvedce in sofinanciranje vzdrževanja naj večjega kulturnega spomenika bilo namenjenih skoraj 300 milijonov. Veliko sredstev še bo v občini potrebnih, predvsem na področju urejanja cest in ureditve vodotoka reke Dravinje.” V nadaljevanju osrednje nedeljske proslave je sledila še podelitev laskavih občinskih priznanj najzaslužnejšim občanom, občankam in društvom. Priznanja Občine Majšperk za velike zasluge pri razvoju občine so prejeli: - za dolgoletno delovanje na področju kulture, umetnosti in drugih dejavnosti KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO STOPERCE; - za uspešno delo na področju kulture in aktivnega dela v društvih g. STANKO VEDLIN st. - na področju humanitarnih in društvenih dejavnostih ga. MARIJA PERNEK Plaketi Občine Majšperk sta prejela - za dolgoletno delovanje na področju pevske kulture in umetnosti - MOŠKI PEVSKI ZBOR DELAVSKO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODA MAJŠPERK in - na področju razvoja krajevne skupnosti Majšperk g. VIKTOR PISLAK. Naj višje občinsko priznanje - naziv »Častni občan Občine Majšperk«, je za velike zasluge pri razvoju občine na področju zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva prebivalcem na območju Občine Majšperk ter za trajne uspehe na področju medicine znanosti, prejel g. prim. dr. sc. MAKS PEN dr. med. Županove čestitke dobitniku najvišjega občinskega priznanja — naziv častnega občana Občne Majšperk - prim. dr. sc. Maksu Penu dr. med., dolgoletnemu zdravniku v Majšperku. Dobitniki letošnjih laskavih obanskih priznanj (od leve proti desni) so prevzeli: Viktor Pislak, Franc Grabeljšek (KUD Majšperk), Stanko Vedlin st, Anica Rejec (KPD Stoperce), Marija Pernek in Maks Pen. Po podelitvi občinskih priznanj je sledila pogostitev vseh obiskovalcev in nato še veselo družabno srečanje z ansamblom EKART iz Prepolj. MAlSNJE V Občini Majšperk praznovali tri zlate poroke Zlatoporočenca Hajnal iz Majšperka V soboto, 19. septembra sta 2. praznik Občine Majšperk popestrila naša občana Neža in Imre (znanci in prijatelji pa ga kličemo kar Mirko, kakor ga bomo imenovali tudi v nadaljevanju tega besedila) HAJNAL iz Majšperka 41, kjer sta si zgradila tudi svojo hišo. Praznovala sta visoko — zlato obletnico življenja v zakonski skupnosti, Njuni življenjski poti sta združila leta 1948, ko sta izrekla svoj prvi “DA”. Ga. Neža se je rodila 1. januarja 1925 v Gruškovju, g. Mirko pa 3. septembra 1925 v Murski Soboti. Zbližalo ju je delovno mesto v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer sta delala vse do upokojitve. G. Mirko se je sicer izučil za frizerja in nekaj let delal pri privatnem frizerju, pozneje pa v tekstilni tovarni, kjer je delala tudi ga. Neža. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, ki sta staršema podarila dva vnuka in vnukinji. Veselita pa se tudi enega pravnuka. SOSEDJE IN ZNACI JUBILANTOMA ISKRENO ČESTITAMO IN KLIČEMO: “ŠE NA MNOGA LETA”! Jože Rakovec Zlatoporočenca Neža in Mirko Hanjal s sorodniki, znanci in prijatelji pred občinsko zgradbo, kjer sta izrekla svoj drugi “DA”. Zlatoporočenca Dvoršek iz Podlož sta izrekla svoj drugi “DA” v soboto, 17. oktobra pred matičarjem in županom g. Francem Bezjakom. Angela Dvoršek, roj. Lončarič in Anton Dvoršek iz Podlože 83 sta tako, kot pred 50-imi leti ponovno pred pričami, sorodniki, prijatelji in znanci izrekla svoj iskreni DA. Petdeset let skupnega življenja sta preživela v Podložah 83, kjer preživljata zlato jesen življenja in skrbno obdelujeta haloško zemljo. Ga. Angela je v svojem življenju gospodinjila in skrbela za družino. G. Anton pa seje na Pragerskem izučil za krojača, kjer je nato delal leto in pol kot pomočnik. Nato je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Po vojni je našel delovno mesto v Opekami na Pragerskem, kjer je delal Zlatoporočenca Dvoršek skupaj s svojimi tremi sinovi in hčerko, vnuki in vnukinjami do upokojitve. Ker pa leta teko, je tudi g. Anton dočakal čas, ko seje lahko upokojil. Up okoj eniški čas preživlja že 25 let. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in hčerka. Zlatoporočenca Dvoršek se danes veselita ob petih vnukinjah in treh vnukih. Nataša Mohorko Zlatoporočenca Furman z Stogovc Prav tako sta v soboto 17. oktobra svojo odločitev izpred 50-ih let potrdila zakonca FURMAN iz Stogovcev 57. Ga. Valburga, ki seje pred zakonsko zvezo pisala KRIVEC in g. Milan, sta se poročila 16. oktobra 1948 na Ptujski Gori. Letos sta se odločila, da bosta to zvezo potrdila še enkrat pred svojimi pričami in ostalimi, ki so se zbrali na njuni slovesnosti. Ga. Valburga, domačini jo kličejo kar Valiča, je nekaj let delala v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kasneje pa je doma skrbno gospodinjila. Tudi g. Milan je delal v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. G. Milan je nekaj let delal v pripravljalnici, kasneje pa je bil vse do upokojitve vratar. Ker jima v življenju ni bilo dano imeti lastnih otrok, sta skrbela za posvojenca. Čuvala pa sta tudi sosedove otroke. Zlatoporočenca Valburga in Milan Furman. Ob spominskem oboležju žrtvam vojne so spregovorili tudi nekateri udeleženci Krajevni samoprispevek v KS Žetale Na osnovi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka in referendumskega programa za KS Žetale, je bilo do 31. 10. 1998 zbranih 5.116.527,77 SIT. Vsa sredstva so uporabljena za novogradnjo osnovne šole Žetale. Bila sem kurirka Med vojno smo sodelovali s partizani. Prvi so prišli v Ljubitelji petja Kočice jeseni 1944. leta. Takrat sem bila stara petnajst let. Moja naloga je bila raznašati pošto in hraniti stvari, kijih niso mogli nositi s seboj. Po nje so prihajali ob vsaki uri - ponoči ali podnevi. Ponosna sem na priznanje, ki sem ga dobila za to. Veronika Kodrič Moški pevski zbor DPD “Svoboda” Majšperk vabi vse fante in može, da se nam pridružite pri petju vsak torek v novembru ob 19.00 uri v OS Majšperk. Moški pevski zbor DPD Svoboda V spomin padlim prijateljem v nemški vojski v obdobju 1941-1945 Letos že sedma poplava Dravinje Največja poplava 5., 6. in 7. novembra 1998 Generacije, rojene med leti 1912 in 1927 smo se morale odzvati vpoklicu, kajti le tako smo lahko obvarovali starše in svojce koncentracijskih taborišč. Po vežbah so nas poslali na razna bojišča po Evropi. Dejstvo je, da vsaka vojna, brez izjeme, mori, uničuje in da pusti vsakemu narodu neizbrisen pečat, ki ga ni moč spregledati. Med ogromnim številom nepotrebnih žrtev je tudi 13 rojakov iz KS Stoperce. Umirali pa niso le vojaki, pač pa tudi njihovi očetje in svojci, ki so padli pod partizanskimi kroglami ali kot nemški talci. Iz KS Stoperce je bilo le teh 12, med njimi tudi moj dragi oče in tast. Na preminule vrstnike iz nemške vojske, ki zdaj počivajo na raznih vojaških pokopališčih in v neznanih grobovih po vsej Evropi, nas veže spomin, ki je poln bridkosti. Sanje vsakega vojaka med vojno so bile, da se srečno vrne domov, zato smo se priporočali v varstvo Bogu in Nebeški materi. Žal pa mnogim to ni bilo damo, zato se jih bomo ob tem obeležju Občine Majšperk vseh dragih Stoperčanov spominjali in ob priliki prižigali sveče v spomin vseh, ki ste bili žrtve vojne vihre in tudi vseh, ki zdaj počivate v domačem kraju v domačih grobovih. Adolf Kopše Spomin na očeta Na poti domov sem 25.maja 1945 srečal nekega tovariša. Naročil mi je, da povem očetu naj se umakne, ker pridejo popoldan po njega. Preden so ga odpeljali, je živel v Podložah 91. Očetu sem povedal, kar mi je bilo naročeno. Odgovoril mi je: “Nisem za nič kriv in se ne bom skrival.” V popoldanskih urah istega dne se je pripeljal tovornjak. Po očeta so prišli trije ali štirje moški in ga odpeljali. Od njega nismo dobili nobene pošte. Ne vem točno, kje je bil ubit in kje pokopan. Kasneje je bil razglašen za pogrešanega. Ostal je živ v mojem spominu in v Bogu. Od danes ni več neimenovana žrtev vojne. Tudi njegovo ime je zapisano na spominski plošči. Silvester Topolovec Močno deževje 4. in 5. novembra je povzročilo naj večjo poplavo, kot povedo starejši občani. Že sedaj je prijavljeno čez 50 plazov, ki so zaprli posamezne ceste, sedem plazov pa ogroža stanovanjske hiše. Sanacija nastale škode se je pričela takoj z usposabljanjem prevoznosti cestišč, s črpanjem vode iz zalitih prostorov, ter z ogledom in ocenjevanjem vse prijavljene škode. 7. 11. 1998 je obiskal občino Majšperk najvišji funkcionar države za vode, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor dr. Franci Steinman v spremstvu mag. Nevenke Colnarič, vodje Uprave RS za varstvo narave, Izpostava Maribor ter direktor VGP Drava Ptuj, g. Drago Klobučar. Podrobno sem jih seznanil o škodi, ki je nastala zaradi elementarne nesreče in o ukrepih, ki jih občina izvaja in o ukrepih, ki bi jih mogla država izvesti za ureditev reke Dravinje. Sledil je ogled najbolj prizadetih območij zaradi poplave ter nekaj plazov, ki jih je povzročilo zadnje deževje. Pri razgovoru sta bila tudi prisotna član občinske komisije za oceno škode g. Marjan Jus in član Civilne zaščite Občine Majšperk, zadolžen za poplave in plazove g. Vinko Planec Občane naprošamo, da nastalo škodo prijavijo na občini Majšperk, najpozneje do 13. 11. 1998. Župan Franc Bezjak DOBI! MAll E NJE Srečanje najmlajših in najstarejših občanov Priznani slovenski zabavljač Aleksander Jež je mladež iz naše občne dobesedno očaral. Otroški ZIV-ZAV Srečanje osnovnošolskih in predšolskih otrok Bolj seje teden bližal h koncu, bolj natrpan je bil program prireditev. Tako so se v četrtek dopoldne v šotoru ob občinski zgradbi srečali predšolski in osnovnošolski otroci iz obeh šol v občini, majšperske in žetalske. Živahno razpoloženje, za katerega je med drugim poskrbel tudi znani pevec Aleksander JEŽ, je upravičeno nosilo naziv ŽIV -ŽAV, hkrati pa so naši naj mlajši s svojo mladostno iskrivostjo in neposrednostjo pokazali, da je mladost resnično upanje Haloz. Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 10. decembra 1998. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase. DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rokavec Jože, Lorber Danica, Pernek Marija in Skok Morija. LEKTOR: Marija Krušič UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžer s.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade zo informiranje R Slovenije številka 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 zo katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Vsakoletna srečanja starejših občanov se je letos udeležilo več kot 300 naših občanov. Srečanje starejših občanov V Majšperku pa je bilo sobotno dogajanje v znamenju velikega srečanja starejših občanov z območja celotne občine, ki se ga je udeležilo več kot 300 starejših nad 70 let. Po maši v župnijski cerkvi Sv. Miklavža v Majšperku in skrbno pripravljenem kulturnem programu so starejši med seboj še pokramljali in si izmenjali izkušnje, ki jih prinašajo modrostna starejša leta.