Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za V* leta SO lir, za 'h leta 29 lir, mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovin o. Industrijo, obrt In denarništvo
LOHCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana »d eitera
STITUTO ECONOMICO ITALl ANO-MILANO. Via O. Laz/arom 10.
Številka 4.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 26-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil ruci v Ljubljani St. 11 963
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko nokraimo m inozemstvo ima IST1TUT0 ECONOM1CO IT ALIANO-MILANO, Via G. La«aSi «“
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, torek 12. ianuana 1943-XXI
Podaljšanje veljavnosti dosedanje odmere točilne takse za alkoholne pijače
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Veljavnost dosedanje odmere takse po tarifni postavki 62. taksne tarife k zakonu o taksah za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na 'debelo (točilne takse), ki je bila izvršena za triletje 1940—1942, se do nadaljnjega podaljša.
Ta taksa se bo pobirala v bodoče v istih zneskih kakor do-sedaj, razen v primerih iz čl. 34. pravilnika za izvrševanje določb tarifne postavke 62. taksne tarife k zakonu o taksah o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 5. jan) 1943-,XXIJ Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Jamski les - odlo v evropskem
člani upravnega sveta Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše
Visoki komisar je imenoval člane upravnega sveta Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine ter je sedaj upravni svet sestavljen takole: gr. uff. Attilio Depoli, predsednik,
cav. uff. rag. Franco Bullo in com. ing. Aldo Farina, kot zastopnika Visokega komisariata', ing. Piero Carra, predlagan po Zvezi bojevniških fašijev, podžupan com. dr. Salvatore Trunchida, predlagan od ljubljanskega župana, dr. Ivan Kosti, predlagan sporazumno od Pokojninskega zavoda in Zavoda za socialno zavarovanje,
dr. Vlado Valenčič, predlagan sporazumno od Hranilnice Ljubljanske pokrajine in Poštne hranilnice v Ljubljani.
Zakon o zaščitenih znakih v Italiji
Pred nedavnim je stopil v Italiji v veljavo zakon o tvorniških blagovnih zaščitenih znakih. Po novem zakonu veljajo prijavljeni zaščiteni znaki 20 let. Če se po 20 letih ne obnove, izgube veljavo. Zaščiteni znaki se smejo prenesti tudi na drugo podjetje, toda le hkrati s podjetjem ali deli podjetja. Če se prijavljeni zaščiteni znak ne uporablja tri leta, ugasne zaščita. Prijavljeni naziv za blago izgubi zaščito, če se do-tično ime splošno uporablja za označbo dotičnega blaga.
Svetovna proizvodnja aluminija
ki je pred vojno znašala 674.000 ton, se je po cenitvi 'danskega strokovnega lista v sedanji vojni potrojila. Po tej cenitvi je dosegla leta 1941 1,245.000 ton, leta 1942 pa 1,820.000 ton. Od vse proizvodnje odpade na celinsko Evropo 800.000 ton, na USA 500.000 ton, na Kanado 355.000 ton, na Sovjetsko Rusijo 55.000 ton, na Japonsko 0O.Oolo ton in na Veliko Britanijo 50.000 ton.
Pod tem naslovom je objavil >Internationaler Holzmarkt« članek, iz katerega posnemamo:
Na proizvodnji premoga in rud sloni vojna proizvodnja, ki je torej direktno odvisna od jamskega lesa. Zato podajamo kratek prerez o proizvodnji, transportu in velikosti potrošnje jamskega lesa.
V 1. 1937, ko se še ni začela velika politična sprememba v Evropi, so izvozile evropske države naslednje količine jamskega lesa:
1000 m3
Norveška	50.2
Švedska	256.5
Finska	2084.7
SSSR	1577.6
Estonska	86.7
Latiška	921.9
Litva	14.9
Poljska	177.8
Češkoslovaška	65.1
Nemška Avstrija	87.2
Romunija	8.6
Francija	830.6
Nemčija	27.9
Portugalska	464.3
Skupno	6654.7
K tej statistiki je treba pripomniti, da je bila Nemčija v normalnih časih zelo močan uvoznik jamskega lesa, sedaj pa je iz deviznih razlogov uvoz jamskega lesa ustavila. Štiri države so krile 81.5% vsega evropskega izvoza, namreč Finska 31.5°/o, SSSR 23.5, Latiška 14% in Francija 12.5%.
Uvozile pa so jamskega lesa v 1000 m3:
Finska	6.2
Latiška	—
Češkoslovaška	16.3
Anglija	3648.7
Francija	207.6
Belgija	576.5
Nizozemska	333.8
Nemčija	18.3
Madžarska	189.2
Skupno	4997.0
Velika razlika med skupno količino uvoženega in izvoženega jamskega lesa je nastala, ker je šlo dosti lesa v izvenevropske države, nekatere države pa v svojih statistikah ne navajajo jamskega lesa posebej, temveč pod okroglim lesom, še bolj ko pri izvozu je pri uvozu delež nekaterih držav posebno velik. Anglija sam a®j e uvozila 72.5% vsega uvoženega jamskega lesa. Večje količine tega lesa' pa so uvozile le Belgija (11,5%) in Nizozemska (6.5%). Glede proizvodnje in potrošnje jamskega lesa v posameznih državah bi bilo omeniti naslednje:
Italija
Potreba Italije po jamskem lesu je zmerna in zato se v trgovinski statistiki vodi jamski les v rubriki okrogli les. Večino svoje potrebe krije Italija doma, vendar pa ga tudi uvaža, predvsem iz Hrvatske in v prejšnjih časih tudi iz Avstrije.
Nemčija
Danes krije Nemčija glavni del svoje potrebe na jamskem lesu doma, znaten del pa uvozi predvsem iz Finske, s katero ima dogovorjene večje kontingente. Švedska dobavlja le manjše količine na zapad. Zaradi povečane
proizvodnje premoga je za leto 1942/43 predvidena zvišana potrošnja jamskega lesa. Kot jamski les se uporablja tako les iglavcev ko listovcev. Gospodarstvo z jamskim lesom je sedaj z ustanovitvijo posebnega urada za jamski les bolj urejeno. Na nemško iniciativo se je tudi ustanovil prvi meddržavni odbor za jamski les, v katerem sodelujejo zapadno-nemške, belgijske, francoske in nizozemske rudarske družbe.
švedska
Posebno velik izvozni predmet ni bil na Švedskem jamski les nikdar. V prejšnjih letih, ko je še Nemčija uvažaia jamski les iz Švedske, je bil delež Švedske v dobavi jamskega lesa večji. Večino svojega lesa1 pa je Izvažala Švedska v Anglijo. Precejšne količine jamskega lesa potrebuje Švedska tudi za lastne rudnike.
Finska
Pred vojno je bila Finska vedno največji izvoznik jamskega lesa. Pomanjkanje delovnih moči pa je v vojni zelo znižalo proizvodnjo jamskega lesa, ki je padla v letu 1940 na 474.300 m3, v letu 1941 na 314.000 in je v letu 1942 verjetno padla na 300.000 m3, kar ustreza dogovorjenemu kontingentu z Nemčijo. Posel z Nemčijo se razvija gladko, ker nakupujejo ta les samo štiri tvrdke. Nekaj težav pa povzroča transport, ker ladijski lastniki ne sprejemajo radi jamskega lesa.
Madžarska
je bila od nekdaj velik potrošnik jamskega lesa. Po priključitvi novih pokrajin se je potrošnja jamskega lesa na Madžarskem še zvišala. A tudi samopreskrba Madžarske z jamskim lesom se je zboljšala in Madžarska more sedaj v glavnem kriti svojo potrebo na jamskem lesu. Madžarska je edina evropska država, ki uporablja za jamski les tudi akacijo.
Nizozemska, Belgija, Francija
Nizozemska je bila pred vojno zelo pomemben uvoznik jamskega lesa. Dobivala ga je predvsem iz
Rusije, manjše količine pa tudi iz Švedske. Danes je navezana v glavnem na samopreskrbo.
Belgija je bila s svojim razvitim rudarstvom vedno velik uvoznik jamskega lesa. Sedaj je navezana v glavnem na samopreskrbo. Da zagotovi potrebni les, more Osrednji urad za les prisiliti gozdne lastnike, da prodajo svoj les določenim kupcem, more pa tudi na račun gozdnega lastnika izvesti potrebne sečnje.
Tudi Francija je zaradi svojega razvitega rudarstva velik potrošnik jamskega lesa. Istočasno pa je bila Francija tudi velik izvoznik jamskega lesa, ki ga je izvažala v glavnem v Anglijo, v manjših količinah pa tudi v Belgijo. V zameno je dobivala iz Anglije premog.
Druge države
Ker Slovaška nima velikih rudnikov, ji preostaja vedno zadosti jamskega lesa za izvoz. Izvaža ga v prvi vrsti v Ceško-Moravsko in Madžarsko.
Hrvatska ne proizvaja dosti jamskega lesa in ga tudi mnogo ne potrebuje. Kar ji ostaja jamskega lesa, ga izvaža v Italijo in Nemčijo.
Izvoz jamskega lesa iz Romunije ni bil nikdar posebno velik, leta 1941 pa je padel na 667 ton.
Anglija je bila največji potrošnik jamskega lesa, ki ga je dobivala iz vseh evropskih držav. Sedaj je ta uvoz ustavljen in ker nima Anglija zadosti lastnih gozdov, uvaža sedaj les iz Kanade in v zadnjem času tudi iz Rusije. Jamski les dobiva iz Rusije kot nadomestilo za svoje vojne dobave Rusiji. Zaradi podmorniške vojne pa je prevoz po morju zelo tvegan in mnogo lesnih pošiljk čez morje propade.
Sovjetska Rusija je postala po raznih petletkah eden največjih izvoznikov jamskega lesa. Leta 1936 je izvozila nad 1.6 milijona kub. metrov lesa. Les je pošiljala izključno iz pristanišč Belega morja. Izvoz jamskega lesa je sedaj skoraj ustavljen, če izvzamemo ne posebno velike pošiljke v Anglijo. Sicer pa Rusija danes tudi sama zelo potrebuje jamski les.
svilo, kroraovo rudo, tobak in vino, boksit, pirit, fiocco, živo srebro in še mnoge druge proizvode.
Glede italijansko-nemške trgovine je posebno važno, da so cene v medsebojni trgovini blokirane do konca leta 1943.
K tej blagovni izmenjavi pa je treba prišteti še izmenjavo na delovnem polju. Stotisoči italijanskih delavcev in kmetov delajo danes v nemški industriji in nemškem kmetijstvu. Nekatere velike italijanske tovarne so predelale surovine, ki jih je dobavila Nemčija, in velik del teh predelav naravnost oddale italijanskim delavcem v Nemčiji.
Italijanska zunanja trgovina je v letu 1942 presegala predvojno. 80 odstotkov vse italijanske zunanje trgovine se danes razvija z Nemčijo. To dejstvo zadostno kaže, kako ugodno se razvija itali-jansko-nemška trgovina.
Italiiansko-nemška
trgovina
Po članku milanskega lista >11 Sole« so je italijansko-nemška trgovina v zadnjem času zelo povečala. Tako je dobila Italija iz Nemčije približno 2 milijona stotov krompirja in so se mogle te dobave izvesti kljub transportnim težavam. Nemčija je lani posodila Italiji 1 milijon stotov žita, ki ga je tudi Italija točno vrnila. Letos bo dobavila Nemčija Italiji 3 milijone stotov žita, od katerih bo Italija vrnila 2 Imilijona stotov, en milijon pa bo vrnila s kompenzacijskimi dobavami. Poleg t&ga pa je Nemčija dobavila Italiji tudi surovine in kuriva, ki so zlasti važna za vojno industrijo. Dobava premoga je stalna in znatna. Poleg premoga pa dobav-
lja Nemčija Italiji tudi staro železo, jeklo, razne rudnine, stroje in orodje, tekstilne proizvode, orožje in vse, kar je potrebno za izpopolnitev italijanskih zalog ter za povečanje italijanske vojne proizvodnje.
Italija pa je v zameno dobavljala Nemčiji številne druge predmete. Tako svežo in konservira-no povrtnino, razne ekstrakte, konserve, sir in riž. Teh živil je dobavila Italija Nemčiji v istih količinah ko pred enim letom. Zaradi teh dobav se je sicer nekoliko zmanjšala italijanska potrošnja, vendar pa zaradi tega niso nastale nobene težave v italijanski preskrbi. Italija je nadalje dobavljala Nemčiji konopljo,
Mezde ob praznikih
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja članstvo na določila naredbe Visokega komisarja št. 231 z dne 21. decembra 1942-XXI glede plačevanja normalne mezde delavcem ob obletnicah ustanovitve Rima, ustanovitve Imperija, pohoda na Rim in ob obletnici Zmage. Naredba velja od 28. oktobra 1942-XX in delodajalci so dolžni plačati delavcem za preteklo leto normalno dnevno mezdo za 28. oktober in 4. november.
Določila se nanašajo na zasebna podjetja in veljajo ne samo za delavce, temveč tudi za nameščence in druge delavce s stalno plačo.
Iz italijanskega gospodarstva
Zavod za izkoriščanje avtarkičnih ostankov se je ustanovil z zakonskim dekretom v Rimu. Glavnica zavoda znaša' 2 milijona lir in se more zvišati na 10 milijonov. Naloga zavoda je med drugim tudi ta, da organizira po šolah zbiranje avtarkičnih ostankov.
Kmetijsko ministrstvo v Rimu je ustanovilo posebno centralno komisijo za presojo prekrškov preskrbovalnih predpisov. Komisija naj doseže enako postopanje kr. karabinjerjev, policije in finančne straže.
Zaradi uspešnega delovanj« družbe SAIM (Societš Agricola In-dustriale Meridionale) v pokrajini Salerno krije danes Italija že 96% domače tobačne potrošnje. Še leta 1922 je morala Italija 80% tobaka uvoziti, kar je obremenjevalo italijansko trgovinsko bilanco za 300 milijonov lir. Družba SAIM ima 1000 ha tobačnih nasadov. Obrati družbe SAIM dajejo Italiji na leto okoli 2 milijona kg tobaka. Od tobačnega monopola je imela Italija lani nad 3 milijarde lir dohodkov.
Med zastopniki Federacije stavbenikov ter zastopniki Federacije stavbenih delavcev je bila podpisana kolektivna pogodba, s katero se uveljavijo kolektivni dogovori, sklenjeni 2. novembra za vse dri. ozemlje.
Romunsko ministrstvo za ljudsko zdravje je pooblastilo blagajno za socialno zavarovanje, da lahko nakupi pri italijanskih tvrdkah za 200 milijonov lejev zdravil, obvez, zdravniških aparatov, pisalnih strojev in kuhinjskih oprem brez vseh zakonskih formalnosti.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 12. januarja 1943-XXI.
Žtev. 4.
ŠPEDICIJA TU IR K
pttrumt
Oc&rinjenje vseh uvoznih In irvot-nih poiiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revisija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva c. 33 (naspr. nove carinarnice) Tel. 24-59
LJUBLJANA
Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 21-57
PROSTO
JAVNO SKLAOISCE
pr e vsema Vskladiščenje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-73
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1943!
i
j
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« •••••••••••••••••••••••••••••,
tehnični material
Ljubljana Kolodvorska ulica št. 28
Srečno 1943!
Franc Nered {
mesar in gostilničar	;
Ljubljana, Kožna dolina c. IX/3 j
j Srečno novo leto 1943! I
j Drogerija Giregoiriič, Ljubijaea j
| SREČNO NOVO LETO! {
j Kurivo-Scagnetti j
LJUBLJANA
: : •
i
• • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••a####*#####
Prešernova ulica 5
1
i .. ^
•••••• •••♦••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••(
:
Metelkova ulica 19. Tel. 49-41	:
»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C
;	s
ll
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
KNF 7 H K. SOSS
1« S« la Mm ; !	modna trpovinn
Srečno novo leto
•••••••••••••••••••••••••••••••I#####«*«4
19 4 3
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
••••••••••••••••i
j Srečno novo letfo 1945!
Peter Stepič
:
i
trgovina strojev za | obdelovanj e lesa •
Ljubljana, Galetova ul. 4 j
*
••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••'
DOVŽan Ivan !! Lastnik Mirko Stepič j
L J U BLJANA
I!
i i
modna trgovina Ljubljana
; Frančiškanska ulica St. 5 •
Izdelek Pratame Žika, dr. z o. z., Ljubljana-Vii
UD
veletrgovina zvinom :
Ljubljana, Tržna ul. j
:	i
•••••••••••••••••••••••••'••••••••••»••••••••••s
zi i U rt  ______________________________
itd. škrobi in avetlolika arajce j Srežn° 110vo ,et® 1943! ovratnike in manšete. Pere, auii, : gj/ j	^
monga in lika domače perilo ; ojLCiCTlCi cJ\US'QT | tovarna JOS. REICH I trgovina z mešanim blagom. Poljanski nasip 4-6. Selenburgova S :	Ljubljana, Rožna dolina. I
Telefon it. 22-72.	...................................
barva, pleaira in kemično a n a i 1 obleke, klobuke
»•••••••••••••••••••••••••••••a
»NaaaaMMaaMMtMaaaMaaNNaMaaaMHtaaMNaaaaaaMaaaataaaaeaaaataaaaaaaafaaHaaaaaai iiaaiaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
SREČNO NOVO LETO ieli vsem cenjenim odjemalcem
: Srečno novo leto 1943!
i Parfumerija NADA ;	Eju&ljana
i FRANČIŠKANSKA 3
i
:
•••••••••••••o«
:
:
:
• Kroglične in druge ležaje, žage, vretena za žage, prvovrstno obrt-;	niško orodje, vodovodne cevi in cevne spojnice, kopalne garniture,	£
|	sejalne In druge poljedelske stroje nudi	£
|	železnina !Fr. Stupica	j
Jernej Jelenič
TOVARNA KISA IN METEL
LJUBLJANA, Šlajmerjeva ul. 1
j Srečno novo leto 1943! j • *
: želi vsem svojim odjemalcem :
j MENCINGER A. j
i	špecerijska trgovina
• Ljubljana, Sv. Petra c. 42 j
Ljubljana,jVia Ariella Rea 1	{
Strokovna in točna postrežba	;
••a«aaaaaaaaaaaaaa*taaaaaaa»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaH
?
.Srečuno rniooo llelto 1Q4 3!
Vrhovec Franc
trgovina z mešanim blagom - izdelovanje kislega zelja in repe : Ljubljana VII, Jernejeva uL 39 a
•••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaiaaaaaaHaaaaaaaa*
aaaHMtftNM*
! Srečno novo leto 1943!
| FRANC OGRINC, livarna
LJUBLJANA Vil - Jernejeva ulica
1 Srečno in veselo Novo leto
S želi vsem svojim odjemalcem a ^ v ■ -v '
! Krzic j Franjo
£ trgovina z lesom in kurivom
LJUBLJANA VII
• Frankopanska cesta št. 8
ŽEPNI IN NAMIZNI KOLEDARJI.
BLOKI IN NOTESI VSEH VRST (prodaja samo na debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. — Vsa knjigoveška, karto* natna in gaiarUrl|ika dala
„KARTON“, d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska 3 j
:	s
aaaaaaaaaataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaafaaaaaaaaaaaa>aawa—aaaataaaa—aatHaaaaaaaa«
• laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaassaaeaavaaaaaaaaaaaavtaaaaettatMMMMMMaMMaaaaaMaaaaaaaa«
\ HOTEL, RESTAVRACIJA IN KAVARNA, f
.METROPOL
TELEFON! 27-37
“ !
TELEFON S 20-22	5
aaaaaa«Maa«K>.
i
MaaaHHMaaaaaaaaaaaaataaaa
I Srečno in veselo Novo leto
SREČNO NOVO LETO 19431
»»luatHitMaHHaMtiaMMMaaaaaaiaiaaaaMiaaaoNtaatNiiaaaaaaiaiaaiaaiaaoiaaaaoatiHaitMooa^
]	SREČNO NOVO LETO 1943	\
•	ieli vsem svojim cenj. odjemalcem	l
LEOPOLD MAHER, modna trgovina j
Ljubljana, Blelweisova cesta
želi vsem svojim odjemalcem
i Tvomica kovinastih izdelkov »Eka« i
Ing. VLAOIISIARE	i
LJUBLJANA, NOVI TRG 6
Ljubljana, Hrenova ul. 19
: i
aa«aaaaaaafaaa«aaaaa*aaii
aoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Srečno in veselo novo leto 1943
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Simon Jurčič
špecerijska trgovina
LJUBLJANA
BI eiveiaova cesla 5
Srečno in veselo novo leto 19*13
g
g
g
g
m
i Z A L O Ct A | 1 ŽELEZNINE |
liljagi, Dalmatin II j
;
zeliosemsoojimodje* • maffcem in prijateljem j
srečno!
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Potnik
in drug
IVOVO LETO ! I
LASTNIK J. MARINKO
LJUBLJANA, METELKOVA 13
tadajaUlj »Konaorsij Trgovskega lista«, njagov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, val v LjubljaaL