Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, fcrhaja vsak dan Izvzemii nedelj in praznikov. GLAS NARODA Ost slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Stoveoicdd^ in the United'State*. Issued every day* Sundays and Hofiday*. rZLEFOIi PISARNE: 4687 CORTL ANDT. Entered m Sseoml Class Matter, September 21, 190S, at the Peek Office »t New York, N. Y-. under tke Ael ef Congress ef March S, 1878. TELEFON PISARNE: 4887 8 PI I ■ 11 IW NO. 112. — ŠTEV. 112. NEW YORK, THURSDAY, MAY 13, 1909. — ČETRTEK, 13. VEL. TRAVNA, 1909. VOLUME XV1L — LETNIK XVJLL Največji spomenik. Izumirajočim Indijancem. BASNI DOMOLJUBI NAŠE REPUBLIKE NAMERAVAJO POSTAVITI OB USTJU HUDSONA SPOMENIK INDIJANCEM Tozaderai načrt je ideja trgovca Wanamaker ja in "Buffalo Billa". POZDRAV INOZEMCEM n^nii■ Wanamaker. sin največjega trgovca v New Yorku, John Wanamaberja, je včeraj priredil lep banket ▼ peča s t polkovniku William F. Cedjja, oziroma "Buffalo Billu". Tem povodom je naznanil gostom v navdušenem govoru, da bodemo v newvorikej Inki kmalo dobili še večji flponi>, aego je oni. ki nam predstavlja beginjo Svobode in ki stoji na Bedlee's Islandu v naše j luki. Potem je fcevoril tudi polkovnik W. P. Cody, bteri je izjavil, da je izvedel, da se bavi Wanamaker z načrtom, čega* namen je izdelati velikanski kip Indijanca, kteri bode stal ob ustja rek« Hudson in ki bode izdelan tako, da bode z obema rokama pozdravljal ▼ Ameriko prihajajoče zastopnike rasnih narodnosti. Ta pozdrav bede izražen natančno tako, kakor s* nekdaj Indijanci pozdravljali pm naselnike, kteri so prihajali na n*£e obale. K banketa je prišlo kacih 150 gostov, da pego«te slavnega sledonajd-nika, love« na bizone in junaka naših vejn s Indijanci, kteri je občeval vež z Indijanci, kakor z belimi. Vsi govorniki bo povdarjali, da je Cody storil vet za Indijance, kakor kedo drugi, vsled česar si je pridobil tudi srca vseh rodov izumirajočega plemena #ody je potem pripovedoval, da je le kot otrok živel med Indijanci, ktere pozna tako v miru, kakor tudi v vojni le kot častne in poštene ljudi. 8pooaenik Indijancem bodo postavili državljani naše republike in stati mora blizo spomenika boginje Svobode. Včeraj dopoludne so bili "Buffalo Bill" in njegovi Indijanci gostje Wanasuifterja, kteri jim je priredil predstavo Hiawatha in jih lepo po-dvoril. Psmiii»uiiJ> delavcev na nasadih. Hawaij- Honoknln, Hawaii, 12. maja. Japonski knliji, kteri delajo na nasada Oabna, so včeraj zvečer priredili »kupno zborovanje z raznimi drugimi delaveu Tu se je sklenilo, da se knliji pridružijo onim štrajkujočim delaveem, kteri delajo na sladkornih Tudi delavei nasada Eva so včeraj zborovali da tako določijo, naj D tndi oni prično s štrajkom. O izidu tega zborovanja, še ni poročil v Honolulu. Dvajset ubitih. Razstrelba dinamita. VELIKA NESREČA V KAMNOLOMU NEDALEČ OD MESTA ALBANY V DRŽAVI NEW - YORK. Razletelo se je tisoč funtov dinamita in delavce je raztrgalo na komade. MALOMARNOST. Albany, N. Y., 13. maja. V karana lomu, ki je last Callanan Road Improvement Co., in ki se nahaja 11 milj južno od Albany, pripetila se j© včeraj dopoludne grozna razstrelba dinamita, pri kterej je bilo najmanj 20 delavcev na mestu ubitih in grozno razmesarjenih. Razletelo se je tisoč funtov dinamita in razkosana trupla nesrečnih delavcev, kterih ni mogoče več prerpoznati, je razmetalo po sto vardov daleč. Ubiti so bili razni domačini in poleg teh tudi 12 italijanski^ delavcev. Delavci, ki so delali v kamnolomu, so navrtali šest lukenj v skalovje in jih napolnili z dinamitom. Ko so potem napolnjevali sedmo luknjo, se je dinamit vnel in pripetila se je razstrelba, ki je ubila vse delavce, ki so bili v bližini. Vse hiše v bližini so se omajale in vse šipe daleč na okrog so razbite. V South Bethlehe-mu je nastala vsled razstrelbe med prebivalstvom nepopisna panika. Kfcnalo po razstrelbi so našli v bližnjem gozdu požar. V tem gozdu je tudi skladišče dinamita in nekaj časa je pretila nevarnost, da se tudi skladišče vname, kar so pa k sreči preprečili. Ko se je prva razburjenost polegla, so pronašli, da se dinamit v petih luknjah ni razletel vsled česar je bilo iskanje mrtvecev tem težavneje, kajti nihče se ni upal v bližino. Zvečer so razkosana trupla nesrečnih delavcev prepeljali tje, kjer so stanovali. Tu so se zbrale njihove rodbine in prizori, kteri so se tukaj nudili so bili nepopisni. Na Ellis Islandu. Watchornov naslednik. VLADA SE ŠE NI DEFINITIVNO ODLOČILA GLEDE NASLEDNIKA DOSEDANJEGA KOMISARJA. Na naselniškem otoku bodo uvedli vse polno reform. "MISIJONARJI". Denarje v staro"donovino ■a 8 10.38............ M as 20.65 ...-......... 188 kron, ■a 41.10 ............ 288 kron, sa 182.76 ............ 588 kron. sa 205.00 ............ 1888 kron, n 1820.00 ............ 5888 kzoa. Pofearina je viteta pri teh vsotah. Doma se izplačajo bras vinarja Naše denarne poifljatve * kr. pofttat hraaSnl urad v H. Se 11. dneh. Itmmjt mam poslati jo Nje do 125.00 v gotovini v m SLOVENSKE NOVICE. Slovenci v Steeltonu, Pa. Iz zanesljivega vira smo poizvede-li, da bodo v nedeljo dne 16. t. m. Slovenci v Steeltonu, Pa. obhajali slovesno službo božjo v novi začasni cerkvi sv. Petra in to v dvorani sv. Alojzija. Ob tej priliki bode imel cerkveni govor naš rojak iz Koroške Rev. Trunk in služil službo božjo. Nasi rojaki v Steeltonu so zelo navdušeni, ker bodo odslej imeli svojo začasno cerkev, a upajo v par letih zgraditi lepo stavbo. V Steeltonu je okolu 100 slovenskih drnžin in nad 600 naših rojakov, njih stalni župnik je Rev. Francis Ažbe, kteri se zelo prizadeva, da dobe Slovenci svojo eerkev. Staro cerkev so odstopili bratom Hrvatom ter dobe primerno odškodnino; te novoe bodo naložili ob rest o-nosno in ko zopet pridejo boljši časi, bodo zgradili novo eerkev. Naši rojaki v Steeltonn, Pa., žive zelo složno med seboj, kar je jako lepo in veselo čuti. y Castro mora plačati. Caric as, Venezuela, 12. maja. Tukajšnje sodišče je obsodilo bivšega predsednika Cipriano Castra, da mora plačati šestletno najemščino, kakor tudi velikansko odškodnino za to, ker se je samolastno nastanil v palači Miraflores. Palača je last senore Joaquim Crespo, vdove bivšega predsednika republike Venezuele. Vojaška pralnica zgorela. Vojaška pralnica v Fort Hancock. V. Y., je popolnoma zeorela. Vojaki so se trudili in poskušali uduŠiti ogenj, kar se jim pa ni f^rečilo. Pralnico je rabilo možtvo in družina oficirjev. V času požara je bilo v pralnici mnogo perila in se eeni ikoda na 86000. Iz Washintona se javlja, da se vlada še ni odločila, kedo postane bodoči naselniški komisar na naselniškem otoku Ellis Islandu v new-yorskej luki, toda imenovan bode v kratkem. Predsednik Taft se aam-reč dosedaj še ni odločil za imenovanje, kajti o posameznih kandidatih mora preje zvedeti, kako je bilo njihovo predživljenje. Trgovinski tajnik je mnenja, da nikakor ni potrebno. da bi to mesto prevzel kak Newyorcan, kajti služba je zvezina. Po New Yorku se splošno govori, da bodo misijonarje, ki poslujejo na otoku, pregnali, vendar pa to ni resnično. Vsekako se pa bodo o misijonarjih najpreje informovali in dognali kake vrste ljudje so oni, kaj so preje počeli in ima li kedo kake grehe na svojej duli. Pravih misijonarjev naravno ne bodo prepodili. Reforme bodo občutili ie oni misijonarji, kteri prihajajo na otok v zasebnih namenih kot agitatorji med naseljenci. Vsi misijonarji pa, ki prihajajo na otok, da pod krinko vere delujejo v posebne namene in posle, bodo morali naravno otok ostaviti. -o- Avstrijski konzul Mr. Jurij pL Gri-vičič šel na dopust. Mr. Jurij pl. Grivičič, večletni konzul v New Yorku, je te dni odpotoval v staro domovino na trimesečni dopust. Mr. Grivičič je rodom Hrvat in tudi lepo hrvatski govori ter ni svojega imena pokvaril, kar drugi gospodje na enake j stopinji kaj radi^ store. V njegovem poslovanju je bil zelo prijazen z vsakomur, ter zelo nadarjen uradnik in vešč več jezikov. Ni gotovo, ako se vrne v Z jed. države, ako pa se to pripeti, pride najbrže v Denver, Colo. Pl. Grivičiču želimo srečno pot in obilo zabave po dolgem delovanju, kajti v New Yorku je mnogo časa nadomestoval nadkonzula. Zrakoplovstvo. Washington, 12. maja. Ker kongres ni dovolil sredstev za ureditev plinarne in shrambe za zrakoplov na Aerodromu na Fort Myer, je primo-ran šef signalnega oddelka, James Allen, svoje načrte glede eksperimentov in poskusnih voženj zrakoplov-cev na Fort Myer tekom poletja pre-drugačiti. Vodljivi vojaški zrakoplov št. 1, ki je bil že v jeseni kupljen, je že teden dni napolnjen in pripravljen na Fort Myer, da se dvigne, ker šotor cirkusa na Aerodromu, kjer je zrakoplov shranjen, ne ustreza popolnoma svojim zahtevam in se zato še ni upalo vodljivi stroj, ki se nahaja v neki bližnji framski hiši, tja prepeljati. Vodljivi zrakoplov bode prestavljen na Fort Omaha, kjer se na-, haja moderno urejena nastava za pridobivanje vcnlikovega plina. Tudi se bode napravila tam shramba za zrakoplov. Tekom prihodnjih deset dni se poda zrakoplovni oddelek in poročniki Lahm, Foulois. Winter, Bamberger in Dickenson zrakoplov-benega oddelka na Fort Omaha. Med tem časom bode signalni' oddelek s krogljastim zrakoplovom št. 11 izvršil več prostih voženj. Zrakoplov št. 11 vsebuje 35,000 knbičnih čevljev plina in je zmožen nositi tri može. Poročnika Lahm in Fonlois se vrneta potem, ko bodo druge oficirje seznanili s vodenjem zrakoplova, zopet v Washington. Velika pekama zgorela. Velika pekarna, ki je last Star Baking Co., 21 Port t Ave., Brooklyn Boreagh v New Yorku, je včeraj zvečer zgorela. Konje so k sreči še pravočasno rešili. Skupna škoda znaša 8100.000. Pri panamskem prekopu. Proti inozemcem. POLKOVNIK GOETHALS NAMERAVA PREINAOITI SISTEM DELA PRI PREKOPU. Nezadovoljstvo s španskimi, italijanskimi in grškimi delavci PREINAČEN J A. Washington, 12. maja. Predsednik komisije, ki gradi panamski prekop, polkovnik Goethals, je s španskimi, italijanskimi in grškimi delavci, ki so zaposleni pri gradnji panamskega prekopa, zelo nezadovoljen, in vsled tega je sklenil, da se uvede povsem nov sistem, po kterem se bodo v nadalje pr: gradnji prekopa najemali inozemski delavci. Vsled tega je že naznanil konzulom dotič-nih dežel, da bode z delavci iz onih dežel ravnal tako, kakor z ameriškimi delavci. Dosedaj so dobivali inozemski delavcci po 20 centov na uro. tudi ako niso izgotovili dovolj-no dela. Posledica temu je bila, da so bili pri delu vedno leni. Tudi te je pripetilo več slučajev insubordi-nacije, ker se inozeinoem ni bilo bati. da bi jih kedo odslovil, kajti delali so na podlagi sklenjenih pogodb. Polkovnik Goethals bode v nadalje vse pogodbe v onih slučajih, v kterih inozemci ne delajo povoljno, preklical in delavcem plačeval le take plače, kakoršnje zaslužijo, ali jih bode pa odslovil. Sploh pa bodo dovedli v Panamo več delavcev iz Zapadue Indije, ker so mnogo boljši, kakor oni, ki prihajajo iz južne Evrope. TAFTOVE POČITNICE. Predsednik za sedaj še ne more iti na počitnice. Washington, 12. maja. Poletne počitnice za kongres in senat se še ne bodo tako hitro pričele, kakor je pričakovati. Podpredsednik Sherman izjavlja, da se zasedanje kongresa ne konča pred 25. julijem in tudi zbornični predsednik Cannon je mnenja, da bode toplomer kazal v senci po 9" stopinj nad ničlo, predno se zasedanje kongresa konča. Člani kongresa so namreč prepričani, da bodo radi zadnje predsednikove poslanice glede otoka Puerto Rico nastale velike debate v kongresu, tako, da se bode s tem zgubilo mnogo časa, tako, da tudi predsednik Taft ne bode za-mogel iti tako kmalo na počitnice v Massachusetts, kakor želi. Predsednik namerava iti v Beverly na počitnice, toda tam ga bodo le malo videli, kajti 'tam ostane morda le par dni in se potem napoti v Alasko in ii Alaske v avtomobilu vse do Key Westa v Floridi. Oproščen. Atlantic City, N. J., 12. maja. Tukajšnji trgovec s čevlji Benjamin Hirschman je bal včeraj od velikega sodišča v Mays Landing oproščen. 1'olžilo se ga je zlobnega požiga, ker je njegov mlajši brat izpovedal, da je za $50 zažgal Hirschmanovo trgovino, da bi njegov brat dobil zavarovalnino v visokosti $7000. Včeraj pa je povedal, da je njegovo "priznanje" od kraja do konea zlagano in da je samo radi tega osumil brata, ker mu le-ta ni hotel dajati denarja. Mladenič se bode sedaj gotovo moral zagovarjati radi krive prisege. Njegov brat. ki ni mogel dobiti pe-roka za $5000, ktere bi moral položiti kot varščino, je bil de sedaj v ječi, od koder se ga je včeraj odpustilo. Odpeljal se je takoj v Atlantic City, kjer so mn njegovi prijatelji in znanci priredili eraeije. Za predsednikovo varnost. Washington, 12. maja. — Neki agent zveznih detektivov je imel včeraj daljši pogovor s tajnikom mornarice Meyerom v svrho varstva predsednika Tafta povodom njegovega bivanja pri Beverly, Mass., ležečem letovišču. Ker je Meyeru be-verlška okolica dobro znana, je lahko dal informacije in navodila, da 'gfe predsedniku Taftu ne bode treba bati kakih nasilnosti ali vsEljivosti. i na Filipinih. Ustaja na Sulu. NA OTOČJU SULU, KI SPADA K FILIPINOM, SO PRIČELI MOROTI ZOPET Z U S T A J O . Moroti so pod vodstvom svojih glavarjev priredili mnogo požigov. VOJAŠTVO PROTI NJIM. Washington, 12. maja. Na otočju Sulu so sedaj med tamošnjimi Moroti zopet nemiri in požigi ter proli-vanje krvi na dnevnem redu. Moroti so se namreč zbrali krog svojih glavarjev in sedaj napadajo vse, kar ni na njihovej strani. Tolpe Moro-tov se pojavljajo na vseh otokih o-točja Sulu, ktero spada k južnemu delu Filipinskega otočja. Njihov glavni glavar je neki Jikiri, ki je doma iz Jolo. Vlada je poslala tjk topničarko. ktera obiskuje otok za otokom v nadi da najde glavno zbirališče roparskih Pet. Na otoku Siminor so Moroti umorili dva bela trgovca imenom Wolf in Cornell. Njuni trupli so Moroti razkosali na 32 komadov in te komade so potem razmetali po velikem prostoru. Nedavno je tudi glavar Jikiri na čelu 50 bojevnikov napadel po noči barake konštablerjev v Siasi in ta-mošnja posadka, ki šteje Ie 22 mož pod poveljem kapitana Dewitta, se je zamogla le z velikim naporom ubraniti pred nepričakovanim napadom. Kasneje so Moroti vjeli nekega grškega ribiča na spužve, ki je lovil na otoku Latuanu. K sreči jim je kmalo všel in se rešil. GENERALNI ŠTRAJK V FRANCIJI. Odgovor francoskih poštnih uradnikov vladi. Pariz. 12. maja. Po štiri ure tra-jajočej burnej debati, ktera se je vršila v poslanskej zbornici z ozi-rom na interpelacije glede poštnega položaja v Franciji, se je seja brezuspešno zaključila in prenesla na dan 13. maja. Odgovor poštnih vslu-žbencev je pa nato prišel hitro in na temeljit način. Tekom pol ure je namreč zvezini odbor organizovanega uradništva izdal odredbo za generalni štrajk in takoj nato so železniški poštni klerki skupno ostavili delo. Jedno uro kasneje je priredilo v Hip-podromu 6000 poštnih vslužbencev veliko zborovanje, pri kterem so navzoči jednoglasno glasovali za štrajk. Ni našel zakladov. San Francisco, Cal., 12. maja. — Kapitan James Brown, ki je, kakor znano, odpotoval na otok Cocos, da bi dvignil neki zaklad v znesku $60,000,000. se je vrnil brez zaklada. Trdil je, da mu je znan prostor, kjer je zaklad baje zakopan. S svojo la-dijo od 25 ton je ponesrečil v južnem morju in toliko, da se je s svojimi ljudmi rešil na neko francosko ladijo. Velikanski meteor. Seattle, Wash., 12. maja. Gozdar Hora«e G. Herold v Tacomi. Wash., je dobil od vlade v Washingtonu dovoljenje odreci velikanski meteor, kterega je pred dvema leti našel v Washington National Forest, v Surithsonov zavod v Washington. Meteor tehta dvajset ton. Dosedaj Herold ni hotel povedati, kje se nahaja meteor, ker se je bal, da ne dobi nagrade za svoj meteor. Meteor je najbrže največji, kar jih je na zemlji, kajti dolg je deset, visok štiri in širok Sest ievljev. Turisti niso vjetL Washington, 12. maja. Ameriško poslaništvo v Tangeijn, Maroko, je naznanilo brzojavno državnemu oddelka, da ni resnica, da bi bili ame-rikanski turisti pri Agadirju vjeLL Zopet štrajk v Franciji. Delovanje vojnega Jednoglasno sklenjen, sodišča v Štambulu. VSI POŠTNI IN BRZOJAVNI VSLUŽBENCI SO SKLENILI ŠTRAJKATI. S štrajkom so takoj pričeli; uradniki so med zborovanjem ostavili svoja mesta. PODROBNOSTI. Pariz, 12. maja. \Yivakor se je že včeraj poročalo, je pričelo francosko poštno in brzojavno ter telefonsko uradništvo s splošnim štrajkom, in sicer radi tega, ker so v parlamentu debato o vprašanju uradništva odložili do 13. maja. Oba socijali?tična poslanca Marcel Sembat in Albert Willm sta v poslan>kej zbornici vložila interpelacije radi zadnje odslovitve sedmih poštnih uradnikov. V teh interpelacijah se imenuje odslovitev omenje-nihuradnikov kot samovoljni čin, ki je nezakonit, kajti uradniki so bili odslovljeni vsled čina, kterega so izvršili izven službe. Po govoru delavskega ministra, so pa debatiranje o tej interpelaciji preložili na jutrajšnji dan. Večina poslancev je upala, da bode poštne uradnike s tem pomirila in na ta način izposlovala vladi dovolj rasa. da se pripravi na eventualni štrajk. toda v tem se je parlament varal. Vodstvo organizacije poštnih, brzojavnih in telefonskih vslužbencev. je takoj na to sklenil, da uradniki in drugi vslužbenci ne bodo čakali na glasovanje v poslanskej zbornici, in vsled tega so takoj odredili generalni štrajk. Zvečer so poštni uslužbenci v hipodromu priredili veliko zborovanje, pri kterem so navdušeno in jednoglasno odobrili odredbo vsled ktere pričnejo štrajkati. Pri zborovanju je bilo najmanj 10.000 poštnih in brzojavnih vslužbencev navzočih, dočim drugim ljudem ni bilo dovoljeno priti k zborovanju. Kmalo na to so pričela iz drugih krajev prihajati poročila, da je tudi tam pričelo uradništvo štrajkati. Tudi oni vslužbenci, ki sortirajo poštne pošiljatve so se pridružili štrajkarjem in k večernim vlakom ni nihče prišel na delo. Vsi poštni uradi so prazni. Zborovanje v Hipodromu je bilo dokaj zanimivo. Uradniki so prišli k zborovanju deloma v uniformah in tu so bile tudi njihove koleginje po velikem številu zastopane. Tu je bilo mnogo starih in mnogo mladih uradnikov. Vsi govorniki so napravili izvrsten utis, kajti vsi so govorili ognjevito in navdušeno ter so med svojimi tovariši obudili obilo navdušenja. Napadali so pred vsem ministerskega predsednika Clemen-ceaua in ne toliko Simyana, ki je zakrivil sedanji štrajk. O slednjem skoraj nihče ni govoril. Strogo so napadali ministerskega predsednika, o kterem se je zvedelo vse polno tajnosti in izreklo neštevilno psovk. Ko so govorniki povedali, da je ministers ki predsednik nabavil na tisoče golobov in tudi brezžične brzojavne naprave, se je vsa velikanska dvorana nepopisno smejala. Ker so imena starega štrajkarskega odbora znana, so zborovalci odbrali drugi odbor, čegar imena javnosti ne bodo znana^. pač pa le dosedanjemu odboru. Na glavnej pošti v Parizu se sicer še nekoliko dela, toda tamkaj vsluž-beni brzojavni uradniki razpošiljajo le one brzojavke, ktere se tičejo štrajka. Oni pošiljajo tudi odredbe glede štrajka svojim kolegom na deželi. Pol ure pred pol »nočjo je nastopila v Hipodrom« prva govornica, ktera je svoje koleginje telefonisti-nje pozvala, naj se takoj pridružijo štrajkarjem. Obžalovala je tudi, da vlada dosedaj ni postopala disciplinarnim potom proti nijednej uradnici. Množica jo je pozdravila z navdušenimi klici. Poslanska zbornica je bila vsled .navedenih interpelacij dobro obiskana in vse galerije so bile polne. Marseille, Francija, 12. maja. Vojaške in civilne oblasti so s pomočjo trgovinske zbornice priredile vse potrebno n ustanovitev brezžičnega brzojava in avtomobilske zveze. Na VČERAJ SO V CARIGRADU ZOPET JAVNO OBESILI 24 BIVŠIH UPORNIKOV. To so storili vsled tega, da Be dokaže, da se nihče ne mere podkupiti. NA JAVNIH TRGIH. Carigrad, 13. maja. Včeraj so v Carigradu javno obesili 24 bivših upornikov, ki so bili deloma člani vojske, d^htna mornarice. Vse> ub>o-jence >o obesili na javnih prostorih. Od protirevolueije nadalje ^o v glavnem mestu obelili na javnih prostorih 3S v sri rt obsojenih mpor-nikov. Blizo sultanove palače so obesili včeraj Štiri, pri mornar:«" ne j vojašnici osem, v l>žinci Mejdanu v Stambulu osem in pred vojnim sodiščem štiri osobe. Nek član vojnega sodišča, ktero je izreklo smrtno ob>odbo. je naznanil gledalcem, da -e morajo izvršiti obešanja javno, ker je mesto Carigrad znano in razupito, kot središče vse korupcije v Turčiji. Ako bi se obešanja vršila tajno in ne na javnih prostorih, potem bi prebivalstvo sploh ne verjelo, da so v smrt obsojene osobe v resnici obešene. Na javnih prostorih se pa lahko vsakdo sam prepriča, da se s podkupnino sedaj ničesar ae doseže. Nek obsojenec je pred svojo smrtjo izjavil, da je pred protirevolucijo govoril s raznimi duhovni o protirevolueiji. Vsi duhovni so revolucijo odobravali. Vlada je ukazala semkaj došlemu bivšemu generalnemu governerju mesta Adane v Anadoli, naj se nemudoma vrne v imenovano mesto, kjer se mora zagovarjati pri vejnem sodišču. ROOSEVELTOVA SREČA Ustrelil je leoparda in vjel dva mladiča. Nairobi, angl. izt. Afrika. 13. Haja. Bivši predsednik Zjed. držav T. Koosevelt ima na svojej lovsbej eks-pediciji obilo sreče. Na svojem zadnjem izletu je ustrelil lepega leoparda in poleg tega je tudi vjel dva mladiča. Nadalje so člani njegove ekspedicije vjeli tudi jednega bivola in dve žirafi. Rooseveltova dražba je še vedno v taborišču pri Maeha-cos. Med njegovimi nosilci se je pripetilo par slučajev osepnie, teda sedaj je vsa družba zopet zdrava. ŠPANSKA IN MAROK6. Sultan Mulaj Hafid zahteva, da se Španska umakne iz Maroka. Madrid, Španska, 13. maja. Vast, da je marokanski sultan Mulaj Hafid zahteval, da Španska ostavi svoje kolonije na marokanskem obredja, se sedaj uradoma potrjuje. Saltan namerava v to svrho poslati posebno poslaništvo v Madrid. Kako bode Španska odgovorila na to zahtevo, se sedaj še ne ve, in nikakor ni izključeno, da končno ne pride de vojne med obema državama. Tovarniški ravnatelj ubit s sekiro. Petrograd, 12. maja. Anglež Pel-bam, ravnatelj Phoenix-tovame, je bil včeraj v nekem temnem hodnik« pod njegovim vodstvom stoječega etajilisementa najden mrtev. 'M je s sekiro umorjen. ta način upajo, da bodo omoge&ii raznašanje poštnih pošiljatev in brzojavno občevanje. Lyon, Francija, 12. maja. Trie. poštni, brzojavni in telefonski uradniki so poslali parlament* poziv, vsled kterega naj skrbi za to, da bode vlada izpolnila dano obljubo. Nastia, Cornea* 12. maja. Takaj so pričeli štrajkati vsi želesnilki, | poštni, brzojavni in telefonski jniki, radi česar so morali promet na vsem otoka ssfcs d iti. glas mm* (Slov^iftc 0*rnalknd J nlo PM^U^hfoK Co.: (a corporation.) FRANK S A K P K H, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BEN EDIX, Treasurer. Place of Business of the corporation and addreeme of above officers: 82 Cortlandt Street, Boroogh of Manhattan, New York City. N. Y. Za celo leto velja lint za Ameriko in Canado.........$3.00 1.50 4.00 EjI leta za mesio new iori . . 2.00 vropo za tm leto . . . . 4.50 " " pol leta.....2.50 " " f-etrt leta .... 1.75 pol leta. . . . 4t -leto za me«to New York 1 leta. 0 za a 1 leta za mesto New York "GLAfl NAROI»A" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "□LAS NARODA" ("Voice of the People") ttwued every dav, except Sajiday-IfolidavF. Sul>acription yearly J3.00. and AUverti.semcnt.s on agreement! Dopi-i brez podpb-a in osobnosti Fe ne natisnejo. Denar naj -e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri tipr. ru>-mi»i kraja nar»«"-nikov Erosimu. da -»r nam tudi prejnnjo »Ivalldčo na/nani, «!a hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in jtosiljatvam naredite ta naslov : "OLAS NARODA" 62 Cortlandt St., New York City. Teleion 4'-h7 Cortlanjt. Kako "smo" bogati. Te dni je vlada izdala uradna iz-vestja. iz kterih je razvidno, kako neizmerno so bogate Zjedinjene države. Ta izvestja bodo v kratkem izšla v obliki posebne knjige in potem se bodemo z nje vsebino morda natančneje bavili. Za danes naj pa zadostujeta le dve točki, kteri se tudi potem, ko izide knjiga, ne moreta več spremeniti, kajti obe sta taki, da bi se dalo o njima napisali cele knjige. — Id ao tudi potomci "foreignear-jev" fie vedno zaničujejo. Nikakor pa ni mogoče dognati, t koliko so naseljenci direktnim in in-direktnim potom skrbeli s* mnoii-tev našega prebivalstva. I* po v sail konservativnega stališča pa zainore-mo trditi, da Šteje potomstvo onih 2C milijonov naseljencev, kteri so tekom desetletij prišli v Ameriko, danes najmanj 50 do 60 milijonov prebivalcev. Vse bogastvo Amerike je nastalo v prvej vrsti le od marljivosti teb ljudi. Dve tretjini naseljencev prihaja semkaj v svojej najlwljsej dobi in ti ljudje morajo takoj od prvega dneva nadalje skrbeti sami za-se. Ti ljudje tvorijo ono polje, ktero potomci prejšnjih naseljencev kot • ■ bossi *' najložje izkoriščajo. Taka opaževanja nas pa nehote dovajajo do druge točke, oziroma do prepričanja, da so le naseljenci za-l ogli nakopičiti vsa ona bogastva, k t era se nahajajo sedaj v našej debeli. Brez teh ljudi bi naša polja ne bila obdelana in niti polovico toliko tovarn bi ne bilo pri nas. V deželi bi ne bilo toliko prebivalstva, toliko hiš. zlatega in srebrnega denarja — skratka: toliko bogastva, da bi prišlo na vsako rodbino, ki šteje po pet osob. po $G560 bogastva. Toliko denarja je namreč prišlo na vsako rodbino pred petimi leti in sedaj se je to bogastvo v toliko pomnožilo, da lahko trdimo, da pride sedaj na vsako rodbino po $7000. Kako smo bogati! Morda bode marsikak naših čita-teljev trdil, da temu ni tako in da on s svojo rodbino nima niti deseti del omenjenih sedmih tisočakov. In tako bodo trdili tudi vsi njegovi prijatelji in znanci. Kako pa je to mogoče T Toda v odgovoru na to vprašanje je najti vso vsebino socijalnega vprašanja, s kterim se neštetokrat bavi-mo v predalih Glasa Naroda. »0P1SL r Verujmo! Newyorski mesarji, kterih je pri Pred vsem se gre tu za potrditev j Iia> nekaj nad 6000. so izdali svojo d» jstva. dii je prišlo od leta 1820, ko j proklamacijo neodvisnosti, glasom je pričelo v prvič vknjiževati na- I kiere so sklenili, da se emaucipirajo eeljevanje, v našo deželo nekoliko natl 26 milijonov naseljencev. V tem številu pa naravno niso vpošteti oni naseljenci, kteri so prišli v Zjedinjene države preko Canade. Niti sto strani bodoče knjige ne bode zadostovalo za popis onega velikanskega vpliva teh naseljencev, kteri so prvotno prebivalstvo, oziroma ono, ki je bilo tukaj že pred letom 1820, dokaj spremenili.. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da naseljenci niso bili le izmeček evropskih narodnosti — kakor trdijo naši nativisti —, temveč da «o bili najboljši elementi evropskega prebivalstva. Plemena it: narodnosti, ktere so {»ošiljale semkaj svoje naseljence v minolem stoletju. s«> bila sicer nekoliko nazadnjaška napram tedanjemu američan-stvu, toda vse to nazadnjaštvo je zgi-nolo takoj v drugej generaciji, ktera je bila ravno tako ameriSanska. ka- i .hI mesarskega trusta in poslujejo povsem neodvisno. To je zaista veselo naznanilo! Meso se je izredno podražilo in o tem so prepričani tudi prodajalci mesa sami, kteri pri tem ničesar ne zaslužijo. Trust označuje za meso sa-riM»lastno cene, po kterih se mora meso potem prodajati in plačuje mesarjem za vse odpadke, iz kterih se izdeluje olje. loj in milo, tako, kakor si njemu poljubi. Vse to se bode sedaj spremenilo, kajti newyorški mesarji bodo ko-ope-rativnim potom sami kupovali klavno živino, zgradili bodo svoje lastne klavnice in odpadke prodajali po onih cenah, ktere bodo njim ljube: "in ceno mesu bodo tako znižali, da bodo zamogli vsi ljudski sloji uživati vse vrste mesa." Kako krasne so te obljube! — Cenjeni goapoi vrednik:— : Vsem rojakom šircm. Amerike, kakor tudi onim v stari domovini je gotovo znano, da se je t« npnaorili narodna drama "Krvava noč v Ljubljani", kojo je spisal rojak g. Jakob Hočevar, kteri je na svoje lastne oči videl osotlepolne trenotke nemške zagrizene soldateske, ki je pobivala in klala mirne Slovence 20. sept. 1908, in je potem on vso stvar priredil za na oder. S celo stvarjo je bilo veliko dela in zahtevalo je veliko truda in požrtvovalnosti, da se je vse dobro rešilo. Napočil je dan 4. aprila. Ljudi je bilo, da se je vse trlo. dvorana natlačeno polna in mnogo jih je moralo oditi. Znano je pa tudi, da se je, i«ra obnovila takoj drugo nedeljo (na Veliko noč) in kojili čisti prebitek I)! se odposlal za spomenik padlima žrtvama v Ljubljano. Stroškov je bilo veliko in med te se tudi prišteva svota 25 dolarjev, koje je zahteval Slave Trošt, urednik " Clevelandske Amerike" (!!!) za nastop v ulogi dr. Trilerja in to — zadnji trenotek!! Izprevidelo se je pri tem, kdo da deluje za narod in kdo da ne! Ko bi si človek pomislil, da je to človeče t^korekoč ukradlo padlim žrtvam tisti denar, bi ga ne smela več živa duša pogledati, ampak ga prezirati, zlasti še, ko se je izjavil, da je pri njemu "slovenski narod — prazen žep"! Toliko javnosti v vednost. Ker se pa sedaj ne bode moglo nič odposlati za žrtve, je društvo sklenilo, da posojuje kulise vsem cenj. društvom s pripombo, da se mora delni dobiček odposlati za spomenik, ali pa za ranjence in obsojence v Ljubljano. Račun je sestavljen v manjših skupinah, da vsak posameznik lahko iz-previdi, kje da se je delovalo za narod in kje da ne. RAČUN OD DVEH VESELIC 4. in 11. aprila 1909. Račun prve veselice, A) Dohodki: Vstopnice $155.80. Pivski listki 33.75. Srečolov 22.3o. Oglasi na plakatih 17.05. sodelovalo, ss nadalje trgovca An-je*o pohištvo, Mihael Setni-kaqjt, ki je pri priliki Sel dru- -itttr'fta roke; Josip Žetetu, trgovcu*1 z železnino in pohištvom, ki je pri obeh, veselicah društvu, s svojo požrtvovalnostjo mnogo pripomogel, in si-srišem Bunič za ljubki nastop njih hčerke Magd ice. Vsem torej še enkrat iskrena zahvala! Slov. društvo Lunder-Adamič. Waukegan, 111. Dragi gospod urednik:— Poročati Vam moram nekaj novic i/, naše naselbine. O krizi bodem molčal, kajti če mislim na njo, preide m i ves humor in mogoče bi bilo, da bi moj dopis postal žalostne vsebine, kar pa bi bilo zelo kontrastno z dogodki ali fakti. Kar se dela tiče, gre pri nas še precej dobro, vendar pa ne tako, kakor bi si želeli, oziroma moralo biti. V narodnem napredku tudi ne zaostajamo; kakor se sliši, bodemo lcmalo imeli igro. ki jo priredi naše dično pevsko društvo Ljubljanica. Iz naše naselbine odide dne 13. t. m. in sicer s parnikom l^a Provence več rojakov v stari kraj. Nekteri izmed njih nameravajo ostati tam za vedno, drugi se pa kmalo zopet vrnejo v "obljubljeno deželo". Imena odpotujočih rojakov so sledeča: Fran Petkovšek s soprogo Rezo, Ivan Je-rina, Alojzij Osredkar, Ivan Kavčič s soprogo, Ivan Pekla j z družino, Ivan Gostiša, Štefan Petkovšek, Jos. Suhadolnik, Fran Skvarča in Ivan Adam, Seveda so se vsi ti poslužili znane tvrdke Frank Sakser Co. in pri tej kupili parobrodne listke. V počast odhajajočih g. Fran in gospe Reze Petkovšek kakor tudi g. Ivana Jerina je priredilo pevsko društvo Ljubljanica odhodnico na domu g. Petkovšeka. Seveda ni manjkalo nazdravic in napitnic kakor tudi milih slovenskih pesmic. In pozno v noč je že bilo, ko smo našim Te obljube so skoraj prelepe in si-kor one, ktere so bile že pred njo v j oer tako lepe, da jim skoraj ne mo-Ameriki. Otroci naseljencev združi- | remo vrjeti. In vendar — čemu naj j i namreč vedno vse svoje talente z | bi ne vrjeli? Čemu naj bi naši meti mna«-! ni in lako skrbe ravno tako Uarji v resnici ne poskusili zadovo-za napredek, kakor oni. kterih stariši j ]jiti se z malim dobičkom pri posadi bili tukaj rojeni. Za to imamo pri I meznem funtu mesa, kteri pa postanal izvrstne ljudske šole. v kterih se | ne tem večji, čim več mesta se lahko ne dela razlike med otroci naseljen- j j,r(>da vsled njegove male cene? To cev in onimi domačinov. Tu pa tam j tembolj, ko bode tudi trust početko-se sicer skuša s pomočjo zasebnih ali maf ja ugonobi svoje konkurente, tu-celo verskih šol, v kterih podučujejo jj svoje meso izdatno cenejše pro-takozvane sestre, skrbeti za nazad- dajal. njaštvo, toda to našej javnosti nitij z veseljem toraj pozdravljamo ve- Skupno $228.95. B) Stroški: Dvorana in pijača $36.06. Godba in stražnik 7.00. Slikanje kulis 57.00. Tiskovine 23.65. Prepis knjige in ulog 7.00. Les za kulise 10.19. Železje za kulise 3.80. Platno za kulise 19.60. Obleka za vojake, častnika, igralce i. dr. 24.77. 4dnevne plače za izdelavo kulis 7.75. Raznašalec lepakov in % od oglasov Maskiranje igralcev Jest vine in drugo Ostale priprave in potrebščine Tajniški stroški segli pot in srečen roke, želeč povra- 4.11. 4.75. 4.27. 5.25. 2.36. malo ne more škodovati, kajti otroci, ki obiskujejo verske ali zasebne šole, v javnosti skoraj nikdar kaj ne do- selo poročilo, kteremu moramo tudi verjeti, ker tako radi verjamemo in ker kaj tacega vsi brez razlike že- seeejo, ker se glede znanja ne mo- j ilino. Prepričani smo, da veselo na- reje niti malo primerjati z otroci, ki obiskujejo napredne ljudske šole. V ostalem moramo pa vsakega naseljenca. ki ostavi svojo domovino, prištevati k njenim najboljšim sinovom, kajti le srčni ljudje se podajo na pot, dočim ostanejo drugi doma, dasiravno žive v bedi in obupu, iz kterega si pa ne morejo pomagati, ker nimajo dovolj eneržije. Človek, ki »e odloči podati se na pot v daljno prekomorsko deželo in si tam i ustanoviti z marljivostjo drugo, bolj- , So domovino, mora biti pred vsem | energičen in srčen, ker le tak zamore računati na končni vspeh. Vse to je veljalo preje in velja še dandanašnji o vseh v Ameriko prihajajočih naseljencih. Skrajno zanimiva naloga bi bilo preiskovanje razni znanilo našil mesarjev ni le navaden "bluff", ki bode prinašal le mesarjem, ne pa odjemalcem koristi. Veselimo se — kajti ako se mesarska obljuba izpolni, potem nastane pri nas zopet saj za kratko dobo ona konkurenca, ktero poznajo ljudje Se le v Evropi — kteri morajo pa svoje meso še dražje plačevati kakor mi, dasiravno zaslužijo trikrat manj, kakor mi. Skupno $217.56. Glavni odbor: Rudolf Perdan. predsednik. Louis Švigelj, tajnik. Viktor Vobač, blagajnik. •' slavljencem jim "srečno tek". Koncem Vam moram še nekaj poročati in sicer nič kaj veselega. Nedelja 9. maja bila je prva, ktero so naši saloonerji prav lahko in brezskrbno prestali, kajti modre glave v mestnem svetu so sklenile, da imajo biti gostilne ob nedeljah popolnoma zaprte. Gotovo uvidevamo v tem prvi korak, ki so ga napravili fanatični temperenčniki na naše dosedaj tako veselo mesto, hoteč napraviti iz njega to, kar so napravili že iz toliko mest in naselbin. Nekteri nas tolažijo s tem. da bode to trajalo le kratek čas, vendar mnenja smo vsi, da če postanemo suhi, ne bode za mesto, ki je dosedaj lepo napredovalo, nikake koriBti, pač pa le gotova zguba. K sklepu pa še želim našim rojakom in rojakinjam, ki odpotujejo v stari kraj, srečno pot in povratek. Tebi pa "Glas Naroda" obilo napredka k Tvoji častni in nesebični nalogi. R- Z bombami za svobodo. Povest iz macedonskega življenja. Piše Niko N i n i 6. Račun druge veselice. A) Dohodki: Vstopnice $51.65. Srečolov 6.80. Pivski listki 27.85. POZDRAV. I Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, posebno pa tistim, ki so iz Št. Mihaela pri Novem mestu. Frank Meglič, vplivov onih 26 ; 4*26 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. Skupaj $86.30 B) Stroški: Slave Trošt, urednik "Clevelandske Amerike", za nastop v ulogi dr. K. Tril- lerja $25.00. Dvorana in pijača 34.30. Codba in stražnik 16.00. Tiskovina 19.50. Obleka za igralce in druge 12.85. Dnevna plača 1.25 Jestvine in ostale potrebe 6.03. Tajniški stroški 3.33. Maskiranje igralcev 3.50. Skupaj $121.76 Dohodki prve veselice: $228.95. Dohodki druge veselice: 86.30. Skupaj $315.25 Stroški prve veselice: $217.56. Stroški druge veselice: 121.76 milijonov naseljencev na prejšnje j prebivalstvo in na razvoj dežele. To- t da brez vsake preiskave zamoremo le danes prav lahko trditi, da med 85 milijoni današnjega našega prebivalstva ni niti tretjina ljudi, ki so potomci onih, kteri so bili ie pred jedaam stoletjem v Zjed i njenih državah. Vsi ostali, oziroma ogromna re&aa našega prebivalstva eo pa dipgs ali tretja generacija onih "foreigne:j«v", ktere naši nativisti OGLAS Vdovec, srednje starosti, z družino in nekaj premoženjem, išče gospodinjo; priletna dekle ali vdova dobi dober dom. Pripravljen sem plačati najboljšo plačo, pozneje na zahtevo pripravljen se zaročiti. Pisma naj se pošiljajo na: J. N., c. o. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (13-15—5) Skupaj $339.32 (Nadaljevanje.) HL Primanjkljaj $24.07 Pregledovalca računov: Ivan Bruss, Anton Lovšin. Šteje si pa društvo v prijetno dolžnost se zahvaliti cenjenemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo in rsem cenj. gg. sodelovalcem in so-delovalkam. Največjo zahvalo pa pač zasluži ML podp. društvo Ž. M. B., ktero je pri obeh veselicah s vso Proti mraku se je vračal Lazo Sta-nojev proti svojemu stanovanju. Do-spevši tja, je zamenjal svojo obleko navadno kmetsko narodno obleko. Potem je sel za mizo in čakal. Ko je sedel tako dobro uro, vstopil je nekdo (trkanja tam namreč še ne poznajo) in pozdravi: — Pomozi Bog! — Pomozi! je odvrnil Lazo. Prišleč je bil Ivo Petrovič. Bil je to približno štiridesetleten mož, orjaške postave. Na sebi je imel obleko, kakoršno nosijo splošno Srbi v Stari Srbiji in Macedoniji; ns nogah je nosil raztrgane opanke, a glava mu je bila ovita v peškir. (Peškir je nekak ovitek, kakoršnega si ovijajo kristjani na Turškem mesto klobuka okoli glave.) — Si pripravljen, Lazo T — Da, sem, ali imava še časa dovolj. Sedi, Jovo! Pripravim še kave pred odhodom. Jovo je sel, dočim je Lazo vstal in napravil kavo. Popivši sta vstala oba in odšla klet. Tam sta skupno odvzdignila težko skalo in pokazala se je odprti na, v ktero se je spustil Jovo. Bila je to večja podzemska klet, v kteri je bilo par sto pušk, skladišče nabojev in zaboj bomb. Jovo je podal iz kleti Lazu dve puški, kakih sto nabojev in deset bomb. Ko je bilo to izvršeno, mn je podal Lazo roko in mu pomogel iz odprtine. Ko je bil Jovo zopet na vrhu, zvalila sta skupno z Lazom aa prejšnje mmU. Potem sta v^gla vsak.svoj o puške prek* ramen* ^pla vade) po pet bomb tin vsaki polovico nabojev ter odšla ven v temno noš. Krenila sta takoj z navadne ceste, ali bolje: steze (ker imena ceste ne zaslužujejo poti, ki se nahajajo tod okoli), ter zavila v stran. Stopala sta previdno. Ker sta imela na nogah opanke, ni bdlo čuti niti najmanjšega šuma. Hodila sta tako morda kako uro • med grmovjem, ki je prehajalo polagoma v gozd, dokler se nista znašla v sredi, med samimi stoletnimi hrasti, v pragozdu, kteremu je dosedaj še prizanašala neusmiljena sekira. Različna divjačina je živela tu vesela in svobodno ter se nemoteno veselila svojega življenja. A čim se je prikazal v to samoto kak človek, bežali so ti gozdni prebivalci v svoja skrivališča, ne da bi bili pojmili, zakaj jih motijo ljudje v njih idiličnem miru. Naša znanca sta se spretno izogibala vejam, ki so jima zastavljale pot. Naenkrat se je pojavil pred njima od nog do glave oborožen mož, ki jima je zaklical: — Kaj iščeta tu T — Travo! A kaj ti? — Slobodo! — Dobro! Koliko vas je? — Deset. — Dobro! Mož, ki je bil zaustavil naša znanca, je stopil naprej in ona dva sta šla za njim. Za par minut se je gozd odprl in vsa trojica je vstopila na malo trato, ki se je nahajala sredi gozda. Po trati je ležalo okolo ognja devet mož, vsaki s puško poleg sebe. Sedeli so mirno tudi potem, ko se jim je približala naša trojica- Bili so to Petrovičevi ljudje. Opravili so bili že vsak en del svoje naloge, ki so jo imeli za to noč. Sedaj so se zbrali na tej trati, da čujejo daljna povelja. Petrovič, Lazo in oni tretji so sedli. V Lazu ne bi bil ni-kdo spoznal črnopoljskega učitelja. V svoji seljaški obleki in s peškirom ovito glavo bi ga bili tudi ljudje, ki so ga videvali vsaki dan, le težko spoznali. Tem laglje je ostal nepoznan tu v sredini gozda, kjer je zakurjeni ogenj le slabo in medlo raz-svetljival okolico. Sedeli so tako morda kake pol ure, kar se je začul iz gozda glas sove. To se je ponavljalo v malih presledkih trikrat. Petrovič in Lazo sta vstala in se oddaljila proti oni strani gozda, od koder je prihajal glas sove. Ko sta dospela do roba gozda, se je oglasila sova od te strani. Istotako trikrat pc vrsti, v malih presledkih. Bil je Petrovič, ki je posnemal glas sove. Nekoliko trenotkov kasneje se je pojavila poleg Laza in Petroviča od nog do glave oborožena postava mladega visoko izrastlega moža. — Pomozi Bog za pravico! — Pomozi za svobodo! To je bilo geslo, s kterim so se člani tajne revolucijske organizacije spoznavali med seboj, a mož, ki se je tu pojavil, je bil odposlanec vstaške-ga vojvode Savo Trajkoviča. Sporočil je Petroviču, da se Traj-kovič s še tridesetimi komitaši nahaja v bližini in pričakuje sporočila, da li v okolici ozračje čisto. Arnavtov ni v bližini, a niti o askeru (turški redni vojski) ni ne duha ne sluha. Pošljem svoje ljudi takoj dalje, a Trajkoviču reci, da ni nikake nevarnosti,' ter da pričakujem njega in njegove komitaše na tej trati. — Pomozi Bog za pravico! — Pomozi za svobodo! In odposlanec je izginil kakor bi ga bila zemlja požrla. Lazo in Petrovič sta se vrnila k prejšnji družbi, kjer je Petrovič dal vsakemu svoje ukaze. Nekoliko trenotkov kasneje sta bila sama. Ostali so se razkropili, da izvrše dobljena povelja. (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško podp. društvo o sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike« Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v drisvl Pennsylvania. ALOJZIJ ZAVESI* F. O. In «74, Podpredsednik: MARTIN OBERiAN, Bes 61, 1st L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box «07. Fans* City, Pa. EL tajnik: ANTON OŽTCR, 1143 S. Mtk ft, Cleveland, OH* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. B*x HT, Form* Ottjr, Pi » » ■ ■ ■ ■ NABZOBNIEI: MARTIN GERČJMAN, predsednik pocotaeca edVera, Wafc, Mm KAROL ZAIiAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest 0*7. Bi FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 90% Braddock At Pa. FRAJC ŠUNK, HI. nadzornik, 60 Mili -o o* POROTNI IN FR1BIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porstnsfa odbora, W«Ie, umri JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WfUoek, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest Ottf, Wm> Dopisi asi m pešUtto L tajnika: IVAN TBLBA3T, V. Pa Društveno dssilo |s "GLAS NARODJL" Compapie Generale Iraosallantip. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Iixomcsta in Ljubljane. Poštni parni ki so: na dva vijaka.......... "La Provence" * La Savoie" "La Lorraine" " " " "La Touraine" " " " "La Bretagne"................. "La Gascogne"................ ----14,2»m ton, "-O.OOO korjskih moči . .. . 12,000 " 25 OeO «• ** 12 too " '2* «K»o " " ... 10 H O " 12 0 " " .. . 8.O " O'-O " " ____ 8.O00 " U.OuO " " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrougb Building. Paraiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 19. uri dopoladne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St.; N. Y.: •LA PROVENCE •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE 13. maja 1909. *LA SAVOIE 20, maja 1909. *LA LORRAINE 27. maja 1909. *LA PROVENCE 3. junija 1909. *LA SAVOIE 10. junija 1909. *LA TOURAINE 17. junija ISm, 24. junija 1909. L julija 8. julija 15. julija Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, IIL NOTARSKA PISARNA 6104 St. Glair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, ženito-vanjska in kupna pisma itd., prepise, intabulacije, tožbe v slovenskem, češkem, hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, raznovrstne prošnje vojaških zadevah ter iztirjavam dolgove tukaj in v stari domovini. Daj am svete v pravdnih zadevah zastonj. Zastopam stranke pri sodnijah. Rojaki! Če hočete imeti pisma pravilno in po ceni napravljena, Se potrebujete kakšen svet v pravdnih zadevah, ali če hočete, da boste pri sodniji dobro zastopani, pridite v mojo pisarno in Vas zagotovim, da Vam ne bode nikdar žal. Pisarna je celi dan in zvečer do 9. ure odprta. Ob nedeljah uradnjem od 9. do 12. ure dopoldne. G. J. HANA, javni notar. JOS. KOŽEN, soli citat or. VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Barbare v Pleasant Valley, Pa., postaja št. 56 z glavnim sedežem v Forest City, Pa., priredi svojo prvo veselico dne 15. maja t. 1. Pričetek je točno ob 6. uri zvečer. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje v Pleasant Valley, Pa., in okolici, da se naše prve veselice mnogoštevilno udeležiti blagovolite. Za dobro zabavo in fino postrežbo skrbel bode odbor. S spoštovanjem Fran Demšar, tajnik. JOHN KRAKER BUCLID, O. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Bulger, Pa., in okolici naznanjam, da sem s L majem odprl PRODAJALNO vsakovrstnih godbenih orodij in LEPO UREJENO RESTAVRACIJO in sobe sa prenočevanje. Prodajam parobrodne listke sa vse prekomorske črte. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". Vse po najnižjih cenah in se rojakom toplo priporočam. George Schults, po domače Jurij Žalec. (13-15—Bulger, Pa. NAZNANILO. Začetkom meseca maja je odšel na potovanje obče znani rojak JOHN GRDINA starejši, trgovec in posestnik v Clevelandu, O. Omenjeni obišče svoje znance in prijatelje po raznih krajih v Zjed. državah in objednem zastopa tvrdko Travnikarjevo v Clevelandu, Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga rojakom toplo priporočamo. Upravniitvo "Glasa Naroda". rojakom srojs t»»ista» VINA, ktera v kakovosti n*dfcfflj»-jejo vsa druga ameriška vina. po 50 eentov galono. Wl ffce (Ga-tavrba) po 70 eentov galone. NAJMANJŠE NAROČILO BA n NO JE »0 6ALOX BRIN JE V EO, » kteroga -kovce po 20 K, jih pošiljal domov in jih zelo razširil po Štajerskem Kranjskem in Hrvaškem. Ameriška policija ga je na poziv avstrijske pridno zasledovala in ga dobila v Clevelandu, kjer je imel urejeno moderno delavnico in so našli tam tudi 110 dvajsetkronskih avstrijskih bankovcev. Ker je pa tamkaj tudi skušal ponarejati dolarje, so ga zaprli najprvo v Clevelandu za 2 leti in ga izročili po prestani kazni Avstriji. Obravnava se je začela 27. aprila in bo trajala tri dni. Priče so izpovedale, da je poslal v Evropo 6800 ban-bankovcev, izmed kterih jih ima avstro - ogrska banka 489. Celjsko porotno sodišče je obsodi- < lo dninarico Ano Rakun iz Šoštanja 1 radi dvojnega detomora na 5 let tež- ( ke poostrene ječe. Imela je dvojčke, ktere je 8 dni po rojstvu, kakor je sama pripoznala, odela zanalašč tako trdno, da sta se oba v zibelki zadušila. Zagovarjala se je, da je to storila iz obupa in strahu, kaj bo z otroci, če bi ona umrla. Premog išče državna uprava v Pristovi pri Škofjivasi. Prišlo je kakih 24 delavcev iz Poljske Šlezke, ki so pričeli nedavno z začetnim delom. Gozdni požar. Pri Jurišnji vesi blizu Tinj je pogorelo 19 oralov borovega in smrekovega gozda Otroci posestnika Pliberška so na paši ob gozdu zal.uri 15 in od tam se je gozd vnel. Železnica Ljutomer - Ormož. Železniško ministerstvo je dalo upravnemu svetu lokalne železnice Radgo-na-Ljutomer dovoljenje za tehnična pripravna dela normalnotirne železnice Ljutomer - Žerovinci - Ivanjkovci - Ormož. ure v tem položaja. Toda ko je vstal se je onesvestil in začel prebodivfti se zopet rsfl^rsj^ti J® TP*** ter se tako blazno vesti, da so ga morali šiloma zve za ti in odpeljati v blaznieo. Zdravniki so iq'avili, da je neozdravljiv in ostane blazen do smrti. TKABtAMU/y KOROŠKE NOVICE. Nogo si je zlomil krošnjar Prane Mlekuš iz Št. Vida na svojem potovanju v Maria - Feieht. Prepeljali so ga v bolnico v Št. Vid. Nesreča. Nedavno je skušal potnik Charislav Litson iz Aten, tehnik V Freibergu na Saksonskem, ki je v Celovcu zapustil vlak in zamudil odhod, skočiti na odhajajoči vlak. Padel je na tla in se na glavi precej ranil. Ko so mu rano za prvo silo zavezali, se je podal v bolnico. HRVATSKE NOVICE. Dvojni umor in goljufija Pri sodišču v Mitrovici so bili obsojeni radi najetega umora in goljufije D. Pavličev in T. Janko vi č v smrt na vislice, Evica Pučenič in S. Tulenič, pa v 16 oziroma 121etno ječo. — VT5-je sodišče pa je razveljavilo na pri-ziv zastopnikov to sodbo in odredilo novo obravnavo. — Ponovna obravnava se je vršila v Osijeku. Vsi obtoženci so bili krivde najetega umora oproščeni, obsojeni pa so bili, ra-zun S. Tuleniča, ki je bil popolnoma oproščen, radi goljufije na 5, ozir. 6 in 2 leti težke ječe. Obsodba je napravila pri splošnem zanimanju v vseh krogih obilo presenečenja. Drž. pravdnik se je z obsodbo takoj zadovoljil. branitelji pa so prosili 3 dni odloga. Hrvaška šolska družba za Slavonijo. Za protiutež proti madžarskemu šolskemu društvu "Julian", ki snuje v Slavoniji šolo za šoio, ustanove Hrvati šolsko družbo, ki jo bodo imenovali po Strosmayerju. BALKANSKE NOVICE. Srbska soc. demokratična stranka za Bosno in Hercegovino začne izdajati svoje glasilo "Glas Svobode". Izvrsten spomin slaboumnega dečka. K seji društva psihijatrov in nervologov na Dunaju je pripeljal dr. Witzman slaboumnega dečka iz zavoda za slaboumne v Bieder-mannsdorfu. Ta deček ima kljnb slaboumnosti tako izvrsten spomin, da zna koledar za 1000 let skoro na pamet. Pove vsak bivši in bodoči datum z označevanjem dneva, praznika ali godu, in sicer brez daljšega pomišljenja. — Na poljubno stavljena vprašanja je točno izpovedal, da je bil 14. rožnika 1908 torek, dan sv. Tvana, da bo pepelnična sreda L 1917 dne 21. svečana, da bo trajal pust 1. 1924 58 dni, da bo Velikanož 1. 1929 dne 31. sušca, vnebohod pa 10. majnika. Dr. Witzman je pojaa-nil. da so bile vzrok dečkove slaboumnosti ošpice, ktere je imel kot dojenček 6 tednov. Na glavi stati je nevarno. V nekem mestu v Vzhodni Prusiji so se izkužali mladi ljudje v veseli družbi med drugim tudi v tem, kako dolgo bo kteri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da vzdrži na glavi pol ure. Oprt na roki z na zid prislonjenimi nogami je ostal res poi SloveMko Vrtejijkir štvo SV. JOŽEFA it. 12 J. 8. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa, in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v meseca Družtvenikom se naznanja, da hi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaiali svoje msseSne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekte-rega izmed izvršujoč ih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo. Pri redni društveni aeji dne 13. dec. 1908 izvoljeni so bili alede£ uradniki za leto 1909: Predsednik: Fran Krese, 61M Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: Vineens VoDe, 28 Tell Bl, Allegheny. I. tajnik: Josip Muika, 166 Spring Garden Ave., Allegheny. II. tajnik: Nik. Povie, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny. Blagajnik: Ivan Arch, 76 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 123 42nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: Fran Koneilja, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Kašček, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Mestnak, 849 Perry St., Allegheny. Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Ivan Simončič, 809 Gerst Alley, Allegheny. Alojzij Butkovič, 812 Green St., Allegheny. Iščem ALOJZIJA GOLJE, po domače Goljetov iz Male vasi pri Gros-uplju. Pred par meseci je bival v Pubelo, Colo., in sedaj je nekje v Washingtonu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi; poročati mu imam nekaj važnega. — Anthony Valentinčič, R. F. D. 1, Box 29, Pueblo, Colo. (13-14—5) Iščem JAKOBA KOPRIVŠEK Živel je pred enim letom v Diamond-ville, Wyo. Kdor ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi — Frank Scvarca, Box 13, Winter Quarters, Utah. (11-14—6) Iščem brata FRAN JA POŽAR in sestro HELENO POŽAR. Prvi ee nahaja čez 17 let v Ameriki ter biva nekje v Pennsylvaniji in sestra biva pa nekje v Minnesoti. Kdor ve za koji naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita svojemu bratu: John Požar, Box 447, Aspen, Colo. (11-14—5) Kje je JOSIP KARIŠf V Memphis, Tenn., je bil do meseca septembra preteklega leta, a pozneje je odpotoval v državo Michigan. Kdor rojakov ve za njegov naalov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Sa-kser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (11-13—6) Iščem brata IVANA PRUS. Doma je iz vasi Kermačin h. št. 1, fara Metlika. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, aH pa naj se sam javi njegovi sestri: Maria Lončarič, 618 3rd St., Steeltou, Pa (11-14—5) NARAVNA CALIFORNUSKA VIRI NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od M a« *» centov galona. Staro belo ali Črno vino 50 eeato* _ 55 centov gaiona »r kupi manj kakor 3S galea visa Beesling Kdor kni Kretanje parnikov. Sledeči parniki odptajejo iz New Yorka : __ ____posodo plačati Drožnik po $2.50 galona Sladki molt 34 stekL $6.00. Novo vino od leta 1908 ima peasbaa ceno. Pri večjem naročila dam po pest Z pottovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Coetra Cesta Ca, CsMfernU. aUSTRO - AMERIK ANA PROGA. V Trat in Reko. Argentina................19. maja Alice .................. 2. junija Laura.................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 2L julija Laura .................. 28. julija WHITE STAR PROGA V Southampton. Teutonic ................ 19. maja Adriatic ................ 26. maja Majestic ................ 2. junija Oceanic..................9. junija Teutonic................16. junija Adriatic................23. junija Majestic................30. junij* Oceanic ................7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA T Havre La Savoie .............. 20. maja La Bretagne ............27. maja La Lorraine..............3. junija La Provence............10. junija La Savoie ............. 17. junija La Lorraine ............24 junija La Provence............ L julija La Savoie .............. 8. julija La Tourame .. ......... 15. julija La Bretagne ............ 22. jolija La Provence —....... or». julija SEVERONEMdKI LLOYD. V Bremsa Kronprinzesstn Cecdlie____18. maja Kaiser Wilh. der Grosee.... 25. maja Prinzese Alice............27. maja Kaiser Wilhelm H....... L junija Kronprinz Wilhelm...... 8. junija Prinz Friedr. Wilhdim .... 10. junija Kronprinzessin Ceeilie .. 16. junija Friedrich der Groese .... 17. junija Barbarossa..............19. junija Kaiser Wilh. der Gross« . .22. junija Grosser Kurfurst........24. junija Kaiser Wilhelm U.......29. junija RED STAR LINE. V Antwerp«. Lapland ................ U. maj* Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 6. junija Kroonland..............12. junija Lapland................ 19. junija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija AMERICAN LINE. V Southampton. St. Paul ................ 15. maja Philadelphia ............ 8. maja New York .............. 22. maja St. Louis ................29. maja Philadelphia ............ 6. junija St. Paid................ 12. junija New York.............. 19. junija St. Louis .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. julija St. Pant................ 10. julija New York .............. 17. julija St. Louis................24. julija HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg. Cleveland (novi) ........ 22. maja President Grant..........26. maja Kaiserin Aug. Victoria .... 29. maja DEUTSCHLAND........ 6. junija President Lincoln........ 9. junija Cincinnati (novi)........12. junija Bluecher .............. 16. junija Amerika................19. junija Cleveland .............. 28. junija President Grant ........ 30. junija HOLLAND - AMERICAN LINE. V Rotterdam. Noordam ................ 18. maja Rotterdam .............. 25. maj a Ryndam ................ 1. junija New Amsterdam ........ 8. junija Potsdam ................ 15. junija Noordam .............. 22. junija Rotterdam (novi-) ........29. maja Ryndam ................ 6. julija New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. julija POZOR SLOVENCI IH Podpisani priporočam jočam rojakom v Chieegi, BL lici svoj dobro uregeod SALOON. Na raapoiago imam tudi h ljišče. Točim vedno sveže i Sedp pivo, jako dobro razne likerje ter prodaj i. ji ke. Postrežba sotidna Prodajam tudi in robrodne listke za vse črte po izvirnih eenek. narje v staro domovino potom po dnevnem knrsa V sem z banko Frank Sakser New Torku. Svoji k svojimi JOSIP KOMPASE, 8908 GzeenbayAv.. Oa v POZOR ROJAKI! plclaste in stolobndce^ od katerega v;e tsdnih lep*lasje, brki is brada popolnoma zrastejo f Revmatisetn aH trgu]« Nov naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor t ud > * «••«•-<;» svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vset. t»o jsio ! gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 St. Clalr «»»'■»■ j kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. ' Knajpova zdravila ! Sedaj smo priprav 1 jeni v a a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš ako s i prehJajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. Avstro - A m e ■* i k a n s ka črta [preje bratje Cosulichj Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. j Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. VBi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih majn in jnnijn se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva draga nova pot-niika parni ka. Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razredi to do: TRSTA..........................................#31.00 LJUBLJANE..................................... 3Leo REKE.............................................. 3i.oo ZAGREBA......................................... 32,30 KARLOVCA...................................... 32.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE..... ...............$60.00, 55.00 i 60.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New Ya*. V padlaahovej senci. SpiMl Karal May. CBTRTA KNJIGA, V balkanskih soteskah. tflleerraa)a.) "Cc^ata je bila denarnica!" » * fTujieva. Zgubil jo je in potem jo je zaman iskal. Našla sem jo v goapodaijevej sobi in sem jo hotela zopet vrniti tujcu; gospodar me je pa aoprl, dokler tujec ni odšel in ko sem potem dejala, da denarnica ni njegova me je dal pretepati." "Potem je on povsem navaden tat. Toda kaj je bilo v denarnici T" "Kise« mogla pogledati, ker je prišel gospodar." "Ali veš, kje ima <*edaj denarnico T" "K'aala sem dobro. Denarnico je dal svojej ženi in ta jo je spravila ■a drva na dvorišču." Sedaj zaslišim pred hišo, kako nekdo vpraša: "Kje je morilec t" Odi dean na prosto in tukaj ugledam majhnega in skrajno suhega možidka, ki je bil pokrit z velikansko ovčjo kapo in obut v velikanske čevlje. Oblečen.je bil v živo rudeee hlače, ravno tak telovnik in v modro džupejo kratkih rokavov. Džupeja je bila že dokaj raztrgana in tudi na telovniku ai bilo niti jednega gomba. Mesto gombov so zavzemale niti, a kterimi ai je obe strani telovnika zvezal. Na nora je imel velikanske očale, v kterih je bilo poldrugo steklo in v rokah je držal steklenico za črnilo, gosje pero in par listov papirja. "Evo ga", reče gostilničar in pokaže name. Čudni možiček je toraj glavar in poveljnik tukajšnje vasi! Name je napravil ravno tak vtis, kakor njegova obleka. Na prvi pogled vidim, ARINKA, MALA C*N004MtEA. DETELJICA, kivijenje trok taaej-■kih bratov, 39* DOMAČI ZDRAVNIK PO KlfEIPIi, 5i*. DOMA IN NA TUJEM, Si*. DVE ČUDO POLNI PRAVLJICI, OČKI KNJIGI v ABECEDNIK NEMŠKI, Si*. " pm.- j AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI Pri tek besedah mu pokažem revolver. Kjaja skoči nepopisno hitro \ TOLMAČ, 50*. par korakov nazaj in potem reče: ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, "Ta človek je v resnici nevaren. Pustimo ga toraj za sedaj sedeti." ^ Poišče si toraj drugo mesto, položi tintnik kraj sebe, nagubanči ; BLEIWEIS KUHARICA •»• trio in prične ogledovati svoje gosje pero. Po tej preiskavi da povelje: una $1.80- "Daj mi nož!" ČETRTO BERILO, 40*. Gostilničar mu prinese nož, s kterim bi se lahko drva sekalo. Kfcaja Dimnik: BESEDNJAK 8L#VEN-prične rezati svoje pero, da je bilo veselje in potem ukaie: BKEGA IN NEMŠKEGA JE- "Daj mi vode!" ZTRTA 90*. Tiatnik napolni z vodo in potem prične mešati s peresom po črnem j Ey^QELIJ, vezan 5i*. Wots, ktero postaja le počasi mehkejše. GRUNDRI8S DER SLOVENI- IMihj je bil skrajno smešen. Končno pomaknem svoj lonec z žga- ■ gcHEN 8PRACHE, vosaa $L25. pred kjsjo in mn rečem: "Tesko delo imaš, pij!" _ In zgodilo se je ono, kar sem pričakoval, kajti kjaja me vpraša: "Kaj je v loncu?" "Slivovica." "Jeli Pobrat" "Jako dobra." Vzame lonec, poduha in prifae piti. "Hočeš še večt" ga vprašam. "Imaš kaj denarja!" "Da, vse bodem plačaL" "Napolni lonee; rri bodemo pilL" fiOnec napolnijo in potem gre od ost do tibt. Ko bi morala priti vrsta na me, reče kjaja: "Ta je zločinec in vsled tega ničesar ne dobi!" HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 4i*, maH $$*. HITRI RAČUN AR, 40*. j KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00 PODUK SLOVENCEM ki e koče jo naseliti n Ameriki, SO*. RVA NEMŠKA VADNTCA, $5*. i ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. To mi je bilo po volji, dasiravno sem na obraz* hlapcev opazil da j ^^ . slovbnskI mi privoščijo nekoliko pijače. Oni so sploh na mojej strani. Zadnje kap- SLOVAB Ijiee Čudnega žganja povžije sodnik. Potem si popravi očala in reče: ' • "Sedaj se prične zasliševanje. Streljal si na tega moža, jeli T" "Ne na moža, temveč na njegovo puško." "To je prav vsejedno; streljal si in to si sedaj priznal. Zaslišanje je toraj končano. Sedaj mi ni treba kaj pisati. Plačaj toraj žganje in potem te od vedemo." "Kamf " "Booeš že zvedel. Sedaj moraš ubogati in ne izpraševatL" "Dobro, toda ako ne smem jaz izpraševati, potem želim, da saj ti nekoliko izprašuješ." "Kaj naj izprašujemt Jaz sem gotov." "Kakor hočeš; potem sem pa tudi jaz gotov in tako odidem svojim potom." "Tega ne bodeš storil, kajti sedaj si moj jetnik." "Veš kaj, ako že želiš napraviti kako šalo, potem napravi saj kako dobro. Rad bi namreč vedel, kedo me zamore pridržati, morda til" Udari se po prsih in odvrne: "Da, jaz!" "Toraj pridi k meni in skušaj. Ako te dobim med svoje roke, potem te prelomim, kakor staro trsko. In ako me skuša kedo drugi prijeti, ga jednostavno ustrelim." "Ali ulišitet" oglasi se kjaja, "sedaj ga bodemo morali zvezatL" "To ni potrebno, kajti vam ne bodem nič žalega storil, ker prav dobro vem, da me tudi vi ne morete nadlegovati. Dokončal si zasliševanje, M da bi me vprašal kedo aem. Ali ne bodeš moral tvojim predpostavljenim poročati tndi o mojem imenu?" "Da, kedo si i a kako ti je ime T" "Vidiš, sedaj.pa znaš izpraševati!" "Z i^raševanjem sploh nisem hotel pričeti, da te ne pripravim v toliko nesreSo, kajti ako prič nem izpraševati, potem pridejo tudi vri ostali tvoji zločini na dan, ktere si že preje izvTŠil." "Toraj nadaljuj z izpraševanjem v Alahovem imenu. Povedati ti hočem vse svoje grehe in ti jih napiši. Znaš pissiif" "To vprašanje pride nekako nepričakovano in šele po daljšem pre- ndfljevanjn mi odgovori: _ a _ "Črnilo je seveda prede/belo in tndi pero ni dosti vredno. Pred vsem si moram skuhati novo črnilo. PovedaK so mi, da ai tqjeef" "Seveda sem tujec." "Imai Ii teskere za devet pijestrovf" _ Teskere je navadna tarfta potna listina, ktero mors imeti p,j,1 ft V vsakem kraju ae mora taka listina pokssatL 'Da, teekere imsm." "Pokaži!" Potno listino mu izročim, toda jedva da jo poseda, ke_ress: "Petne listine dosedaj še nisi nikjer pokazal. Čemu ps tega storflf" SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, ino vesan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, Ano vezan $S.00. SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR, 30c. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR $0*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 4i*. SPRETNA KUHARICA, broiireva-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, BO*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM 30e. ZABAVNE » EASHE BRUSE K*JI« ANDREJ HOTKR, SO*. AVSTRIJSKI JWNAX3, eras. SO*, neves. 71*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJ a. SO*. BARON TREaVK, SO*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEteVAMA, SO*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, Si*. BURSKA VOJSKA, SO*. - Podružnice - Spljet, Celovec in Trst Elizabeta, so*. ENO LETO MED INDIJANCI, 00*. ENO URO DOKTOR. isWigia, 00*. ERAZEM PREDJAMBKL lid ERI, 20*. „ -v j EVSTAHIJA, 15* , FABIOLA, 00*. '^e GENERAL LAUD ON, 25*. GEORGE STEPHENSON, mm Bolezni c, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska akapaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM 20c. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi lino vassas aku paj$4.50. GROFICA BERAČICA, Iti skupaj $6.50. HUDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA STA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 80* IZ AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, SOS IZGUBLJENA sreča, 20* IZIDOR, poboftni knot, SO* ILET V carigrad, 40* JAMA NAD DOBRUŠO. 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 svsshev, metno vezano, vaak zvesek $QLii. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 16* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMHJAN I., eoaar mekikan ski, 20* MALA PESMARICA, 30* NASELNIKOVA SČI, SO* NAŠ DOM. Mika pavastL Task ii* NA VALOVIH JEENEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST PRBGAJANA Q) POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAfANE. ss« NIKOLAJ ZR1NJSE3, 20s OB TIHIH VEČERIH, »m »mu, «8.40. OB ZORI, 76* ODKRITJE AMERIKE, 4t* PAVLIHA, 20* PARIŠKI ZLATAR, 25c. FE8MARICA "(iLAoBfcNE MATI CE" ino vezati POTOVANJE V LHJPUT, Mf rOSLEDNJl MrlEXKANEC, ^&AVLJ1C£ (M»i»r,> aSo /RRD NlfiVTHTO, i RE GOVORI, PRILIKE, MEK1 SO* PSI SEVERNIH SLOVANIH. S^f PRINC KVG&A, PRIPOVEDKE, r svečki po M* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, Ms REPOdTET, SO* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALBINL SO* ROBINSON, broiiran, $0* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, S svssifc $2J». EOKOVNAČI, narodna igra M* ROARSKO ŽIVLJENJE, SO* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, S tretkar 75* SANJSKE BUKVE, velike, 30c. SENILIA. 15* SITA, mala fEadostaafca, 90* SKOZI ŠIRNO TNDUO, SO* SLOVENSKI ŠALJIVEC, S ZTCfiiC: po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVBTRIJ SKE ZGODOVINE, 2i* STANLEY V AFRIKE, Si* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK. 20* STOLETNA PRATIKA 70c. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, M4 SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, Si* SREČOLOVEC, Si* SVETA NOČ, 10* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vaak po Si* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MOR1ŠČE, 20c. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni adaairal, S0* TIMOTEJ £N FILE M ON, Si* TIUNG UNG, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 aveskov $550. TRI POVESTI GROFA TOIJSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brofcraoa $2Ji, £*jaa $0.M. V DELU JE REŠITEV, 20* V ENČEK PRIPOVESTI, Si* V GORSKEM ZAKOTJU, Si* VOHUN, 80* VRTOMCROV PRSTAN, SO* V ZARJI MLAD06TL 20* WTNNETOU, . dečš gsulksas, tn zvezki, 01.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVE^ iO* ZLATA VAS, 96* KLATOROG, $1.96. ZMAJ IZ BOSNE, «0* Z OGNJEM IN MEČEM, $L5i. ŽENINOV A SKRIVNOST, 90* ŽALOST IN VESELJE, OPOMBA. Naročilom Jo \ -urno vred nest, ■ v poštni nakaznici ali poitnik kak. Poštnina je pri voeh tek fte všteta. ir važno za slovenske farmerjel Vsled zahteve nekterih rajafca 1 a ročili smo zopet v Ljubljani število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v ialogir is M dolge po 70 in 65 em. Na razpolago iissiao taH domače brnailne kwm (oaie) ter klepalno orodje. Ker je bilo letoa vprašanje po ta blagu tako veliko, da nimm «mogič izvršiti vseh naročil, avotujoMo vssm onim, da ae že sedaj preokrbe a ta orodjem za prihodnje poletja, ffliii cen pišite na: FRANK 8AKEEE 00. 89 Cortlandt 81, Now Tack. H. T MARKO KOFALT, 844 & 546 So 2nd Street. 8teblton, pbnna. Priporoč* se Slovencem In Hrvatom * Steel tonu in okolici sa isdelovanje kapnik pogodb, pooblastil ali potnomoči (Vol lmacht' m drugih v MtanU poool ■padajočih stvari, ktere toteo is po aea! Irrrtujcm. Dalje prodajem pirokredu Istke aa v stari kraj sa vse boljfte panike In pozo-brad ne proge ter pošiljam fcnitr vataae domovino po najmtjt ceni. Mr. MARKO KOFALT je nat saatopnik sa vse poole in ga rt>>akeK toplo priporočamo. "GLAS NARODA.**. 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IS. New York, N* i CLEVELAND, O. lilo si namenjen leno, otroke, sli ps nike, ter prijatelje v Amert ko vzeti, potrebuješ Človek*, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive a* nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrdfcen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje Kat ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo »ojaJte sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako. dt nimajo nobenih raprek. Na naseliuškem urada (ElKs hWff služimo jim vedno v najboljšo pomoč. avstrijski denar kupujemo in prodajaun. p% dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupil Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplačaj nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImaC iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, d* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačan* le prezreti! Imateli r staro domovino kom* K* ko pooblastilo poslati, obrnite se n* nas, mi vam ceno in brzo postreže, mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kterf vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje wojc vojaško kbjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo ime) ( ko se domu vrne. MALI VITKZ,3 zveski skupaj 92.». MALT SVEZNALEC, 294 Vaino za rojake, nisi MARIJA, HČI POLKOV A, •»# MARJETICA, 501 MATERINA ŽRTEV, 694 MATI BOŽJA Z BLEDA, 1* MLKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, *L00. MIRKO POŠTENJAKOVIC, 194 MLADI SAMOTAR, 16* MLINARJEV JANEZ,4*4 MRTVI GOflTAČ, B94 MUČENTKL A. ASkare, ^o«antnoJ ves. 92.00. na INDIJSKIH OTOCIH, U4 najdenCek, ao4 NA PRERUI, 304 NARODNE PESMI, Žirovnik, B n ski, ven. vsak pe §64 NARODNE PRIPOVEDKE, I sv« i ki, vsak po 994 J NASELJENCI, W94 ki nameravajo potovati v staro domovino 2 dobi.n * brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere ietineg* izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo no.su vom "Kretanje parnikov^in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it dai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d* pmit en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi Ldav pride v New York in na ktero postajo; naŠ človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pittfagt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ut a; nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Gortl«r»»0* krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl>e hranilnice &if jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obres* -' od dneva uloge. "izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in rt« t« koči račun ter je obrastujo po člatlh' Delnlika glavnica K3.000.000t Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo. Nai zastopnik za Zjedntfene države je tvrdka FRANK SAKSBR CO., M Cortlandt Sti-Mt, New Vorlc. Podružnice - Spljet, Celovec in Trst Rezervni fond , K. 300-000» _ _ __