št. 27 (1354) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 3. julija 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI lentiernej: ubrani akordi pavskih »osmercev« ^8 iiodeljskem srečanju oktetov 75 na šentjernejskenn hipodromu je nastopilo^ 30 oktetov iz Slove-in eden iz Hrvaške - Pokrovitelj Bogdan Osolnik poudaril pomen te tradicionalne prireditve Na letos že T Po ^ntjeraejskem polju se je spet razlezla slovenska pesem I ^^ju oktetov 75, tradicionalni jMire^tvi, ki je bila letoi--- I ^trtič, se je v nedeljo, 29. junija, na šenljemejskem hipodromu 31 oktetov od 32 prijavljenih, od tega en ženski in en gostu-I?®* (iz Karlovca), z okoli 250 pevci. Prireditev je poslušalo nekaj ljudi. Bogdan Osolnik, pod-J«edsednik republiškega odbora ZZB NOV, je v govoru poudaril, da je šentjernejsko srečanje slovenskih amaterskih oktetov prava ljudska prireditev in dokaz, da kultura pri nas v resnici živi z ljudstvom. Kakor vselej do zdaj je srečanje tudi letos začel domači Sentjernej-ski oktet, ki ima največ zaslug, da je ta osrednja slovenska prireditev pevskih „osmercev" v Šentjerneju. Zatem so se zvrstili vsi drugi prijav- ^jučni prizor z nedeljskega Srečanja oktetov 75 v Šentjerneju: Rado Simoniti dirigira združenim ®tom (okoli 250 pevcev), ki jih pri petju spremlja pihalni orkester Novolesa iz Straže. Sindikat vedno ščiti delavce Ivanka Vrhovščak, glavni tajnik slovenskih sindikatov na proslavi srebrne-_ 9^ jubileja samoupravljanja v Sevnici • Odločno proti odporom Ijeni okteti, razen ljutomerskega, in zapeli po eno pesem. Srečanje je končal nastop združenih oktetov, ki so pod vodstvom Rada Simonitija in Novolesovega pihalnega orkestra zapeli dve partizanski pesmi in Inter-nacionalo. . V soboto, 28. junija, je bil v šent-jernejskem kulturnem domu slavnostni koncert, na katerem so peli: Oktet Gallus pod vodstvom Milivoja Surbeka, Koroški akademski oktet, ki ga vodi Ciril Krpač, in Šentjernej-ski oktet, ki ga vadi Ernest Jazbec. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnje^ kota in je nastop oktetov navdušeno pozdravilo. I. ZORAN na 11. igrah elektromehanika v soboto in v nedeljo je Novo mesto gostilo športnike združenega podjetja Iskre. V izredno lepih in kvalitetnih bojih se je Novomešča-nom predstavilo več kot 1000 šport-nikov-delavcev te tovarne, ki so tekmovali v nogometu, odbojki, košarki, rokometu, kegljanju, streljanju, balinanju, šahu in namiznem tenisu. Rezultati v skupni uvrstitvi: 1. Elektromehanika 1.275 točk, 2. Emo 1.055, 3. Commerce 1.050, 4. Iri 1015, 5. Avtrfelektrika 980, 6. Aparati 930 itd. »Dolenjski list« v vsako družino Jutrišnji dan bomo slavili po vsej domovini kot dan tistih, ki so ponižani, mučeni, streljani, lačni in golih rok dvignili visoko zastavo upora, ki so v brezobzirni borbi dvignili tlačene jugoslovanske narode k časti, ponosu in jim prižgah luč svobode. Našim borcem za njihov praznik najiskrenejše čestitke! (V prihodnji številki bomo objavili razgovor z dr. Metodom Mikužem, borcem in zgodovinaijem NOB, kot naš prispevek k dnevu borcev.) ' ^MiiravM^ S° V Partizanu svečano proslavili dan samo- c J ey- Pred nastopom solistov ljubljanske opere in recitaci-r! ^/7 angaziranih pesmi igralca Toneta Kuntnerja je ob 30-letnici »I Iv ?Uprav,iania spregovorila glavna tajnica slovenskih sindikatov 3 an*a Vrhovščak. ' p * Unn° pre8^edu uspehov naše samo- • nas r12 S^itve Je poudarila, da pri 5^. Uspehi nikoli nismo zakrivali p° ^ sevniški občini ste znani Svoiih i se Pogumno lotevate samm, sla bosti, znate zaustaviti Prečili*** ^an-iu nasprotne sile. Predela h i ^ se z rezultati minulega P°sameSSV niso mogli okoristiti ki sknv • spopadate se s silami, njem TTjSn ^orma'n'rn ustanavljanjem h i • ' nepravilnim združeva-^zličn h ln.sFedstev, s prilaščanjem ^vaiat!h/,rivi,egiiev in demagogijo TWI uclavce in zaobiti ustavo." ve(ji^V^n^Ca Vrhovščakova je na-resnir^ delavskem gibanju potrjeno znajo i-j ,delavvci slej ko prej spo-no za«, Pošten, kdo se resnič-brez i Zema za nove ustavne odnose njihOVpPo.re^ja> kdo pa si pridobiva glasove s podkupovanjem v 30 let v zk Za tri desetletja članstva v Zvezi komunistov so na zadnji seji občinske konference ZK prejeli zlate značke tile člani iz brežiške občine; Ivan Grabar, Jože Jurišič, Rudi Novak, Radomir Jelič, Vinko Jurkas, Tončka Lovše, Stane Ke-rin, Avgust Molan, Jože Ogo-revc, Anton Kostanjšek, Zvonimir Gaberšček in Marija Veble. delavci v sredini, kjer živijo in delajo, v boju z nasprotniki ^ seveda niso prepuščeni sami sebi. Vrhovščakova se je zavzela za odločno akcijo pri stabilizaciji našega gospodarstva. ALFRED ŽELEZNIK za cesto Člani krajevne skupnosti Mozelj pri Kočevju se zelo trudijo za ure sničitev programa dela. Najbolj si želijo asfaltirati cesto Mozelj-Livold. Računajo, da se jim bo ta želja uresničila prihodnje leto, ko bodo skupaj s transportom gozdne gradnje GG Kočevje in Cestnim podje tjem Novo mesto TOZD Kočevje presekali nekaj cestnih ovinkov ter tako sami pripravili cesto za asfaltiranje. andrej verbic vtrimu v ponedeljek je obiskal trebanjsko indusUijo montažnih objektov Trimo predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič. lovariš Verbič si je že dalj časa želel ogledati novo tovarno strešnikov in ta-sadnih plošč, ki že poskusno obratuje. Temeljni kamen za dom JLA Jutri ga bo v Novem mestu ob praznovanju dneva borca položil načelnik; generalštaba Stane Potočar - Krepitev vezi med občani in JLA Za dan borca bodo 4. julija ob 8.30 nad poslopjem novome^te pošte položili temeljni kamen za novi dom JLA. Pričakujejo, da ga bo položil načelnik generalštaba Stane Potočar, potem pa bodo pripravili kulturni program. komunalne priključke. Večina parka bo ostala nedotaknjena, teniška Ob prvi seji t)dbora za gradnjo novega muzeja NOB v Novem mestu in srečanja pri Miklavžu na Gorjancih bo položitev temeljnega kamna za dom JLA osrednja prireditev v novomeški občini ob jubilejnem dnevu borca. Predsednik občinske skupščine Jakob Berič trdi: „Hvaležni ,sino J LA za njeno odločitev, saj je zdajšnji dom neustrezen sokolski dom slavi letos že 100-letnico! Po načrtu naj bi bila otvoritev doma JLA za dan JLA prihodnje leto, se pravi 22. decembra 1976." Lokacija jc v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom, investitor je JLA, občinska skupščina pa bo brezplačno dala zemljišče in jutri slavje na jugorju Krajevna organizacija Jugorje pripravlja ob 30-letnici osvoboditve in 1. krajevnem prazniku dne 4. julija, ob 14. uri odkritje spominskega obeležja padlim borcem in žrtvam fašizma na pokopališču na Jugorju. Po svečanosti bo tovariško srečanje borcev in mladine pri Badovincu na Jugorju. Vabljeni! Kje so kadrovske štipendije? Podjetja se jih branijo, zato prosilci pritiskajo na občinske sklade štipendiranje v Posavju zelo slabo odraža potrebe po strokovnjakih v občinah te- regije. Tako so 27. junija ugotovili na skupni seji medobčinskih svetov SZDL in Zveze sindikatov, ko so obravnavali štipendiranje ter vključevanje mladine v srednje in poklicne šole. Predstavnik Zavoda za zaposlovanje je pojasnil, da manjka v posav- 5^^ 1 •'2 delavci, ki so minuli petek v Sevnici prejeli srebrna prizna-lovg P^Wiške Zveze sindikatov, je bil tudi Jože Pacek, glavni tajnik ^ ^upščine, nekdanji nepoklicni predsednik občinskega ■ sveta v Sevnici in sekretar v Stillesu, takrat Mizarski ^^J^lvni zadrugi. Na sliki mu čestita,tovarišica Ivanka Vrhov-' iFoto: Železnik) denar za stanovanja Občane in organizacije združenega dela obveščamo, da bomo v prihodnji številki Dolenjskega lista objavili razpis za posojila iz združenih sredstev za gradnjo in nakup stanovanj. Vsota 22 milijonov dinarjev je namenjena za stanovanja v družbeni lasti in za indivi-^ualne gradnje. skih občinah 196 kadrovskih iStipen-dij. Podjetja jih kljub slabi strokovni zasedbi ne razpisujejo. Kot kaže, se • ponekod celo bojijo šolanih ljudi, saj sicer v brežiški občini ne bi imeli kar treh študentov ekonomije na spisku za socialne štipendije. Podjetja bi s podeljevanjem kadrovskih štipendij lahko močno razbremenila občinske štipendijske sklade in še kadre bi si zagotovila. Socialna štipendija namreč nikogar ne veže in ti studenti odhajajo po šolanju večinoma drugam. V Posavju doteka denar v štipen-dnske skbde zelo počasi Zdaj, ko je SDK prevzela nadzor nad uresničc*-vanjem samoupravnih sporazumov o štipendiranju, se bodo te stvari verjetno kmalu popravile. Predsednik medobčinskega sveta SZDL Ignac Vintar je. načel vprašanje šolske mreže v Posavju. V regiji pogrešijo kadre z ekonomsko srednjo šolo, za katero je med mladino veliko zanimanja, vendar je bilo ravno letos odklonjenih precej kandidatk v Celju in v Novem mestu. Primerilo se je celo, da so zavrnili odličnjakinje. Oba občinska sveta sta predlagala občinskim skupščinam v Brežicah, Krškem in Sevnici, delovnim organizacijam in sarno-upravnim interesnim skupnostim, naj točeno ali skupaj prevzamejo pobudo za organiziranje oddelka take šole v Posavju ter mu zagotovijo prostore in opremo. Stroške redne dejavnosti je pripravljena prevzeti republiška izobraževalna skupnost. JOŽICA TEPPEV igrišča pa bodo po pogodbi prestavili na desni breg Krke. V domu bo kino dvorana s 500 sedeži in z odrom, ki bo primeren tudi za večje koncerte in gledališke prireditve, 4-stezno avtomatsko kegljišče, restavracija in več drugih prostorov, kar bo kajpak še pomagalo zbližanju občanov in vojakov. Jakob Berič pravi: „Prosimo za razumevanje vse tiste, ki so dolžni ali pristojni pomagati pri gradnji. Mislim na komunalne delovne organizacije in tudi na teniški klub." Prav zaradi velikega političnega ' pomena te gradnje bodo tudi temeljni kamen položili jutri dopoldne. gradisov projekt za most cez krko v novem mestu Po besedah generalnega direktorja Pionirja Ivana Kočevarja je projekt za novi most čez Krko žć v delu: konec avgusta poteče rok za načrte, ki jih pripravljajo v Gradisu. Dotlej bodo končana tudi pripravljalna dela, in kot računajo pri Pionirju, bo takrat vse nared za gradnjo. Občina že nakazuje odškodnine za razlaščena zemlji&a. Strokovnjaki so tudi že geološko raziskali teren in temu ustrezno bodo narejeni načrti. Štirje državni prvaki! Najboljši v Jugoslaviji: Maja in Jasna Doki, Šuštar in štafeta 4x400 metrov Nedelja je bila bržkone najsvetlejši dan v zadnjem desetletju novomeškega in tudi dolenjskega ^rta! Mladi Novomeščani so osvojiU kar štiri naslove državnih prvakov. Na državnem prvenstvu v gimnastiki je med članicami zmagala komaj 15-Ietna Maja Doki, zdaj verjetno dokončno najboljša jugoslovanska telovadka, pred katero je še velika prihodnost. Po njenih stopinjah gre tudi mlajša sestra Jasna, ki je zmagala med pionirkami. Na državnem atletskem prvenstvu za mlajše mladince v atletiki je rod Novomeščanov, ki je zdaj najboljši v Sloveniji, potrdil svoje kakovosti z dvema zmagama: Šuštar je bil najbolja v skoku v višino, zmagala pa je tudi štafeta v teku na 4 x 400 met- rov. 9 V- drugi polovici tedna bo Slovenija pod vplivom hladnega zraka, nato se bo vreme le postopoma izboljševalo. V četrtek bo še deževno, v petek delno izboljšanje. obliki debelejših kuvert in samo-pašništvom. Vrhovščakova jc pristavila, da takšne odnose lahko spreminjajo le tedenski mozaik Ameriški predsednik, ki je bival v Beli hiši pred Geraldom Fordom, pa se je moral zaradi afere Watergate umakniti s tega položaja, je minuli teden sprejel člane posebnega kongresnega odbora, ki še vedno raziskujejo ozadje „škandala stoletja." Richard Nixon, o katerem je sicer zadnje čase v javnosti izredno malo novic, je sprejel člane odbora v svoji zasebni hiši v San elementu v južni Kaliforniji, ni pa znano, kaj jim je vse povedal... ali bo vendarle prišlo vse na dan... Prav tako pa ni znano, kaj se bo zgodilo z britanskim profesorjem Denisom Hillsom, ki v nekem zaporu v Ugandi še vedno čaka na dokončno odločitev predsednika Idi Amina, Sodišče v glavnem mestu Ugande je profesorja obsodilo na smrt, ker je v neki knjigi (ki pa sploh še ni izšla) imenoval Idi Amina „vaški tiran". Za profesorja se je zavzela celo britanska vlada, toda'doslej brez kakega posebnega uspeha, pa čeprav je v Kampalo priletel poseben odposlanec britanskega zunanjega ministra. Predsednik Idi Amin je njegovo posredovanje zavrnil z zahtevo, da mora v Ugando priti osebno britanski zunanji minister Calaghan in se opravičiti, kar pa slednji kot vse kaže ni voljan storiti Pogajanja so trenutno prekinjena, medtem pa se je zvedelo, da je v ugandskih zaporih še okoli deset drugih britanskih državljanov, ki jim grozi enaka kazen zaradi podobnih vzrokov... kako se bo razpletlo, bomo pa šele videli... Videti bo treba tudi, kdo vse se bo v prihodnjih nekaj letih lotil izdelovanja atomske bombe, ki so jo po nekaterih novi-c(jt pripravljeni narediti tudi v Argentini in Braziliji. Vlada v Buenos Airesu je sicer te novice zanikala, vlada v Braziliji pa le deloma ... se bo mar atomski klub znova povečal? ... Povsem negotova je tudi zadeva z novim strašnim orožjem, ki ga je omenil sovjetski voditelj Brežnjev v enem svojih zadrtih govorov. Ko je omenil novo orožje, ni nihče natanko vedel, kaj je imel v mislih, sedaj pa se je zvedelo, da gre za „vremensko bombo"... nov strah nad človeštvom,,. Zemljo je moč izboljšati Osušene močvare bogato rodijo - Sodobno osuševanje je pri nas še premolo znano Veliko travnikov je tudi po dolinah in ravninah, ne le na strmih hribih, kjer je težko orati. Kmetje pravijo, da so prevlažni za njive ali jih celo poplavlja voda- Še dobrega sena ni moč pridelati na njih-Zelo malo pa je stoijenega za izboljšanje take zemlje. Kdor ni zadovoljen s pridelkom, opušča obdelovanje in si išče dohodke drugod. Slabe zemlje ne zna izboljševati, a pomoči je premalo. Po natančnih ocenah kmetijskih in vodnogospodarskih strokovnjakov bo vsej Sloveniji treba osušiti okoli 150.000 ha pre-vlažnih zemljišč, pa bodo iz najslabših njiv in travnikov nastala najdonosnejša pšenična in koruzna polja. Na njih bo seveda moč pridelovati tudi druge poljščine in povrtnine. Sodobno osuševanje in izboljševanje kmetijske zemlje — melioracije — je pri nas bolj malo znano. Posamezni kmetje tega ne morejo narediti dovolj uspešno na malih parcelah. Prvi večji poskus je bil narejen sicer pred 15 leti pri Vidmu ob Ščav-nici. Vodo, ki je poplavljala travnike, so zajezili in nar^ili malo jezero, niže ležeče travnike pa osušili z drenažo. Hkrati so izvedli komasacijo zasebne zemlje. Vsak lastnik je dobil vso vloženo zemljo v eni parceli, saj je zdai vse zemljišče — enako sredi doline kot ob robovih — enako suho ali ob dežju enako namočeno. Povsod rodi enako, če je enako obdelano. V preteklih šestih letih so naredili večje izboljšave zemljišč z osuševanjem na družbenih posestvih v porečju Drave. Več kot 4000 ha najbolj zamočvirjene zemlje so že spremenili v najboljše njive. Tu je tudi dovolj izkušenj, kako je treba narediti in kako se splača. Ko so zadružni traktorji začeli orati bivše zamočvirjene travnike pri Hrastovcu, so se kmetje posmehovali. Skoraj vsako leto seno plava v vodi, ti pa delajo njive. Le kaj bodo pridelovali? Še nimajo dovolj izgub? Ko je naslednje leto zorela pšenica, se niso mogli načuditi. Voda ni uničila semena, ne rastlin. Ni več poplav, ne visoke talne vode, ki bi škodovala pšenici ali koruzi. i I 1 Na so loi pe na uč V ponedeljek je prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik republike Indonezije Suharto. Na Brioi^j je pričakal predsednik republike Tito. Popoldne so se na Brionih že začeli prvi jugoslovansko-u' ^ nezijski pogovori. Na sliki: sprejem na Brionih. IZ ZADNJEGA PAVLIHE — Ce bo vsak dan loliko ribičev, bova kmalu pospravili dno. Na nekdanjih zamočvirjenih travnikih pridelajo zdaj toliko pšeničnega zrnja, kot so včasih slabega sena, ki ga živina pogosto ni marala. Pšenice so na-želi tudi po 7000 kg na hektar - več kot na najboljših starih njivah! — koruznega zrnja pa so pridelali še precej več. Tudi ob deževnem vremenu, ne le ob sušnih letih. Po teh večletnih izkušnjah so strokovnjaki ocenili, da bi v Sloveniji kazalo izboljšati z osuševanjem okoli 150.000 ha zamočvirjene in prevlažne zemlje. Prve poskuse so delali na družbeni zemlji, letos pride na vrsto tudi zasebna. Poprečno 2500 ha na leto samo v severovzhodni Sloveniji. Začeli so tudi na Primorcem. In drugod? Odvisno bo od kmetovalcev. Ali se bodo odločili za izboljšanje svoje zemlje, kjer je možno, ali bodo raje iskali zaposlitev-drugod. Njiva, zasejana s pšenico ali koruzo, daje štirikrat toliko dohodka kot slab travnik. Seveda je moč pridelati tudi veliko dobre krme. To niso le računi, ampak že otipljive stvari. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Vse bolj se vrstijo ocene in ugotovitve -kritične in svarilne — ki pričajo o precej neugodnih gibanjih našega gospodarstva; o tem, da smo se na področju porabe raztegnili prek vseh meja realnih možnosti ter da se navzlic družbeno dogovrjenim stališčem in sprejetim ciljem le-teh ne držimo kaj prida. Posledice so kajpak nujne - to so tekoči ukrepi (od katerih mnogi so čisto administrativne narave, pa seveda ne posebno prijetni) in tudi zaostrena družbena akcija, katere cflj je predvsem stabilizacija nadaljnjih tokov našega gospodarstva. Minuli teden se je na zasedanju zborov v skupščini SFRJ začela razprava o temeljih za dogovor glede družbenega razvojnega načrta Jugoslavije za prihodnje petletno obdobje, do leta 1980. Poudarjeno je bilo, da mora biti temelj tega dogovora zasnovan na samoupravnih planih osnovnih celic združenega dela, katerih priprava pa je še vedno precej na začetku. Ker mora biti nov srednjeročni razvojni načrt države sprejet najpozneje do konca letošnjega leta, je seveda nujno, da sedanje priprave za oblikovanje tega nadvse pomembnega družbenega dokumenta kar se da pospešimo. Naš temeljni skupni cilj za naslednje obdobje — če ga povzamemo iz pripravljenih osnov za nov srednjeročni razvojni načrt - mora biti nujna stabilizacija gospodarstva, kar je pravzaprav pogoj za reševanje trajnejših ciljev našega razvoja ter mnogih konkretnih nalog, ki jih bo treba opraviti v tej petletki. Omenimo še, da se je na tokratnem zasedanju v skupščini SFRJ razvila precej vroča razprava okrog predloga za sprejetje enega izmed novih „stabilizacijskih" zakonov - v zvezi z zakonskimi novostmi glede plačevanja pologa v nove negospodarske in neproizvodne investicije. Nekateri delegati so v skupščini menili, da utegne povzročiti ta novi zakon več škode kot koristi (navzlic odločnim stališčem, da je treba spraviti vso Poglavitni cilj je stabilizacija ka predstavnikov slovenskih občin na republiškem izvršnem svetu prejšnji teden, ko je predsednik IS Andrej Marine posebej poudaril odgovornost sleherne TOZD in občine pri uravnovešenju naše zunanje blagovne menjave. Za ta vprašanja ni odgovoma samo država, samo sistem, marveč sleherna samoupravna celica našega zdmžerrega dela, je poudaril. Nesorazmerje med izvozom in uvo-zom,narašča še zlasti v naši republiki — po podatkih iz letošnjih prvih petih mesecev nam je v Sloveniji uspelo pokriti z izvoznimi rezultati komaj 48 % celoKupnega uvoza, kar je seveda nadvse kritična ugotovitev za našo zunanjetrgovinsko bflanco. V dogovorjenih stališčih na tem sestanku je med dmgim rečeno, da se bo morala konkretna odgovornost občin in seveda OZD glede zunanje menjave odražati predvsem tudi v njihovih razvojnih načrtih, v usmerjanju investicij ter v tekoči dejavnosti vsake OZD. Vse to bo treba konkretno preveriti - imenovati z imenom tiste organizacije in posameznike, ki ne izpolnjuje dogovorjenih nalog, ter jih pozvati na odgovomost. Predsedstvo CK ZKS, ki je zasedalo prejšnji teden, je prav tako izrazilo poseben pomen, ki ga ima v našem družbenem sistemu samoupravno načrtovanje. Poudarjeno je bilo, da je treba predvsem obračunati z zaviralno tezo, češ da ni mogoče realno planirati v nestabilnostih ter inflacijskih razmerah. Takšnemu mnenju botmjeta podjetniška in skupinsko—lastniška miselnost, so poudarili, kajti zdmženo delo lahko in mora planirati — v tem je smisel njegove organiziranosti, ki naj delovnim ljudem zagotovi resnično razpolaganje z ustvarjenim dohodkom ter njegovo načrtno usmerjanje. Konec prejšnjega tedna - v petek - je bil jubi lejni praznik samoupravljavcev, saj smo letos pro slavili že 25-letnico od sprejema zgodovinskega zakona, ki je pri nas prvič uresničil geslo „tovarne delavcem." Na slavnostni seji v Domu sindikatov v Beogradu je ^voril predsednik ZSJ Mika SpUjak, ki je poudaril, da smo ted^, pred četrt stoletja, začeli pri nas graditi nove socialistične proizvodne odnose na samoupravnih temeljih. V minulih 25 letih se je iz tega razvil temeljni družbeni odnos n^ socdistične skupnosti, ki je v svojem dosedanjem razvoju - navzlic nekaterim sedanjim konkretnim gospodarskim težavam - vendarle dosegla zelo veliko. Neposrednp pred minulo vojno je bila Jugoslavija izrazito nerazvita država s komaj 150 dolarji narodn^a dohodka na prebivalca, je poudaril Spiljak. Doslej pa smo že dosegli približno 900 dolarjev narodnega dohodka, saj se je samo industrijska proizvodnja pri nas v minulem 25-letnem obdobju povečala kar trinajstkrat, je še dodal. ......J tedenski zunanjepolitični pregled^ Tako lndonezqa kot Ju^J ^^a se v svoji mednarodni ^ ttosti zavzemate za iste imata ^aka stališča kar ^ Suharto • v Jugo- g ■ a ■ slaviji prizadevanja za mir, enakop?, no sodelovanje med država^v boj za pravičnejše ekono^ odnose. ZAKLJUČNE PRIPRAVE 5 KONFERENCO O VARNO5 J V Ženevi zaključujejo tem priprave na sklicanje K nje, tretje faze evropske renče o varnosti in sodelo^( za katero menijo, da bi se začela v Helsinkih konec meseca. . J Kot je mogoče zvedetiv gih strokovnjakov, ki jo besedilo zaključne de^ cije — to naj bi podpisali sinkih šefi 35 evropskih ZDA in Kanade - so pra^^l že uskladili vse naj po men1'' r še sporne točke. j Priprave na sklepni del ^ ference, ki se je začela pred (j kot dvema letoma, so * * točki, ko so začeli prevaja*1^ samezna določila sklepneg* | kumenta. ^ Ta naj bi dal temelje doče odnose med evr0P^v> državami na načelih spo®1^ nja sedanjih meja, nevmeša^, v notranje zadeve, spoSto ^ ozemeljske nedotakljivost suverenosti ter na teh ^ zagotovO varnejše in Prc ^ vsestransko sodelovanje evropskimi državami. Neuradno se ie zvedd'^j bo ameriški predsednik Foid po podpisu sklepneg J kumenta v Helsinkih 0 več evropskih držav, med tudi Jugoslavijo. . ko dii Na čk zai ne Jo sr( ko no us ZJ Ča K, S Zl pr B( oc vr pr A k) 1 Jugoslavija je v začetku tega tedna sprejela še enega izmed uglednih gostov: na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita je na uradni obisk dopotoval indonezijski predsednik Suharto. Gost iz Indonezije ni prvič pri nas, saj je že bil tu, vendar pa je prvič kot šef države. Ravno tako to ni njegovo prvo srečanje z jugoslovanskim predsednikom, s katerim sta se srečala že na tretji konferenci neuvrščenih v Lusaki — je pa to njuno prvo srečanje v vlogi šefov držav. Indonezijskega predsednika, ki je na obisk dopotoval s soprogo, spremljajo ugledne indonezijske osebnosti, med njimi zunanji minister Malik. Svojega gosta, ki je dopotoval v Jugoslavijo v ponedeljek, ko je dopoldne pristalo na pulj-skem letališču njegovo letalo, je na Brionih sprejel in pozdravil predsednik Tito s soprogo Jo-vanko. Popoldan so se na Brionih začeli tudi prvi jugodovansko-indonezijski razgovori. Največ pozornosti je seveda vzbudilo prvo srečanje in prvi razgovor obeh predsednikov, toda ločeno so se sestali tudi zunanji minister Malik in zvezni sekretar za zunanje zadeve Minić ter minister za gospodarstvo, finance in industrijo ter predsednik nacionalnega sveta za planiranje prof. Nitisastra ter član zveznega izvršnega sveta Ubiparipa. Jugoslovansko-indonezijski razgovori zajemajo torej vsa področja, ki zanimajo obe strani, pri čemer pričakujejo v krogih jugoslovanske delegacije, da bodo tudi rezultati, sodeč po prvih izmenjavah mnenj, obojestransko koristni. Indonezija in Jugoslavija sta neuvrščeni deželi, ki imata do vseh najpomembnejših svetovnih problemov podobna stališča. Njuno sodelovanje se je začelo že pred več kot dvema desetletjema, vendar je bilo vmes tudi nekaj obdobij, ko stiki niso bili tako plodni in obojestransko koristni. Obisk indonezijskega predsednika, ki je v Jugoslavijo prišel po uradnem obisku v Iranu, bo vsekakor poglobil stike in razširil sodelovanje med dvema prgateljskima in neuvrščenima deželama. To je mogoče pričakovati tako na političnem kot gospodarskem in vseh drugih področjih. Posebno pozornost posvečata obe strani seveda dejavnosti neuvrščenih, ki prehaja prav sedaj, ko so se že začele priprave na avgustovski ministrski sestanek neuvrščenih v Umi, v konico zanimanja. telegrami DUNAJ ^ Predstavniki zvc2j^ venskih organizcij Koroške m ^ nefea sveta koroških Sloven ^j|ii bodo na Dunaju sešli z kanclerjem dr. Kreiskim- f. ^0!"" med predstavniki organizem ških Slovencev in avstrijskimi lerjem bo pripomogel, seznanili z mnenjem avstrijs" y ot) o spomenici koroških Slovim po-dvajsetletnici sklenitve drža* jj?-godbe in predvidenimi polnitev 7. člena avstrijske ^ pogodbe." investicijsko porabo v nekakšne realne okvire), mnenja pa so bila tudi, naj bi ta vprašanja ostala v pristojnosti republik, ne pa da bi jih urejali z zveznimi predpisi. No, navzlic takšnim pomislekom je bil predlog za izdajo tega novega zakona z več vzdržanimi in odklonilnimi glasovi zveznih delegatov vendarle izglasovan. Poseben poudarek v ugotovitvah sedanjega ne posebno ugodnega gospodarskega stanja dobivajo kritične ocene naše zunanjetrgovinske menjave — ki nam izkazujejo vse večji primanjklaj med uvozom in izvozom na škodo slednjega. To je bila tudi tema sestan- 3 slovesnem zaključku šolskega leta v Strugah ^ -»dvorani" pod Kaplanovim kozolcem sode-ovali vokalna skupina Do-re-mi. kočevska P^ni(a Marjanca Colarič in domači učenci. Rav-U^teljica o.š. Kočevje Dana Jerše je najboljšim Sencem podelila knjižne nagrade in diplome. sevnica: mov sekretar zk Cicibani sevniškega vrtca so v soboto pod vodstvom svojih vzgojiteljic pripravili nadvse prisrčno razstavo najrazličnejših likovnih del in pravcatih tehničnih izdelkov. Po prizadevnosti že prav nič ne zaostajajo za svojimi večjimi vrstniki. (Foto: Franc Pavkovič) Poln a\tobus Crnogork iz Hercegnovega se je prejšnji teden mudil v Novem mestu. Prizadevne članice Konference za družbeno aktivnost žensk so letošnjo karavano prijateljstva namenile pobratenemu Novemu mestu. Gostje so si med drugim ogledale tudi Novoteks. (Foto: R. Bačer) Združenje samostojnih obrtnikov je z Zvezo združenj samostojnih obrtnikov Ljubljana ob otvoritvi 1. športnih iger pripravilo slavnostno sejo, pa kateri so dolgoletnim obrtnikom iz Dolenjske podelili priznanja. Na sliki: Moretovi čestitata Črtalič in Lampret. (Foto: J. Pezelj) i.« Junija m- je sestala občinska dn.ifrenca in sprejela oceno Na ..n?P°litičnih razmer v občini. sodeloval tudi Franc Šali, zač"'K Predsedstva C K ZKS. Pred nemi. *° Podelili dolgolet- j0i t ružbenopolitičnemu delavcu „pu u ^ekeju red zaslug za narod s kon,-110 zvezdo. Sestay občinske nov erence 50 Povečali od 59 čla-Usta na..6^: Predvsem zaradi novo 2K v°VEnih osnovnih organizacij čali Ravno tako so pove- Ker ?51Ilsk' komite za štiri člane, teia -J3 dosedanji sekretar komi-Aupr "ske konference ZK Viktor ZKs na delo v strokovno službo CK profe*™,1* za novega sekretarja Bopnv° ^ /°zeta Bogoviča. Tov. °dRovnrJC č'an.ZKJ že 27 let, na to ^sto hn do^nost se vrača po Primer ->e po svoje.izjemen Aueriu osedanjemu sekretarju lo (if>irv feLje na konferenci za minu- 10 delo zahvalu Konrad Sajdl. ___•_______ f'IjJ^ " ^ bld ^]U> ^ iJ *l°j i^ry iiH SiJtl ^Li d I O ^ • • V' v oejm/sca 30 MESTO: Na sejem so rejci s, "Junija pripeljali 361 prašičev, od 6 do 12 tednov, in 47 pra-Sicf^' od 3 do 6 mesccev. ml,prodali 225 prašičev; za 45J j.jc bilo treba odšteti 280 do din r',"' ^ starejše pa 230 do 750 sgi„^'®de na prodane prašiče je bil Plem živahen, cene malim pu,, prašičem pa so ostale v nem, nespremenjene. sejemtedenski prašičji šiČgv ^ \ soboto pripeljali 417 pra-3n t.^'^rih do 3 mesece. Prodali so gram 'v'' po 21 do 22 din 1 kiio-rejci t«Starejših prašičev "P^t niso pripeljali Minuli teden je dobilo 46 kandidatov vpis v prvi letnik novomeške nimnazije naslednji dopis: „Z obžalovanjem sporočamo, da niste sprejeti v 1. razred gimnazije v Novem mestu, ste pa na seznamu kandidatov, ki bi imeli prednost pri morebitnem dodatnem razpisu jeseni. s oba'iloouiiBa cperau.-jo, 4».aJa.-•;i v 1. Ritsatii* » ro7«3 rr. Mcoac l»cdl*iloT, kl'kt yrc: aoO aonUtBM eii*v«aM> zk^la« »i- v hr i» «etetai M«Ul oUtoljrr In p*o»*oi«kl> " Jtm arataJcM. đa np lato tmm Imd« Olta V. Primerek ,jahko čitljivega in diplomatsko vljudnega" odklonilnega odgovora za sprejem na novomeško gimnazijo. Ker je dodatni razpis zaradi pomanjkanja učiteljev in prostorskih tezav dvomljiv, Vam svetujemo, da zaprosite za sprejem na kako drugo šolo. Vložene dokumente dvignite v tajništvu šole." Cc prevedemo to sporočilo v preprost jezik in o'pustinio diplomatske vljudnosti, moramo povedati, da se letos med že omenjenimi 46 kandidati ni moglo vpisati v prvi razred gimnazije tudi 18 odličnjakov s po petimi štiricami, da ne govorimo o prav dobrih, dobrih in zadostnih dijakih, ki imajo po ustavi tudi pravico do šolanja po svoji želji. Ukri.>p o omejitvi vpisa je profesorski kolektiv novomeške gimnazije Kmetijski nasveti Zdaj čis za škropljenje junijsko deževje in toplo vreme sta prišla kot naročena boleznim, ki so se pojavile v sadovnjakih in viiiogra-jablanah in hruškah se širi škrlup. najiiujša s;idna bolc-sofj- .^P^^iti pa je tudi mnogo jablanove plesni, predvsem na j^onatan, kije zanjo najbolj občutljiva, ^avi' primeren čas tudfi za škropljenje zoper jabolčnega bi ^ ameriškega kaparja, priporoča Kmetijski inštitut, naj ta škodljivca in našteti bolezni opravili škropljenje tako imenovano kombinirano škropljenje. Zoper ameri-in jabolčnega zavijača priporoča 0,2-odst. diazi-1 diazinol olje, paration, gusation, basudin 20 VVP j^>l-^st. ultračid. col zatremo škrlup, dodamo 0.2-odst. ortocid ali antra- Prin dithan M 45. Kot je poznano, zatirajo plesni žvepleni Q jP^avki, zato dodamo še 0,1-odst. afugan ali cosan ali 'j^-odst. karathan in tako jablane obvarujemo pred plcsnijo. ^ začetku junija opozarjali, je junij kot drugi te ^eževen mesec v letu zelo naklonjen razvoju peronospo-raijj® ^"nski trti. Škropljenje mora biti kar se da temeljilo (upo-pjj 'J® treba najmanj 1000 litrov škropiva na 1 ha), dosledno Q treba slediti napovedi protiperonosporne službe. Poj P^^ovalnice protiperonosporne službe javljajo, da se je že siva grozdna plesen (BOTRVIS CINEREA), bolezen ko^ ^te, ki je postala nevarna zlasti v intenzivnejših, z duši-.ijiočno gnojenih vinogradih. Bolezen so že ugotovili na in po vsej Dolenjski in Beli krajini. ^'j^ropimo proti peronospori z mycodirolom, orthophalta-bakrenim euparenom, zatremo tudi sivo grozdno plo-45' pa zoper peronosporo uporabljamo antracol, dithan M Wt i "'^tocid, je treba škropivu dodati še beiilat^ ali enovit coj ' da trto- obvarujemo sive grozdne plesni. Dodamo ludi ^ ali karathan ali afugan zoper oidij. In/.M.l. sprejel tako rekoč sam zase. zasebno ne da bi se posvetoval z družbenopolitičnimi organi/.acijami. Ali je res tako težko zavrteti telefon in vpraš;iti, kaj mislijo o tako pomembni odločitvi družbeni organi in organizacije, starši, občani in ne navsezadnje tudi odklonjeni dijaki, ki zdaj s spričevali tavajo od Pon-cija do Pilata gimnazij v drugih občinah, dijaki ki jim je zasebniški ukrep Ziidal prvi resničen življenjski poraz Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da bodo novomeške družbenopolitične organizacije dosegle .vpis prav vseh kandidatov zxi novomeško gimnazijo. MARJAN BAUI-R kovati, da se bo v času srednjeročnega programa kmetijstva povečala na 3(10 in kasneje na 600 kg. V po-siimeznih predelih so številke^ kaj različne. Pomurje porabi 145 do 360 kg, celjsko območje 175, Posav-je 129. Dolenjska 153. Kočevsko 64, Čiorenjska 197. Primorska 125 in podravska regija 198. Sirš) Dolenjska je ostala torej na repu, 10 pa ni razveseljiva ugotovitev, če upoštevamo na začetku povedano trditev. M. L. lepota Gnojila; na repu Porab.i UMH-Iiur.i |jno|iLi je dokaj zanesljivo nteiilo ra/vitosii m naprednosti knielijsna. Kakšno je pu tem merilu dolenjsko knielijsiMi. je mogoče ra/brati r/ poduikvn. ki jih je za nedavni irelji leilni ohčni /bor slovenske /adru/ne /Ae/e piipiuvil Kmetijski inštilul Slcuiinje Pred vojno vočm.i ii.iših kinelij umetneira gnojila sploh po/iuki m. V Sloveniji je znašiila leliu povpiec-na poraba manj kol Id kg •jnujila 11.1 hektar. Za gnojila laki.ii knuiije niso imele denarja, sa| ga ši- /a hol| potrebne stvari ni bilo. Po vojni se je uporaba gnojil naglo širila, količinsko pa vendarle še močno /aosi;ija Za porabo v nekaterih ril'Mlejših deželah, lako porabijo Ni/o/eniska. Nemčija, pa tudi Belgija tiiki.al do štirikrat toliko gnojila na heklai. prehitele pa so nas tuili nekaleie vziKulnoevropske dežele. Slovenska poraba je obtičala na 180 kg na hektar. Zaradi prehude podražitve je najbrže zaman priča- Knietijska mehanizacija na zasebnih posestvih pri nas ni več redkost. O zaščiti Icmetlj v novomeški občini bodo jeseni, pietlvidoina oktobra*, dobili odlok o zaščitenih kmetijah. Občinska skupščina mora lak otilok sprejeli po zakonu o dedovanju kmetijskih Zemljišč. Postopek teče že nekaj čavi. m sRcr na poillagi meril, s katerimi je i/vršni oilbor kmetijske zendjiške skupnosti določil, da je treba pi 1 določanju zaščitenih kmetij upoštevati; velikost m i.-konom-sko moč posestva, pogodbeno sodelovanje s kmetijskimi organizacijami, tižnost, ali je določen iledič itd 1'odatke o skupnih m olHlelovalnih fvnršinah so najprej pripravili za ra/jiravo v krajevnih skupnostih, lako so ilo /daj „obdelali" 7 krajevnih skupnosti v občini, /a naslednjih s pa so pripravljeni vsi potrebni (»od.itki. Na |x)ilLigi mnenja krajevnih sku|)nosli je izvršni odlnti kmetijske zemljiške skupnosti že sklepal o /aščiti 2'M kmetij. Posel>ej je 1/.-\išni oilboi ra/pravijal o tislih 1/-ašOiteiiih) kmetijah, kjer so bile že uvedene zapuščinske ra/prave. iii Mi\-i ii.i z.ihtevo sotlišča. Al \s.i kmetijska zemljišča SI P. ki sil v občinskem sklailu Nnetijskih Ker ste pred pregledom vzdržali vse „potrebne" procedure, sem prepričan, da ste popolnoma zdra\i! (Karikatura: .Medjimurje) zemljišč, so sklenili zakupne pogodbe z zasebnimi kmetovalci ali s krajevnimi skupnostmi. Izvršni odbor je po posvetu z družbenopolitičnimi organizacijami odločil, da lahko Zakupniki zemljišča tudi kupijo, vendar samo prek javne dražbe. Do zdaj je že bilo nekaj licitacij, računajo pa, da se bo prodaja v prihodnje občutno povečala, saj je zanimanje zakupnikov za odkup zemljišča zelo veliko. I. Z. Banka v Posavju v Cateških Toplicah so se v petek zbrali delegati posavskih delovnih organizacij, ki so zastopali 49 uprav-Ijalcev sredstev dosedanje Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto iz krške občine ter celjske podružnice LB iz brežiške in sevliiške občine, i ebruarja izvoljeni iniciativni odbor je medtem rešil vsa organizacijska, tehnična in kadrovska vpra.š;in^ ter ugotovil, da ni več ovire za začetek poslovanja samostojne podružnice LB s sedežem v Krškem z ekspoziturama v Brežicah in Ševnici ter agencijo na Senovem. Petkov prvi redni zbor podružnice Krško pomeni zato prvo odločitev enotnega nastopanja regije, ki 1x3 v taki organiziranosti obenem zagotavljala hitrejši razvoj Posavja. Posavska podružnica LB bo pospeševala modernizacijo proizvodnje Preko krške podružnice bo Ljubljanska banka nadaljevala z naložbami za odpravo nesklailij meti dejavnostmi in območji, s krediti bo pospeš<.'Yala modernizacijo proizvodnje. največjo skrb pa bo namenila mobilizaciji sredstev za pospeševanje izvo/a in skrbela za zmanjševanje uvoza. Po kreditni bilanci razpolaga nova posavska banka s 66 milijardami starih ilmarjev. Na /boru so i/volili organe nove poilružnice. • za vršilca dolžnosti direktorja pa so imenovali Ivana (ilogt)vška iz Krškega. V. P. o varstvu kmetijskih zemljišč /d 1 u že n o. k m e t i j s ko-go zda r s ko podjetje rOZD ,,(iovedoreja" Kočevje je tlalo vrsto pripomb in predlogov k ureditvenemu načrtu mesta Kočevje in bližnje okolice. Omenjena rOZD pripominja, da izdelovalci ureditvenega načrta niso upoštevali, da bi po njegovem sprejetju in izvedbi pozidali več deset hektarov najlepših kmetijskih površin. Premalo so se upoštevale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, predvsem tiste, ki zadevajo vprašanje varstva kmetijskih zemljišč. Z.;ito bo pred sprejetjem ureditvenep načrta nujno potrebno sprejeti prostorski plan za potrebe kmetijstva in gozdarstva oziroma uskladiti obstoječe urlxinistične programe v občini z veljavnimi predpisi. vredno jsnpisntt ••• Trcbanjci so prvi na Dolenjskem uresničili priporočilo medobčinske skupščine o večji družbeni pomoči boreem NOV. V ponedeljek je občinska skupščina sprejela odlok, po katerem bo že )• drugem polletju najmanjša priznavalnina 300 din, najvišja pa enaka mesečnemu pokojninskemu prejemku v Pa drugi? republiki. Priznavalnino bodo dobivali borci in aktivisti, ki so se v NOV vključili do zadnjega decembra 1^)44, španski borci in borci za severno mejo ter drugi predvojni revolucionarji. Do zdaj je bila najnižja priznavalnina i' trebanjski občini / 70 in najvišja 550 din. To odločitev trebanjske občinske skupščine je treba vsekakor pozdraviti, saj se je odločila borcem, aktivistom in sploh zaslužnim revolucionarjem pomagati z večjimi zneski kot do zdaj kljub znanemu dejstvu, da letos — ko malone že na vsakem koraku zategujemo pasove -denarja ni na pretek. Ni pa še znano, kdaj bodo začeli priporočilo uresničevati i' ostalih treh občinah dolenjske regije, kjer gmotne razmere niso nič boljše ali pa so celo slabše kot )• Trebnjem Zato je predsednik medobčinske skupščine Slavko Kržan nedavno na junijskem zasedanju ponovno pozval te občine, naj uresničijo ta, na medobčinski ravni sklenjeni dogo\K)r o uskladitvi priznavalnin v regiji. Nič pa še ni znanega, kako poteka to usklajevanje v republiki, na katero so z aprilskega zasedanja skupščine dolenjskih občin naslovili podobno priporočilo s poudarkom, da dolenjski borci niso v enakopravnem položaju s soborci na drugih območjih Slovenije. Tudi šc ni nobenega obvestila o uresničevanju drugega priporočila, po katerem naj bi presežke i: skladov zdravstvenega zavarovanja porabili za okrepljeno zdravstveno varstvo borcev in razširili dispanzersko službo za bor- ' I. ZORAN ^354) - 3. julija 1975 DOLENJSKI. UST Trikrat prekratka odeja Med 600 prošnjami za sprejem v vrtec j& bilo le 200 odobrenih, kar bo starše močno razburilo Lukov dom v roških gozdovih blizu Baze 20 je ob nedeljah in praznikih priljubljena izletnika točka številnih turistov iz okolice in ostalih krajev naše domovine. Neredki pa so tudi tisti, ki Rog obiščejo tudi v drugih dnevih. (Foto: France Brus) Uspeh mladih filatelistov Dolenjski pionirji-filatelisti so dobili 66 priznanj na 3. zvezni razstavi v Slov. Konjicah Na dan mladosti je bila v Slovenskih Konjicah 3. zvezna pionirska filatelLstična razstava, na kateri so sodelovali pionirji iz vseh republik. Glede na naskiv razstave „Moja domovina pod svobodnim soncem" jc bilo težKO zbrati potrebno gradivo, kljub temu pa so se dolenjske Sionirke in pionirji dobro odrezali, jihov uspeh bi bil lahko še večji, če bi bila razstava pravočasno razpisana, da bi imeli pionirji dovolj časa za pripravo in izpopolnitev zbirk. Na razstavi je sodelovalo 46 pionirk in pionirjev iz Kočevja, Krškima, Novega mesta-in Žužem- berka. Skupaj so razstavili 11.^5 razstavnih listov in prejeli 3 zhiie. 1 srebrno in 1 bronasto odličje, 4K diplom in 13 posebnih nagrad. To kaže, da prizadevni mladi filatelisti iz Dolenjske uspešno zastopajo svoje kraje tudi na zahtevnih razstavah. Zato bi jih bilo nujno podpreti pri njihovem delu, kajti sama njihova volja vnaprej ne bo dovolj. Saj niso potrebni milijoni, že v>ak dinar hi bil dobrodošel!' zaenkrat gre mladim razstavIjalcem in njihovim mentorjem iskrena čestitka. ANDREJ ARKO V Novem mestu bo završalo, kot že dolgo ni. To je pričakovati takrat, ko bodo te dni v nabiralnikih ležale kuverte s kratkim sporočilcem: „Vaše prošnje nismo mogli upoštevati. dol. zabukovje ima vodo Ob številnih akcijah gradnje vodovodov na Trebeljan-sicem je do lani izostalo le še Dolnje Zabukovje pod Tre-belnim. Vas šteje le devet gospodinjstev, vendar so tri kmetije s površino od 27 do 30 ha zapuščene, zato je bilo breme za preostale še toliko večje. Vaščani so se dela lotili sami, izkopali so 850 metrov jarkov za cevovod. V pičlih dveh tednih je bil glavni vod nared, s svojim denarjem so nakupili tudi ves potrebni material. Z manjšim prispevkom je pomagala edino trebanjska kmetijska zadruga, za kar se ji vsi najlepše zahvaljujejo. Sedaj ima vsaka hiša v tej vasi napeljano dobro pitno vodo. I. V. Težko pričakovane počitnice so se začele 25. junija, na osnovni šoli v Kočevju pa so letos učenci dose^ najboljši uspeh doslej: kar 97,71 odst. jih je izdelalo razred. Pri tem imajo precejšnjo zaslugo tudi oddelki podaljšanega bivanja, ki jih je v Kočevju že 6. (Foto: F. Brus) mesta v \rtcu za vašega otroka ni." Hudo je. če zaposlena mati nima kje pustiti malčka ali če ga ima v zasilnem varstvu in ji med delom misli neprestano uhajajo k otroku. Pomanjkanje mest za otroško varstvo je trenutno v Novem mestu najbolj pereče v Sloveniji. .Medtem ko smo v nekaj letih postali „industrijski fenomen", je razvoj otroškovarstvenih ustanov zaostajal. Ob toliko in toliko drugih skrbeh smo to prepuščali času, misleč: „Bo žc kako!" Zdaj je tako, da je zmogljivost novomeških vitcev trikrat premajhna za nujne prosilce. Imajo 600 prošenj za sprejem, na novo pa bodo lahko vzeli komaj 200 otrok, ko bo jeseni odprt novi vrtec na Drski. 400 malčkov je tako rekoč na cesti! O tem je razpravljala tudi nedavna skupščina skupnosti otroškega varstva, ko je sprejemala letošnji finančni načrt in možnosti za nove gradnje. Hkrati so sprejeli tudi pravilnik z merili, po katerih se bo ravnala komisija, pristojna za odločanje o sprejemu otrok v vrtec. Tako so izključeni očitki o osebnih znan-stvih in privilegijih. Poudariti velja, da ima v letu 1975 skupnost otro.škega varstva na razpolago 8,300.000 dinarjev, od tega je za gradnjo novega vrtca v Kan-diji in Žužemberku namenjenih 5,500.000 dinarjev. Glede na potrebe je to mnogo premalo. Prostorska stiska bo .ostala. Edina,možnost, da bi v izgradnji otroškovarstvenih zmogljivosti hitreje napredovali, je združevanje dodatnih sredstev kolektivov. Očetje in matere se ne bi smeli zgolj jeziti na upravo vrtca in občino, če otroka niso vzeli v vrtec, o otroškem varstvu, njegovih potrebah in staršev-skiJi dolžnostih naj bi pomislili tudi takrat, ko na delavskem svetu razpravljajo o delitvi dobička. Ce je otroško varstvo tako potrebno, potem mu dajmo prednost. Samo jeza in huda kri namreč nič ne pomagata! RIA BACER sevnica prva v Leskovcu jc bil prejšnji teden 3. rokometni turnir v počastitev dneva samoupravljavcev in 30-letni-ce osvoboditve. Brez tcž-av so zmagali Sevjiičani, drugi so bili Krmelj-čani, tretji Novonicščani in zadnji Leskovčani. Najboljši ekipi jc predal pokal Adam Vahčič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Krško, Krmeljčanom Ivan Kic. predstavnik Kovinarske, Novomeščanom Branko Voglar, predsednik skupščine TKS Krško, domačinom pa član predsedstva OK ZSMS lx)jze Šribar. Najboljše igralce so nagradili tudi „Cvetličarna Kerin", KS lx:skovec in TVD Partizan Leskovec. Rezultati: Sevnica - Krka 14:11, Leskovec — Krmelj 11:15, Leskovec - Krka 17:18 in Sevnica Krmdij 29:17. Najboljši strelci: Dobičkar (Sevnica), Jaklič (Krka), Trbovc (Sevnica) idr. L. Š. Josip Broz-Tito Vznemirljivi Bližnji vzhod Položaj na Bližnjem vzhodu je še nadalje skrajnje vznemirljiv. Glavni vzrok je po našem prepričanju ta, da Izrael trmasto odklanja umik z vsega zasedenega ozemlja in onemogoča palestinskemu ljudstvu, da bi uresničilo svoje suverene pravice. Če bi rešili ta dva poglavitna problema, bi nastale tudi stvarne možnosti za koeksistenco in mirno konstruktivno sodelovanje vseh dežel in narodov tega območja brez izjeme. S tem bi vse dežele tega območja, vštevši seveda tudi Izrael, imele enaka stvarna jamstva za svojo integriteto in neodvisnost. Še več, to bi omogočilo, da bi se, v obojestranskem interesu, že obstoječe izraelske industrijske in tehnološke zmogljivosti skladno povezale s potrebami razvoja drugih dežel tega območja. Zgodovina nam kaže veliko z^edov, da so dežele, ki so se prej vojskovale, našle možnosti za sodelovanje, utrjujoč hkrati tudi medsebojno zaupanje. Sicer pa bi si brez tega težko zamislili dolgoročno vamost katerekoli dežele. Uresničitev tega cilja na Bližnjem vzhodu bi močno prispevala k miru in stabilnosti na vsem svetu. Kar pa zadeva načine, kako ta cilj doseči, je dober vsak, ki resnično pelje k njegovi uresničitvi in ki preprečuje, da bi se zavlačevalo ali podaljševalo stanje, v katerem bodo bistveni problemi ostajali nerešeni. Trdno smo prepričani, da bi k uresničitvi tega cilja lahko prispevale in morale še bolj prispevati tudi druge države,'^ predvsem neuvrščene in države zahodne Evrope. S tem nočemo zmanjševati odgovornosti, ki leži predvsem na tistih, ;■ ki so neposredno zainteresirani, in na velesilah, hkrati pa tudi nimamo pravice ostati ravnodušni v položaju, katerega ^ posledice prizadevajo najširši krog dežel. ^ (Iz odgovorov predsednika Tita na vprašanja glavnega urednika francoskega lista „Le Monde".) Mika Špiljak Ustava načrtuje samoupravo Z ustavo SFRJ in ustavami republik in pokrajin smo začrtali poti nadaljnjega razvoja socialističnihj samoupravnih odnosov in postavili branike zoper tenden(;e ^ in pojave, ki nasprotujejo interesom delavskega rmeda' in"' njegovi-zgodovinski vlogi. 4 Povsem razumljivo je, da delavec o rezultatih svojega dela | ne more odločati kot izoliran posameznik. To pravico J uresničuje delavec samo združen z driigimi delavci. Temeljn^, I oblika tega združevanja je temeljna organizacija združenega dela, ki postaja osnova vseh oblik povezovanja in združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije. Tak položaj de--^ lavca v temeljni organizaciji združenega dela je branik zoper pojave birokratizma, tehnokratizma in vseh drugih „izmov". To, da delavci sami nosijo posledice svojega odločanja, da je dohodek, ki ga ustvaijajo, materialna osnova njihovih samoupravnih pravic in da morajo torej nenehno povečevati j produktivnost dela, ustvarja podlago za racionalno ravnanje j dclavcev v vsaki temeljni organizaciji. Delavci so objektivno v položaju, ko v lastnem interesu ravnajo tako, kot je tudi v splošnem interesu vseh drugih delavcev. (Iz govora predsednika sveta Zveze sindikatov ob 25 letnici samoupravljanja) S r Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse V tej zvezi so možne: toplarne, naprave za razsoljevanje morske vode, industrijske elektrarne za proizvodnjo tehnološke pare za kemično industrijo, reaktorji za proizvodnjo jekla, vplinjevanje premoga itd. Nekatere možnosti so že tudi uresničene. Tudi uporaba jedrske energije za pogon ladij in vesoljskih raket je možna. 15. vprašanje: Kako je z uporabo jedrske energije v Sovjetski zvezi in ZDA? Odgovor: Nekateri trdijo, da Sovjetska zveza ne bo več gradila jedrskih elektrarn. To ni res. SSSR razpolaga z več megavati v lahkovodnih reaktorjih in vodi v razvoju hitrih ofJlodnih reaktorjev pred Veliko Britanijo, ZDA, Francijo in ZRN. Ob Kaspiškem morju je začel leta 1971 obratovati 350 MW natrijev oplodni reaktor, povezan z razsolitveno napravo. Graditi pa so /.ačeli tudi že elektrarno s hitrim oplodnim reaktorjem moči 600 MW. Nadaljnje jedrske elektrarne gradijo ob Belem morju in v Ukrajini. Pospešeno gradijo jedrske elektrarne v deželah na vzhodu, zlasti v Demokratični republiki Nemčiji. V ZDA je dosegel dotok naročil svoj višek v letu 1971. Konec leta 1971 je bilo tam 130 jedrskih elektrarn v gradnji ali že v obratovanju, s skupno močjo 110 000 MW električne inoči. DOLENJSKI LIST II. JEDRSKE ELEKTRARNE IN OKOLJE 16. vprašanje: Ali jedrske elektrarne vplivajo na okolje? Odgovor; Medtem ko izgorevajo v običajnih terinoclck-tnirnah fosilna goriva, pritiobiva jedrska vlckttarna energijo s cepitvijo jeder. To poinoni. da jedrska elektrarna ne spušča v atinosloro plinov, kot so SO: (žveplov dvokis). CO (ogljikov nio-noksid). CO2 (ogljikov dvokis) in drugi, kakor tudi ne drugih proizvodov /gorovanja. npr. pepela. Pepel zadržimo v filtrih pri najboljših i/vcdbah okrog 99-odstotno. Vsega ni moč zadržati. Problem odpadnih plinov pri običajnih terinoelek-trarnah pa se z doslej znanimi tehničnimi postopki da komaj kaj izboljšati. Poleg uporabe goriv / malo žvepla predvidevamo tudi gradnjo visokih dimnikov, da izkoristimo tako imenovano meteorološko razredčitev. Za zgorevanje fosilnih goriv (premog, nafta, plin) v gospodinjstvu in industriji potrebujemo kisik. Danes ga porabimo na svetu več. kot ga proizvaja rastlinstvo. Nasprotno pa za proizvodnjo električnega toka v jedrskili elektrarnah kisik ni potreben. To je bistven vidik pri presoji jedrske elektrarne. Po drugi strani bo po dinmiku uhajala v okolico v majhniii količinah aktivnost. Vpliv te aktivnosti se izraža v odstotkih naravne aktivnosti in je daleč pod naravno dozo sevanja, ki ji je vsak človek povsod in vselej izpostavljen. (Aktivnost jc skrajšan izraz za radioaktivnost. Število atomskih jeder radioaktivne snovi, ki razpadejo v enoti časa. linota je Curie (kuri Ci). 1 C\ (Curie) ustreza radioaktivnosti 1 grama radija.) Vendar je treba povedati, da običajne elektrarne prav tako izpuščajo določeno aktivnost skozi dimnik. Pri tem gre za naravne radioaktivne izotope, ki se sproščajo pri zgorevanju fosilnih goriv. Po opravljeni funkciji hladilna voda celo pridobi /aradi radioaktivnih dodatkov (po zakonu v dopustnih mejah!) v radioloških ozirih glede na kvaliteto pilnosti vode. (Radiologija se ukvarja z .uporabo ionizirajočega sevanja za diagnozo in terapijo.) Biološki material ne prejme biološko škodlji^'^^ doz, ker je celotna oddaja v pogledu radioakti^'-J nosti zelo omejena. Za toploto, oddano zaradi izgub v okolje, ve^ isto kot za vse ostale vrste termoelektrarn. T" torej ni nobena posebnost jedrskih elektrarn. Ce vse te učinke pretehtamo, bodo elektrarne za zaščito okolja bistveno primerneje kot ostale vrste termoelektrarn. III. RADIOAKTIVNI ODPADKI - TRA^* SPORT IN SKLADIŠČENJE 17. vprašanje: Kateri odpadki nastajajo vje^ ski elektrarni in kaj se dogaja z njimi? Odgovor: .. Pri obratovanju jedrskih elektrarn nastajajo p nasti, tekoči in trdni radioaktivno onesnaženi o'' padki. para — 8. turbina — 9. generator — 11. napajalna Črpalka — 12. napajalna vode — H črpalka — 14. betonika obloga. r Slika 3. — Preto£a shema vodno tlačnega l. reaktorska tlačna posoda — 2. uranov gorilni eie" ^ — S. regulacijska palica — 4. pogon regulacijske 5. posoda za vzdrževanje tlaka — C. uparjalnlk '■ * ^ 10. kondezag^. 1 Št. 27 (1354) - 3. juliia To stran ste napisali sami i / tura n bra-anje _____ _ ^ sredo, 25. junija, je bila na Mirni prijateljska nogometna tekma NK Mirna in NK Olimpija. Zmagala je ekipa ljubljanskega prvoligaša z rezultatom 9:1. Zanjo so nastopili vsi najboljši, razen poškodovanega Popivode. (Foto; Zdravko Kramar) RK Šmihel je oživel Veliko nedelavnost je zamenjala razgibana dejavnost - Novo članstvo, akcije, proslava .^nsko leto je bilo za RK Smihel •»Jbolj kritično, tako da so že pre-'Sljali o priključitvi k mestnemu d^ru RK. Morda to najbolje podatek, da so na občni prišli le 3 člani, na ponovni sklic pa le dva. ^ letošnjem jubilejnem letu, ko sk stoletnico jugoslovan- ega Rdečega križa, smo osnovali iciativni odbor (Ana Koprivnik, Mimoidoča rešila goreči ' kozolec Murnova z Malkov-ca nista oklevala pred strelo X torek, 26. junija je, med ^ocnim neurjem strela udarila v Kozolec Ignaca Repovža iz Pavle Vasi 4. Kozolec je bil poln sena, pod njim ima gospodar spravlje-•^0 vse kmečko orodje in precej desk, V nesreči jo bilo tudi nekaj ■>rcčc: požar sta namreč opazila Mirko in Antonija Murn z Marsovca, ki sta nemudoma pogra-bila priročno gumijasto vodovodno cev in pričela gasiti ogenj. •^3 pomoč so prihiteli tudi so-Ko so prišli še tržiški gasil-jc bil Ogenj na ostrešju že po-®^pn. Gospodar Repovžje vsem Zelo hvaležen. Sam požara še opazil ni, ker je bil v hiši. Tudi Sicer bi odtod ogenj težko videl, gospodarsko poslopje zapira pogled na kozolec. J^ko je predvsem zaradi pri-^i^'^nosti mimoidočih Murno-'n bila preprečena velika škoda, sta tako kozolec kot gospo-^rsko poslopje krita s slamo, o je redek primer, da so po daru strele rešili kozolec. Mur-ovima gre iskrena hvala. LOJZE UDOVC TR21SCE pOMOTA ALI TISKARSKI ŠKRAT? ^poštovani! in fC!r rec?en odjemalec vašega lista Pre-v v°ja^' r°k mi ne more prc- v prebiranja Dolenjskega lista, zan' ,nji številki mije padel v oko ^•Gradovi in usode". Kot drugi p0 1 'n zapisi je bil tudi ta vreden rai«0rj0st'- Opozoriti pa vas mo-gfai'. .a ste napisali: „kaj pravi o zrav; z8°dovini Valvasor?" in lCraJ:n, Ogovorili; „Grad Arch, po 10 1!^,. Raka, stoji na Dolenjskem, milj od glavnega mesta Ljubljane, mesta Krško pa eno miljo . . to i ^ n's*c zmotili - ali pa je bil znaiv l'skarski škrat? Po mojem a "J" in podatkih je dolžina 1 sko-.? milje 1.609,3 m, geograf-nai h1!-'0 Pa 1 -421,7 m. Po vašem bi lian torcJ Srad oddaljen od Ljub-resiv 'C okroS ^ kilometrov, v pa i101 pa Jc veliko več. No, morda vern nova »dolenjska milja" ne 2a i" Ker sem redni bralec, me zelo le? "n Va^ mnenje. Sem v zmoti ali in ' Pam, da boste pismo objavili mi odgovorili. JOŽI- VINTAR Beograd ge'^'Pis: V leksikonih piše, da meri 9ca^raf?ka milja 7420 metrov, nem-milja 7500, morska milja 1852 sa anBleška 1609 metrov. Valvasor h,.,1 Pa je zapisal, da je njegova milja ie i ^20 metrov in 44 cm torej "Porabljal geografske milje,- :. Drago Klemenčič, l ilip Rihar), da ■bi z novimi prijemi oživili delo. Uspelo nam je organizirati bolje obiskan občni zlx)r, na kiitcrem smo izvolili članski odbor, izvršni in nadzorni odbor, sprejeh pravilnik in delovni načrt ter izvedli razmejitev vsega območja na 1 ^ sektorjev. Med važnejšimi nalogami smo sprejeli tudi popis krvockijalcev ter starih in osamljenih ljudi na našem območju. Delo je giadkeje steklo, čeprav še vedno z nekaterimi težavami. Pretekli mesec smo opravili najtežjo nalogo: pridobili smo 516 članov ter si tako pridobili trdno moralno in finančno osnovo za razširitev dela. Za uspeh se imamo zahvaliti v veliki meri mkidim članom ter nji-. hovim mentorjem. Izvedli smo tudi akcijo zbiranja starega papirja in rabljenih oblačil. Prvo javno prireditev smo izvedli v petek, 13. junija. Proslave „Dan krvodajalcev" se je udeležilo lepo število ljudi. Nastopili so pevski zbor in recitatorji. I . RIHAR srečanje rezervnih vojaških starešin Od 2. do 4. julija bo na Hrvatskem ,,Bratstvo in enotnost 1975", peto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Med 1200 rezervnimi starešinami jih bo tudi 300 iz Slovenije. Razdeljeni bodo v tri skupine in prvi dan bodo gostje rezervnih starešin v Zagoiju. Liki in Istri. Drugega dne se bodo udeležili slavnostnega koncerta v zagrebški dvorani „Vatroslav Lisinski". Na dan borca bodo vsi skupaj obiskali Gornjo Stiibico ter si ogledali spomenik Matiji Gubcu in muzej kmečkih uporov. Pot jih bo vodila še naprej v Kumrovec, kjer se bo s slovesnostjo, na kateri bo predvidoma govoril predsednik sabora SR Hrvatske Jakov Blažević, končalo letošnje srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Prihodnje leto bo rezervne starešine gostila SR Crna Gom. MIRO ULrARJ Njegovo življenje je bil en sam delovni dan, trd boj za pravičnejše družbone odnose, za odpravljanje izkoriščanja delovnih ljudi. Rodil se je na manjši kmetiji, na skopi belokranjski zemlji, ki je dajala tenak kos' kruha. Kriialu je začel odkrivati vzroke vaške revščine, ki so jo kljub delavnosti trpeli belokranjski kmetje. Kut mlad tant je spoznal kiivičnost prve imperialistične vojne; še posebej zategadelj, ker je velika oktobrska revohicija nakazala svetlejšo pot naprej. Po vrnitvi iz ujetništva je pravilno oee^ijeval programe raznih političnih stran)'", ki so zavajale neosvešče-ne. množice, zato je stal v prvih vrstah tistih, ki so se borili zoper zatiralce ljudstva. Ze leta 1933 je postal član KP. kajti spoznal je. da je K P edina politična organizacija, ki je z revolucionarnim programom sposobna odpraviti krivice, spremeniti kapitalistične družbenoekonomske odnose. Povsod je deloval: društvu kmečkih fantov in deklet, v kmečki sokolski četi. v gasilskem društvu in občinskem odtoru. .Širil je napredne ideje in podpisal razglas o delavsko-kmečki enotnosti. Zaradi tega je bil preganjan, toda ni se predal, vključil se je tudi v Društvo prijateljev Sovjetske zveze, zbiral nove člane in pomoč. Kljub težkemu delu na kmetiji in političnemu udejstvovanju. ki je načelo njegovo zdravje, seje Niko Jakofčič z vso družino vključil v OF takrat, ko je napočil veliki čas obračuna z okupatorji in izkoriščevalci delovnih ljudi. Neutrudno je organiziral terenske odbore OF, odhode v partizane in zbiral sredstva za potrebe partizanske vojske. Okupator ga je začel preganjati, zato je julija 1942 moral oditi z družino v ilegalo, kjer je še naprej deloval za osvoboditev domovine. Bil je sekretar rajonskega odbora OF. gospodarski refe--rent rajona in pozneje okrožja za Belo krajino. Bilje izvoljen za predsednika okiožnega NOO za Belo krajino ter tudi za predsednika novomeškega okrožnega NOO. To pomefnbno in odgovorno delo je opravljal vse do ukinitve te ustanove. V tem času seje zavzeto posvetil izgradnji ljudske oblasti in obnovi opustošene domovine. Kot požrtvovalen politični delavec je bil izvoljen v glavni odbor OF za Slovenijo in za odposlanca v republiški skupščini. Tamkaj je aktivno deloval za utrjevanje pridobitev NOB. Več hil tudi predsednik okrajnega LO Črnomelj. Niko Jakofčič je vse svoje življenje posvetil revolucionarni preobrazbi belokranjskega ljudstva ter delavstva nasploh. Miroval ni celo tedaj, ko je odšel v zasluženi pokoj. Njegov prispevek za svobodo, za boljše življenje nas vseh. je neprecenljiv in nepozabljiv. (Iz poslovilnega govora Janezj Žuniča) nov sosvet dela v organizaciji uredništva DFLO je bil pred kratkim sestanek predstavnikov posameznih občin ljubljanske re^je, ki so ustanovili sosvet dnevnika DELO. Do zdaj je bilo na Slovenskem ustanovljenih že 12 regionalnih sosvetov, ki naj bi ugotavljali napake in beležili želje bralcev. Preko sosvetov naj hi bile dane ocene, pripombe in mnenja o uresničevanju uredniške politike. Pri tem bo treba rešiti tudi velik problem dopisovanja, k temu pa-bi lahko najbolj učinkovito prispevali občani svojimi dopisi. V novoustanovljeni' sosvet dnevnika DFLO sta vključeni tudi občini Kočevje in Ribnica. V prvi prodajo 527 in v drugi 330 izvodov dnevnika DFLO. I RANCI ŽELEZNIK LB: letos 4,5 milijarde več hranilnih vlog kot lani Na 33. seji izvršilnega odbora LB so prejšnji teden med drugim ugotovili, da je konec maja letos bilančna vsota banke dosegla 52.4')0 milijonov dinaijov in se je v 5 mesecili povečala /a 4.(/)() milijonov dinarjev ali /a 9,8 odst. Bilančna vsota banke narašča letos absolutno in relativno hitreje kol lani. Banka je vseskozi likvidna, opozarja pa, da se bo likvidnost v državi tia splošno še naprej zaostrovala. Izredno uspešno uresničujejo podružnice l-B letni načrt naraščanja sreilstev prebivalstva. Konec lela 1974'je imela LB že za nekaj nad 10.000 milijonov dinarjev hranilnih vlog in drugih sredstev prebivalstva, kar je predstavljalo skoraj 24 odst. bilančne vsote banke. Načrt za 197.^ je predvideval povečanje teh sredstev /a 3.4M2 milijonov dinarjev ali za odst., na tej seji pa so sklenili, da načrt povečajo še za milijardo dinarjev. S tem ho l.B .še izdatneje povečala svojo kreditno zmogljivost in s tako zbranimi sredstvi predvsem pomagala gospodarstvu. Pretežni in dovoljeni del hraiuituh vlog hanka sproti vlaga v investicijske naložbe. NA 8. TABORSKEM SREČANJU: Štiriindvajseterica v ponedeljek in torek v Trebnjem zanimivi pogovori o naivi in posebej kulturni tvornosti Prejšnji četrtek je Nebojša Toma še vid, direktor in glaMii urednik ,,Jugoslovanske revije" iz Beograda, v Trebnjem odpri 8. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Po predstavitvi ustvarjalcev, ki bodo na letošnjem taboru delali dober teden, je Siho Mihelčič iz Črnomlja koncertiral na elektronski harmoniki, Zvonka in Jože Falkner pa sta prebrala po en prispevek iz „Samorastniške besede", drobne zbirke, v kateri so obja\1jeni literarni teksti petih besednih ustvarjalcev iz trebanjske občine. Na osmem taborskem srečanju sodeluje 24 slikarjev in kiparjev iz Slovenije in drugih republik. Med udeleženci je precej novincev, v glavnem pa so letošnji ustvarjalci že stari znanci tabora - oJ Ciete .1'cčnik iii mladega lavčarja do Antona Plem-Ija, ki je delal že na v.seh dosedanjih samorastniških srečanjih v Trebnjem. N^ tabor, ki je hkrati osrednja prireditev letošnjih Dnevov kuhure in umetnosti v trebanjski občini, je bil vezati tudi ptmedeljkov pogovor o IVI ivi kot stilu in gibanjU'; na katerem so med drugim sodelovali dr. Mirko Juteršek, Gerhard Ledič, Nebojša Tomaševie, Ione Gošnik in drugi. Po torkovi otvoritvi razstave partizanskega plakata pa je v osnovni šoli sledil pogovor o kulturni ustvarjalnosti, med NOB in njenem današnjem pomenu. Tu so med drugim sodelovali znani kulturni in družbenopolitični delavci, od Bogdana Osolnika do slikarja Borisa Kobeta. Slovesen zaključek osmega tabora bo v soboto, 5. julija, z večerom sopranistke Vilme Bukovec, operne prvakinje in trebanjske rojakinje. ^ zaključni glasbeni večer 1'čenci novomeške nižje glasbene šole so se v zadnjem času izkazali z nastopi na raznih kulturnih prireditvah. Ob zaključku šolskega leta so 25. junija v Dolenjski galeriji pripravil i tudi glasbeni večer, na katerem so pokazali, kaj znajo zaorati na klavirju, kitari, violini, kUirinotu ali harmoniki. Predstavili so se učenci vseh šestih razredov. Po glasbenem nastopu je bilo najboljšim učencem podeljenih 25 pohval in 11 nagrad, posebno nagrado pa 'je dobilo tudi vseh devet učencev šestega letnika. Diplome 23 učiteljem Podelili so jih študentom, ki so se na novomeški oddelek PA vpisali Jeseni 1972 v Dolenjski galeriji so 26. junija podelili diplome prvim diplomantom oddelka pedagoške akademije za razredni pouk v Novem mestu. Na slav-nosti sta spregovorila Ela Ul-rih—Atena, predsednica komiteja za vzgojo in izobraževanje pri republiškem izvršnem svetu, ter prof. Franc Plevnik, direktor pedagoške akademije. Na koncu je nekaj pesmi zapel Šentjemejski oktet. Ela Ulrili Atena je ob čestitki diplomantom poudarila, da sodi učiteljski poklic med tiste, v katerem je nujno med šolanjem pridoli-Ijeno znanje nenehno plemenititi in lx)gatiti z izkušnjami. Zastareli sistem šolanja pedagoških kadrov bomo začeli reformirati: to jesen bomo vnesli v študijske programe pedagoških gimnazij in vzgojiteljskih šol prve novosti, v šolskem letu 1976/77 pa bo uvajanje novega učnega načrta splošno. Prof. Plevnik je dejal, da je novomeški oddelek upravičil" obstoj in pripomogel, da se je kiidrovski primanjkljaj v šolstvu zmanjšal. Menil je, da bo poslej lahko razvil še druge oblike dejavnosti. Ob tej priložnosti zupančičeva hisa odkupljena Župančičevo rojstno hišo na Vinici je dosedanji lastnik prof 1 vgen lx)všin prodal družbeni skupnosti. Denar /a odkup je /.brala šolska mladina širom po Sloveniji. I a mesec iHjdo hišo popravili in /ačeli preure-jjati- Do krajevnega praznika Vinice naj bi v njenem pritličju odprli štiri sobe, posvečene pesniku Otonu Župančiču. Pri tem bo sodeloval Belokranjski muzej, strokovno delo pa 1x1 vodil dr. Joža M;ihnič. urednik Župančičevega Zbranega dela. šentvid pričakuje Poil pokroviteljstvom I ilvarila Kardelja se je /ačel v Sehtvidu pn Stični VI. kulturni teilen. kije letos |H)svečen 3n-lctiiici osvoboililve ni 40-letnici /leta Svobod. V nedeljo. 6. juliia. ob K. uri se bo /ačel v dveh dvoranah v Sentvidii tradicionalni labor pevskih /.borov, na katerem bo nastopilo 90 /liorov s po tiemi sklailbami. Na popoldanski /iiključni prlreilitvi. na kateri bo govoril I ilvaril Karilelj, bo nastopilo 2..**()() pevcev. Šentviški talHii je največja manifestacija zborovskeiia petja v naši republiki. Piše preprosto, poroča kratko se je zahvalil osnovni šoh „Katja Rupena", ki je oddelku dala prostore in mu omogočila nastope. Diplomanti, ki .so jim izročili diplome, so začeli v Novem mestu študirati 1972. Med vpisanimi je bilo 25 rednih in 16 izrednih služ-teljev. Trenutno je na tem oddelku 29 rednih in blizu 20 izrednih študentov, kar kiiže, da je zanimanje za tovrstni študij na Dolenjskem res veliko. 1. 2. . Kdor trdi, da je osnovna šola pomembno in nemalokrat edino kulturno žarišče, ne odkriva Amerike. To že dolgo vemo in poznamo, kakor tudi poznamo kulturno bolj in manj dejavne šole. J^r poglejmo: marsikje bi ne mogli imeti niti najpreprostejše proslave, ko bi ne bilo „pri roki" pionirskega pevskega zbora ali recitatorjev iz bližnje osemletke. Ppleg pevske, dramske (tudi lutkarske), recitacijske in kdove kakšne še dejavnosti gojijo šole tudi svoja glasila, v katerih si mladi brusijo talent za besedno oblikovanje in izpričujejo ljubezen do materinščine, ob tem pa objavljajo številne zapise o naših današnjih in včerajšnjih dneh. Čedalje pogosteje se šolske avle za stalno ali občasno spreminjajo v galerije, kjer si lahko tako učenci in učitelji kot prebivalci iz bližnje in daljne okolice ogledajo likovne in druge razstave.__ Srn • v V Zarisca v Sloveniji in tudi na Dolenjskem ni malo šol, kjer so ustanovili šolska kulturno-umetniška društva ter tako najmlajše kulturne ustvarjalce in poustvarjalce povezali s prizadevanji v okviru Zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Tu in tam, npr. v Novem mestu, je ZKPO dala celo pobudo za ustanovitev .šolskih kulturnih društev, da bi tako imele tudi najmlajše generacije stalnejšo organizacijsko obliko za delovanje. Ko bomo uvedli celodnevno .šolo, bo tudi kulturno delo teklo še načrtneje in priklenilo nase še več šolske mladeži ali -kakor je pred meseci dejal Franc Šali, član IK predsedstva CK ZKS - v šolah se bodo učenci poslej laže oblikovali v samostojnejše kritične osebnosti, kar bo za kasneje, ko l>odo generacije odrasle, nedvomno neprecenljiv dejavnik pri oblikovanju in usmerjanju kulturne politike. . J. JUS L t® Diplomanti in gostje na četrtkovi slavnosti novomeškega oddelka pedagoške akademije v Dolenjski galeriji. (Foto: 1. Zoran) RAZSTAVO M. RKVIJH likovnih skupin Slovenije so odprli minulo soboto v Velenju v počastitev 3()-letnice osvoboditve in 100-letni-ce tamkajšnjega premogovnika. S svojimi deli sodelujejo tudi slikarji amaterji / Dolenjskega in Posavja. VOKALNA SKUPINA Do-rc-mi i/ Kočevja je na srečanju pionirjev Jugoslavije 20. in 21. junija v Ajdovščini imela pet nastopov. SI MINAR SLOVI NSKKiA jezika. literature in kulture prireja ga oildelek /a slovanske jezike in književnosti filo/.otske fakultete v Ljubljani se bo v prostorih te fakultete /ačel 7. in končal 19. julija. Prc^ davali bodo /nani slovenski strokovnjaki. ..SAMORASINIŠKA BI SI DA" je nash)v publikaciji, ki jo je /x\ letošnje ilneve kulture in umetnosti v trekinjski občini izdala tamkajšnja kulturna skupnost. V brošuri, ki sta jo uredila l.uciano Reščič in Stane IVček (prvi je knjižico 'la 32 straneh tudi ilustriral), so objavljene pesmi I ranceta Režuna. Daneta Breznika, Barice Videčnik Klenovšek in Alenke Maierle ter pro/ni spisi Bari- ce Videčnik Klenovšek in Anice Zidar. Zbirka je nedvomno zanimiv in razveseljiv pojav, z njenim izidom pa so želeli organiz.atorji dnevov kulture in umetnosti ^pestriti kultur na dogajanja v tem času. NA PLTKOVi REVIJI pevsldh zborov v Trebnjem so tcU moški zbori iz Sentlovrenca, Trebnjega, Mokronop in z Mirne ter mešani zbor iz Velikega (iabra. Nastopilo je 90 pevcev. hvaležni „jerebovcr Pevski zbor DPD Dušan Jereb se zahvaljuje delovnim in družbenopolitičnim organizacijam ter. posameznikom, posebno pa še pokrovitelju SGP Pionir, ki so omogočili proslavitev 30-letnice zbora. Posebna zahvala velja za čestitke, ki jih je zbor prejel ob jubileju, in obiskovalcem jubilejnega koncerta za spodbudo. Pevski zbor Dušan Jereb J Naše jedro je zdravo „Lepo imamo vse zapisano. Naša zakonodaja dovoljuje ženi vse ravno tako kot moškemu. Praksa pa kaže, da se žene same branijo funkcij in javnega dela, ker vsega enostavno pe zmorejo. Ženo razbremeniti opravil v gospodinjstvu, ji omogočiti varstvo za otroka, uvesti ce- lodnevno šolo - to so akcije, katerih bi se morali lotiti, pa bi bil ženin položaj v družbi povsem drugačen." Tako pravi Minka Dragan, upokojenka iz Novega mesta, ki je izkusila vse, samo umrla še ni. Tako namreč sama pravi. Prav tovarišica Minka je ena tistih, ki jih je revolucija kalila. Kljub strahotam in ponižanjem, kljub hudim življenjskim preizkušnjam pa je šla skozi viharje zmeraj z dvignjeno glavo. „Osem otrok v naši hiši je imelo napredno vzgojo, ker je oče spoznal proletariat na delu v Ameriki. Vsakemu je omogočil svoj poklic. Žal ni bilo denarja, da bi šla tudi jaz študirat, čeprav me j^ silno veselilo. Risala sem rada in dobila v šoli pi-vo nagrado, pa je naneslo. da sem postala trgovka. Koje bila vojna in se je začelo partizanstvo, smo vsi sodelovali. Kot aktivistko so me zaprli, obsodili na smrt, ker pa sem bila mladoletna, sem šla v internacijo. Ravensbrueck, Auschwitz in še druga taborišča sem spoznala pri 19 letih. Huda je lakota in huda žeja, ni pa hujšega kot narodno ponižanje. Ko ti pri-pno za vrat številko in goreči pečat vtisnejo na prsi, nisi več človek. Bila sem mlada in v začetku še zdrava, zato so na meni delali medicinske poizkuse. strahote so se kasneje kot posledica izkazale pri rojstvu mojega otroka. Rodila sem invalida. Ko so nas Angleži osvobodili, sem tehtala 30 kilogramov, zato smo bili taki za transport domov sposobni šele oktobra 1^45. Po vrnitvi sem našla dom razdejan, pet bratov je vzela vojska. Z vso vnemo sem začela delati v organizacijali. Kmalu sem se vpisala v šolo za zunanjo trgovino v Zagrebu, pa so me tovariši iz komiteja pre- pričali, da sem doma bolj potrebna. Tako je šel moj študij spet po vodi. Partijske šole, brigade, funkcije -predvsem pa delo - to je bilo moje življenje vsa povojna leta. Vedno sem hotela biti taka, kot komunist mora biti: poštena, delavna in daleč od osebnega pridobitništva. Nase nisem nikdar mislila. Še ko so me na zdravn-iški komisiji rinili v pokoj, sem bila proti. „Nisem še za odpis^', sem jim rekla, vendar čez zdravje nisem sama svoj gospodar. Posledic taborišča in tepeža tudi ^olja ne premaga. Sem invalid prve stop-nje. Vedno, ko sem dtlala na raznih mestih kot profesionalna politična delavka v Ljubljani, kasneje v zadružništvu v Novem mestu in pri organizacijah, kjer delam še^ danes, sem bila z dušo in telesom zapisana našemu družbenemu redu. Naše jedro je zdravo, žal pa nam moč, ugled in voljo do dela jenilje-'jo napake posameznikov. To me boli." R. B. Ko se ob letošnjem 4. juliju s spoštovanjem spominjamo borcev in bork, tistih, ki so dali svoje življenje za osvoboditev domovine, in njih, ki z ustvarjalnostjo za boljši jutri še niso nehali, ne gre pozabljati delež, ki so ga v narodnoosvobodilni borbi imele ženske. Ker smo tudi v mednarodnem letu žensk , smo naš prispevek za dan borca namenili ženskam, tovarišicam, ki so zrasle z revolucijo, za katero so žrtvovale svoje zdravje in svoje najdražjeTOne imajo danes tembolj pravico ocenjevati, kje smo z vlogo in položajem ženske. Nikar na zapeček „V partizane sem odšla s petnajstimi leti. Posledice vojne sem dolgo čutila, ker sem bila štirikrat ranjena. V vojnih letih sem bila neglede na svoja leta in neglede na to, da sem bila ženska, popolnoma enakopravna z ostalimi borci. Z odhodom v partizane se je začela moja samostojna življenjska pot." Tako je začela svojo pripoved IRENA VRŠCAJ, rezervni poročnik in poslovod-kinja v Emonini samopostrežbi v Črnomlju. Bila je borka od leta 1VJ42 in članica VOS, v povojnem času pa jo poznamo* kot aktivno družbenopolitično delavko, kot sposobno uslužbenko in kot zeno, ki je bila neglede na vsestransko delavnost tudi vzorna mati in vzgojiteljica trem otrokom. Družba jo ceni kot borko, ki je z orožjem prispevala za boljši danes in ki je tuđi ves povojni čas uspešno delala za razvoj naše dru/bene stvarnosti. ..Danes je še vedno težko govoriti o enakopravnosti med žensko in moškim. Težko je biti zaposlena in mati, zraven tega družbenopolitično aktivna in prenašati breme gospodinjstva. Prve korake k razbremenitvi žen- ske smo že storili s podaljšanimi porodniškimi dopusti. . Veliko pa si ženske obetajo od boljšega varstva otrok in od celodnevnega šolanja. Zlasti celodnevno šolanje bo razbremenilo žensko, ki mora še vedno vse prevečkrat posedati ob svojih šolarjih. Otroci pa bodo ob taki obliki šolanja manj prepuščeni cesti in njenim kvarnim vplivom na^vzgojo. Če bo zapo- v slena žena razbremenjena skrbi za dom in družino, ji bo ostajalo tudi več časa za javno udejstvovanje. Prav to pa moramo doseči." L. T. Žemke več več 5pq5to««nijt^ $6 «HOramo vrioltj v vrst« borcev za sprotnemba ota. dopustiti f??- tage o po$ćbne«n odnosu 4o ženske, Sdj ne b«) Ni- koji enakOf^aVttd njtf f đetu uh! V Sfr rte bo $pr€!nMinft njen poJožaj t«naj dela in potlftik6> In t«nin afelo |a$no ie ppp<>lna entanej-možna ko $e pf«-kon^truifi^ vsft. Me le otroške ustandve, ki nej jjo-dO v pomčfi; ne gr? fe ta da i«rtSko p<^iij»mo z o(tvjn» Zavedati se moramo^ da je foonaino pfaVrw Bnakoprav-nost ženske, ki je prilta do fzra?a jpo zmagi socialistične »votucjje, ne samo pri nas^ ampak tudi v drugih socialističnih dež^ah> se pravi: vo-Hlna pr^ica, enakopravno« pri zaposlovanja, enaka plača, dw zinska enakopravnost zakonskih In n^akonskih otrok r- sele prvi okvir, na obnovi katere« ga se ić^ko zažine borba za dejansko enakopravnost žen-1^. To je Jele začetek boja, OLGA VFJABIČ predsednica Konference za družbeno aktivnost iensk SRS novinarjem v Podvin« NE OSTANIMO NA POL POTI Kako grenak je včasih kruh Mira Pungarčič je ena ti-stili skromnih in tihih žensk, o katerih smo v povojnih desetletjih le malo slišali, l oda nekdanji borci se je dobro spominjajo. Bila je politdele-gatka in požrtvovalna bolničarka Kozjanskega odreda. Do/ivela je veliko spopadov s sovra/nikom. Najhujši je bil boj na Jelši, v katerem je 24. maja padlo 23 borcev Kozjanskega bataljona. Tudi na Bohorju in drugod je šla skoz ognjeni krst. Mira je doma i/ Brezine pri Brežicah leseni ^>41 so jo s slarši izgnali v taborišče. I/ Badnaje po/neje pobegnila in Se kot aktivistka junija 1^)4.> piidru/ila uporuiške-nui gibanju na domačih tleh. Dobrega pol leta /atem je začela naporno pot borko \ \rsiah Ko/janskega odreda. Po osvoboditvi seje za nekaj mesecev zaposlila kot delavka v Mariborski tekstilni tovarni. Od tam se je vrnila domov na zemljo, kamor jo je \ es čas vleklo. Kmalu seje poročila in, potem ni več iskala zaposlitve. Ob vsakdanjih skrbeh za starše in svojO'družino je pozabjia na družbeno uveljavljanje, na izobraževanje in . na druge možnosti, ki so jih njene zaposlene soborke in aktivistke znale pravočasno izkori-stitj. Šele lani je potrkala i)a vrata občinske orgatiizacije ZB \ Biežicah. Iskala je delo. da hi spra\ila skupaj vsaj 1.^ let delovne dol)e. D\e leti ji manjkata, /ve/a hoicevji je \eč kot pol leta iskala delo in ji končno našla mesto pri Agrarii. OI"« tem se je NIi- ra šele zavedela, kaj je zamu; dila in kako težko je danes borki, če je prej pozabljala nase. . JOŽICA TEPPEV Aktivistka še dandanes Pepca Malešič iz Loga pri Boštanju je bila med 16 komunisti, ki so na slavnostni seji občinske konference ZK v Sevnici ob 30. obletnici osvoboditve prejeli zlato wZnačko Zveze komunistov. V partijo je bila sprejeta kot aktivistka NOV med prvimi na Kočevskem novembra 1943. Našel sem jo že navsezgodaj na njivi, kjer goji velike vrtne jagode. Letos jih obira tretje leto. Leta 195,1 upokojena upravnica kmetijskega posestva Sremič pri Krškem je zorala travnik blizu hiše in hotela dokazati edinstvenost mikroklime v sevniški kotlini za jagode. To je storila na pobudo inž. Cimperškove pri sevniškem kmetijskem kombinatu. Pri tem pionii-skem delu izpričuje pravzaprav zagnanost za napredno ženo, po čemer je bila znana na Kočevskem v Spodnjem Logu na območju, kjer je delovala Joha-nova četa in je bilo dolgo časa ozemlje pravzaprav brez okupatorja. Pepci tudi med pogovorom o teh časih niso zastale roke med obiranjem rdečih jagod, kjer letošnje deževje zmanjšuje pridelek. Takšno obiranje terja pravzaprav ves čas sklonjeni položaj telesa, kar je mučno že za mlade! kaj šele za starejšega. Pepca se je zravnala, ko je z zavzetostjo obudila spomin na delovne akcije v Verdrenku. ..'lam je bil pravi kolektivni duli in lovaiištvo! Nihče ni vprašal, kaj in od kod si, vsakdo je prijel /a vsako delo. .Še moja mati se je čudila nad to vnemo, češ na ta način .se da na vasi ogronuio narediti." Tako je bilo na Kočevskem od eije hajke do druge, čeprav so Kočevarji, preden s(^ zapustili te kraje, uničili okna in vrata na hišali, Italijani pa prebivalstvu niso privoščili ne živeža ne soli. Pepca torej ve, kaj lahko da zemlja. Zato tudi ima medaljo dela, red zaslug za narod! kot aktivistka je bila pred tremi leti med prvimi odlikovankami Osvobodilne fronte. Toliko zagreta /a te sočne rdeče jagode, jih da- nes ne priporoča več nikomur, čeprav je pied leti laz-pela crne folije in sadila nebogljene sadike. .,1 tol iz Celja kot nosilec akcije seje /e od vsega začetka kazal v čudni luči. Niti sadik ni poslal takih, kot je bilo rečeno! Naložbe v tak nasad niso majhne: folija je dražja kot v drugih državah, nasad traja nekako le tn leta, ni dobiti ustreznih škropiv. Pogodba naj bi veljala za pet let, oni so potegnili roke stran že po treh letih. Ni več liste poštenosti. nujne /a dogovarjanje," zamahne otožno Pepca Malešič. Malešičeva se dela ni lotila iz tnaterialne potrebe. Za preživljanje imata z možem pt)kojnini. Jagode je zasadila /a primer. „Nisem mogla gledali zatravljenih površin," pravi Pepca. .,Res so dobili jagode z juga po 3 do 4 dinarje. vendar je bilo že vse gnilo, preden je prišlo do nas. Garantirali so ceno 5 dinarjev za kilogram. To bi bilo v redu. če pridelaš 50 do 40 dekagramov na grm. Lani ni bilo pravi čas na voljo škropiva. Za letos smo si zagotovili škropivo vnaprej, žal ^et ni 2a rabo, ker je staro, re te ze tepe narava, ti mora vsaj kdo drug nuditi oporo. Ne, nobene discipline in odgovornosti ni, žal je vse manj tovarištva . . ." In spet se spominja za-družjiega duha s krajev v Spodnjem Logu na Kočevskem. ,,Komunist je gledal, daje imela korist družba. Da je lahko nosil knjižico, se je moral izkazati z zgledom in prizadevnostjo!" ALFRED 2ELEZNIK 6 DOLENJSKI LIST §t. 27 (1354) - 3. juUja Leta 1937 in v začetku 1938 so s Pomočjo kočevskih komunistov pri-°bili za kandidate Komunistične Partije Vinka Knola, Vinka Miheliča, Janeza Lovšina in Filipa Tekavca. Avgusta 1938 pa so te kandidate že sPrejeli v KPJ. jSekretar prve ribniške Partijske celice je bil Janez. Kmet, ki so ga že leta 1937 sprejeli v KP v Zgrebu, kjer je študiral medicino. Komunisti so takrat organizirali Opisne akcije", se pravi, da so v s°delovanju s skojevci in mladinci -vodil jih je Stane Nosan, katerega so eta 1940 tudi sprejeli v KP - pisali P° zidovih razna gesla. Seznanjali so Se s položajenj doma in v svetu, zbirali »rdečo pomoč" za Španijo, pa tudi Podpise „prijateljev SZ", ki so jih brali okoli 1500, čeprav je takratna P 'ast prikazovala komuniste kot arabe in zločince. Jeseni 1940 so na enem izmed Stankov imenovali vodstvo bodoče niške čete, in sicer za komandirja inpa Tekavca, za komisarja pa Jane-a Kmeta. Za ta korak so se odločili, ^er so Nemci in Italijani okupirali že držav in so komunisti pravilno • Poznali, da se obeta okupacija tudi Jugoslaviji Oh rib ,razPac^u stare Jugoslavije so ^rnski komunisti zbirali orožje, oro"1 or§ai,izira'i za zbiranje p ^.a tudi mladince in druge občane. JuH)a 1941 je italijanski tolmač nkZe ^fko-Pepček po svojem sinu nam ribniške komuniste, da jih se t eravajo Italijani aretirati. Zato so ien C^a ^ne zbrali na vnaprej dogovoreni mestu Filip Tekavec, Janez Frak'r' ^nton Križman in Bene T.« J' naslednjega dne pa so prišli na pe?Vl]0 8°ro še Janez Kmet in Peter ju er \n> °ba iz Ribnice, ter Tonček Žim C1^ *z Sodražice in Alojz Zaje iz getaa?c'.^° je bila torej prva ribniška t . ' Je bila ustanovljena 13. julija. rat je štela 8 ljudi, od tega je bilo D članov KP. ftroV bližini čete so se zadrževali člani orgamzacije JIGR (Trst, Istra, Go- Jn?t r ne Cer"ač, Tone Majnik in i~ - ^ič, ki so zbežali pred Italiji v gozd. PRVA PRISEGA T,-"!0' -iubja je četa štela 10 borcev, li,^ ^ne so vsi prisegli, in sicer knm S jU Stalinu", kot se spominja Priseeb k ? Tekavec. Tigrovci niso območje e^6 Pa s0 tuc^ zaPustili to Četk°rC' ^rVe r'bniSke čete sO v za-ku vadili v streljanju in bojevanju, S Ribniški slikar samouk Dušan Matoh je naslikal tudi „Ustanovitev prve ribniške čete". Razen borcev čete je dodal še organizatorja vstaje Jožeta Še^a (desni) in kurirja Staneta Nosana (levi). (Foto: J. Prime) Prva ribniška četa zbirali orožje ter opravljali sabota/ne akcije.,.Tako so rušili električne drogove in minirali železniško progo Zlebij^ Ribnica- Kočevje. Minerske akcije so bile razmeroma pogoste, vendar v začetku zaradi neizkušenosti marsikdaj niso uspevale. Pogosto so partizani vznemirjali tudi italijanske vojaške in karabinjerske posadke tako. da so streljali proti njim, nakar so Italijani vso noč streljali proti gozdovom. Te akcije so dvigale moralo borcem, zato so sklenili, da bodo napadli skupino treh kurirjev, ki je vsak dan prenašala pošto med Ljubljano, Ribnico in Kočevjem. Za akcijo so se prijavili prostovoljci Janez Lovšin, Janez Hočevar in Bene Frakelj, vodil pa jih je komandir Tekavec. Zasedo so postavili ob cesti na Jasnici, kjer so vsak dan okoli poldne peljali mimo italijanski kurirji. „Te zasede ne bom nikoli pozabil," se spominja dogodka Filip Tekavec. „Bilo je 19. avgusta 1941 ob 12.20. Ko so motoristi zapeljali mimo, smo streljali nanje^Eden se je zvrnil mrtev po cesti, drugi je bil ranjen, tretji pa je ušel. Vendar mrtvecu nismo mogli pobrati orožja in opreme, ker sem opazil, da se približno 100 m od nas bliža v strelcih precej Italijanov, ki so streljali proti nam. Hitro smo se umaknili in z nekoliko oddaljenega hribčka opazovali, kako se je neka italijanska motorizirana kolona umikala proti Dolenji vasi. nato pa je italijansko topništvo od približno 13. do 17. ure obstreljevalo Jasnico, da so kar drevesa letela po zraku. Zvečer pa nam je naš kurir Stane Nosan prišel iz Ribnice povedat, da Italijani govore, daje njihovo motorizirano kolono na. pohodu pričakalo na Jasnici 800 Srbov. Tisti trije motoristi torej niso bili kurirji, ampak izvidniki oziroma predhodnica italijanske kolone." NA GLAVNI STAB Komandir Tekavec se spominja dalje: „Septembra je prišla pošta, da morava z Janezom Kmetom oditi v glavni štab v Ljubljano in poročat o naših akcijah. Komandant Franc Leskošek-Luka in Aleš Bebler sta nama povedala, da sta slišala o uspehih naše čete in da je vodstvo zato zadovoljno. Naročila sta nama tudi, naj naša četa preraste v bataljon. Po vrnitvi bi morala mobilizirati nove borce, zbrati orožje, organizirati prehrano borcev in navezati stike s hrvaškimi partizani. Po vrnitvi v tabor smo likvidirali dva izdajalca, enega pri Sodražici, drugega pri Velikih Laščah. Medtem se je pri čiščenju orožja ponesrečil Janez Lovšin. Najprej smo ga zdravili sami in s pomočjo dr. Janeza Oražma, ker pa se mu je stanje* slabšalo, ga je dr. Oražem odpeljal 7. oktobra v sanatorij Emona v Ljubljano. Tako je bil Lovšin eden prvih partizanov, ki se je zdravil v tem sanatoriju." Septembra je prišla v tabor ribniške čete na Travni gori še ena skupina borcev, ki so jo poslali iz Ljubljane, tako, da je četa, ki naj bi prerastla v bataljon, štela že 23 borcev. Vendar so enega zaradi mladoletndsti poslali domov. Tudi ta, nova skupina je prisegla. ČRNI OBLAKI Zdaj pa so se začeli zbirati črni oblaki, zaradi katerih četa ni prerastla v bataljon, ampak se je celo razšla. Najprej je prišlo 20. oktobra sporočilo, naj četa pošlje hrano v Mikličevo vilo na Debelem vrhu, kjer je lačna partizanska skupina. Pet tovarišev, ki so odšli na pot s hrano in še neko drugo nalogo, se ni vrnilo, ker so padli v italijansko zasedo. Medtem je padla v zasedo še skupina 20 borcev, ki so jih poslali iz Ljubljane v ribniško četo oziroma bataljon. Nobeden ni prišel v četo. Zapadel je tudi sneg, globok nad meter. Pet mož je šlo v Ljubljano nabavljat zimsko opremo za četo oziroma bodoči bataljon, dva pa po drugih nalogah v Grosuplje in Novo mesto. Komandir Tekavec in kon\isar Kmet sta skupaj s se tremi borci padla 25. oktobra ob 17. uri v zasedo med Novo Štifto in Travno goro, ko sta hitela na sestanek z Matijem Maleži-čem in vojaškim referentom Ivanom Selškom. Ta sestanek je bil sklican prav zaradi ukrepov v zvezi z ustanavljanjem bataljona. Sovražne krogle so smrtno zadele Tončka Jurjevčiča, hudo ranjen pa je bil Janez Handler, ki je nato v noči med 25. in 26. oktobrom rani podlegel. Od vse čete je tako ostalo le še 7 borcev, ki se seveda niso mogli upirati premočnemu sovražniku, ki je takrat obkolil precej šjroko območje, ker je lovil partizane Šerceijevega bataljona, ki so se umikali po napadu na Lož. Po posvetu so borci sklenili, da se bodo razdelili v dve skupinici, se nekje pritajili, da bo šla ofenziva mimo, nato pa se bodo po nekaj dneh spet vsi zbrali v taboru na Travni gori. Komandir Tekavec je računal, da se bodo vrniH tudi borci, ki so šli proti Mikli-čevi vili, in drugi, ki so šli nabavljat zimsko opremo. Tako bi bila četa spet skupaj. Vendar so ^e izmed sedmih preostalih borcev štirje priključili Šercerjevi skupini, ki je šla prežimo vat v Ljubljano. Komandir Tekavec, ki je že 26. oktobra spet obiskal taborišče, je tam našel le nekega neznanca, ki ga je tja napotil upravnik doma na Travni gori. Tekavec gaje preizkusil in menil, daje vreden zaupanja. Zato mu je dal puško in naročil, naj počaka preostale borce ter jih tam zadrži, dokler se on ne bo vrnil. Nato je drugo jutro ob 7. uri Teka-' vec odšel po partijskem naročilu s terena v Ljubljano na glavni štab poročat o nesrečnih dogodkih zadnjih dni. Komandanta Luko pa je dobil šele po dveh tednih. Komandant seje najprej razjezil zaradi razpada čete, ko pa mu je komandir Tekavec vse razložil, ga je imenoval za namestnika komandanta bataljona, ki se je takrat ustanavljal na Jelenici v Kočevskem Rogu. Ribniška četa je bila nato ponovno ustanovljena v začetku leta 1942. Kasneje je prerastla v Ronkov bataljon, ta pa se je še kasneje priključil Notranjskemu odredu. Prva ribniška četa je bila po zatrjevanju komandirja Filipa Tekavca— Gašperja tudi prva partizanska enota sploh. Prva je začela z ^cijami proti okupatorju in dosegala za tiste čase lepe uspehe. Upoštevati pa moramo, da je bil tisto začetek, šola odpora. Prva ribniška četa je dala Italijanom vedeti, da na našem ozemlju niso zaželeni in da se jim obeta boj. Prvi partizani so med ljudmi krepili rjarodno zavest in užigali v njih iskre odpora, ki so kasneje prerastle v plamen. Res pa uspehi prve ribniške čete niso veliki, če jih primerjamo s kasnejšimi, ki so jih izbojevale bolj izurjene, večje in bolje oborožene partizanske enote. Po pripovedovanju komandirja prve ribniške čete Filipa Tekavca-Gašperja zapisal - ' JOŽE PRIMC \ /O ljubljanska banka Podružnica Krško s poslovnimi enotami Krško,Cesta 4. julija 42 Brežice,Cesta prvih borcev31 Sevnlca,Kvedrova 45 27 , f 7^11354) - 3. julija 1975 MILAN MARKELJ JOŽE SPLiCHAL KJER DREVESA UMIRAJO OD STAROSTI NAŠA ' PRIJATELJICA JUGOSLAVIJA Pomlad . .. Svežina diha nad za-sanjanPrni meglicami neštetih smaragdno zelenih vodnih ogledale, z gozdovi obraslih turkizno modrih jezerc, ki se prelivajo eno v drugo kot nebeško deževje sončnega neba in odkrivajo slike, zarisane s čarobno roko ljubezni. Poletje ... Tišina bogato razcvelih planinskih travnikov pojočega sveta ptic in večnega šumenja slapov daje domišljiji krila. Spreminja resničnost v sanje, zvok v tišino, barvo v čistost. Jesen . . . Jesen spreminja vode, gozdove in nebo in jih prežema z novo lučjo ter jim daje čudovit ritem drhtenja barv. Tudi dno jezera se raztaplja kot mojstrova paleta in skozi to drhtenje barv plava jata rib kot v svetu začaranih slik. Zima . . . Zima je počitek neba nad izgubljenimi barvami. Nova harmonija zvoka in belega sna. To je rojstvo kristalne vedrine, spreminjanje barvite pravljice v snežni val, zaledenel med visokimi gorskimi pobočji. Voda je mirna pod hladnimi kristali ledu. Ne gre za romantično pesnitev ne za romantično pretiravanje, ampak za zapis v turističnem prospektu. Komaj je mogoče verjeti, da sploh kak prospekt govori resnico. Ta je nedvomno eden redkih, ki ne laže. TudP najbolj pesniški pesnik niti najmodernejša tehnično dovršena filmska kamera ne moreta zajeti tega, kar nudi preprost pogled. Igrivi ples vode med vejevjem in skalovjem biser nase domovine Razumljivo je,' da govoriva o biseru naše domovine, o Plitvičkih jezerih. Ta edinstvena naravna znamenitost je cilj stotisočerih turistov iz vsega sveta, nam pa pomeni enega redkih predelov, kjer smo znali razviti turizem do najvišje stopnje, ne da bi ob tem grobo posegli v naravo. Med bele vodne stebričke se kot arabeske vpletajo rastline. V Plitvičkih jezerih, ki leže 80 km od jadranske obale, med gorovjem Male Kapele in Plješivico, v tej dolini, skozi katero se niza šestnajst prelepih jezer in jezerc, se narava ne podreja človeku, ampak človek nji. Ko se drevo pod težo let ali ognjenim sunkom strele zruši, ga nihče ne odmakne. Kot v tistem pradavnem časUj ko je narava bila neomejeni in edini gospodar, drevo trohni za rast novih poganjajočih drevesc. Tudi če pade na pot, obleži. Človek se obnaša nenavadno: drevo pusti trohneti, pot pa spelje okrog njega. To se, žal, dogaja samo še v tem čudovitem naravnem parku, ki je z zakonom zaščiten. Sloviti svetovni popotniki so sestavljali sezname naravnih čudes. Res je, da Plitvičkih jezer v teh seznamih ne najdemo, ker so premajhna. Toda ta čudoviti košček narave kljub svoji majhnosti gotovo odtehta vso veličino Viktorijinih slapov, Niagare, Grand kanjona v Coloradu — je kot kristal, ki skozi svojo majhnost razlije ogromno sonce v droben žarek čudovitih barv. sestnajst jezer Plitvička jezera ležijo v osrednji Hrvaški, v Liki. Raztezajo se od severovzhoda proti jugozahodu. Za narodni park so bile proglašene leta 1949. Celotna površina parka je Najvišji slapovi Plitvičkih jezer grmijo v globino izpod hiš, v katerih še živijo ljudje. 20.000 hektarov, od tega je 200 hektarov jezer. Šestnajst jezer in jezerc se razteza na dolžini 5640 metrov. Največje jezero je Kozjak, ki je globoko 46 metrov in meri 82 hektarov. Glavna zanimivost so gotovo največji slapovi Plitvice, ki padajo 75 metrov globoko. Jezera so bogata rib, vendar je ribolov prepovedan, razen v dveh največjih. Skoraj 13.000 hektarov narodnega parka zavzamejo gozdovi, v katerih živi številna divjad. Tudi lov je prepovedan. Edini lovci so živali same. Skozi hladno senco obširnih gozdov skakljajo srne, na jasi se pokaže jelen, lisica si zvitorepo koplje svoj brlog, v meglici, ki lebdi nad slapovi, se sprele-tavajo ptice vseh vrst, mir pa je našel tudi medved. Od časa do časa je mogoče videti divjo svinjo, v mrzlih zimskih večerih pa je ob zaledenelih jezerih slišati celo zategel volčji krik. Ves ta svet živi po svojih naravnih zakonih, zato ni nič čudnega, če se med petjem ptic zasliši smrtni krik napadene živali, ki je podlegla močnejši . . . „saj jih sploh ne vidim!" Ko sva hodila po potkah ob jezerih in za vsakim ovinkom strmela nad čudovito igro narave, nad iznajdljivimi brzicami, temno modro in smaragdno zeleno gladino jezer, nad majhnimi slapovi, ki so v valovih preskakovali kamne, morebiti že stoletja postavljene tako, da delajo oviro vodi, ali nad velikimi slapovi, ki so v loku bobneli v globino," nad gladino vode pa pršeli meglico; ko sva klicala drug drugega, ker sva odkrivala vedno nove in nove lepote, vredne pogleda in fotografiranja — sva se peljala tudi s čolnom čez največje jezero. Blagrovala sva čolnarja, ki živi v tej čudežno tihi in mirni naravi in uživa jezera in njihove lepote iz dneva v dan, odkriva čudeže kot otrok, ki skozi razprte prstke spusti pesek; daleč stran od vsakdanjega utripa industrije in mestnega življenja diha svež zrak in opazuje spremembe v vodi, zraku , . . Nikola Križmanič: žuljave roke čolnarja, ki je slep za lepoto okrog sebe. Povprašala sva ga: ,,Gotovo uživate v tem delu? " Njegov odgovor ni bil tak, kakršnega sva pričakovala. Zelo naju je presenetil ta Nikola Križmanič, sezonski čolnar, sicer pa kmet iz bližnje okolice: ,,Kakšne lepote? Saj jih sploh ne vidim!" Začudeno sva ga gledala, on pa je nadaljeval: ,,Po osem ur veslam z enega brega na drugega in včasih moram hiteti kot nor. Turisti se vrača- jo s sprehodov in ogledov in vsi bi radi prvi stopili v čoln in prišli v hotel, jaz pa nisem iz železž. Pa še paziti moram, ker so nekateri prav nerodni in bi mi minr\ogrede prevrnili čoln, če ne bi na krmi lovil ravnotežja. In kdo bi bil kriv, če bi se sredi jezera potopili turisti in z njimi vsi tisti dragoceni aparati in kamere, ki jih vlačijo s seboj? " Ni bilo dosti turistov v tem majskem jutru. Zato smo se usedli ob bregu in Nikola si je prižgal cigareto. Iz njegovih besed ni bilo težko razbrati, koliko ljubša od vse te tolikokrat popisane in opevane, tolikokrat fotografirane in snemane, za toliko ljudi tako čudežne lepote mu je iz liškega sveta iztrgana njivica, ki jo obdelujeta z ženo. Čolnarjenje na Plitvicah mu je samo sezonsko delo za nekaj mesecev, s katerim zasluži ravno dovolj denarja, da plača davke, in da nruj ostane za najnujnejše nakupe. In ko sva se hotela peljati nazaj na drugi breg, je veslal drug čolnar. Tudi z njim sva se hotela pomeniti, ker sva bila radovedna, kako gleda na to lepoto okrog sebe, pa naju je zavrnil: ,,Dajta, dajta, fanta! Vidva bi se pogovarjala — a kdo bo prepeljal te nestrpne turiste? " In sva ga razumela .. . slapovi Časa in zgodovine Iz zgodovinskih najdb je razvidno, da je bila okolica Plitvičkih jezer naseljena že v predzgodovinskem času, okoli leta 2.500 pred našim štetjem. Arheologi so odkrili kamnito in bakreno orožje, ostanke plovil, človeške in živalske kosti. Vsi ti predmeti dokazujejo, da se je takratni človek preživljal z ribištvom in lovom in da mu je narava sama veliko pomagala. Hrane je imel v obilju, prav tako tudi jam, v katerih je lahko prebival. Nekaj teh jam je še danes dostopnih. Prva etnična skupina na tem ozemlju, za katero zgodovinarji neizpodbitno vedo, so bili Tračani okrog 1.000 pred našim štetjem. Pozneje so jih Iliri in bojeviti Kelti izrinili. Za čas^a rimskega cesarstva je mimo Plitvičkih ■ i,- ■ jezer tekla cesta in nekateri ostanki h ceste so se ohranili še do danes. Vin govorijo, da je jezera obiskal tudi sla"' ni vojskovodja Julij Cezar. Skozi lepe to današnjega narodnega parka so * šestem stoletju drvete avarske horof na svoji poti proti dalmatinski obajj; V sedmem stoletju pa so se tu naseli" Slovani, naši pradedje. Dolga stoletja so Slovani živeli v svojih zadrugah. Petnajsto letje je prineslo Turke in bližnja vica je^ bila leta 1520 priča velik* bitke. Šele leta 1689 so bili Tur^ izrinjeni s tega ozemlja, meja s Tur^ je potekala 15 kilometrov tod ... V času avstrijske vlade so fiO" teli Plitvice prodati nekaterim fevd^ cem, vendar je okoliško ljudstvo preprečilo in vključili so jih v sest^* Vojne krajine. Sele 1881 so Hrvatje postali lastniki Plitvic. Zaradi slabih cesV' povezav so bile odrezane od sveta ^ do srede 19. stoletja, ko so zgrao' prvo manjšo stavbo, namenjeno jočim avstrijskim uradnikom. 1896 pa je ob jezeru Kozjak že prvi hotel, namenjen popotnikom j turistom. V stari Jugoslaviji so lep®.] Plitvičkih jezer uživali redki izbr^^i Zasebni lastniki hotelov so skušali Pjj tegniti kar največji dobiček in so s® malo ozirali na to, da bi zaščitili to. V plitvičkem nacionalnem Par' (PRIHODNJA MINARET JE ZAMENJAL KP' 8 DOLENJSKI LIST- Kot iz pekla se iz trušča številnih slapov dvigajo vodne pare- St. 27 (1354) - 3. julijo Sosed obnavlja grad Vojna vihra ni prizanesla niti starodavnim gradovom v dolini ki so prej stoletja kljubovali času in številnim sovražnikom, Decembra 1942 je pogorel Gracaijev tum, eden najstarejših gradov v naši deželi, katerega trdni zidovi so zdržali tudi iiude napade divjih Mongolov; v romantični grad pod Goijan-ci so se okolišld prebivalci zateči pred krvoločnimi Turki. V "jem se je kasneje večkrat in za «alj časa ustavil pri svojem pobratimu Dragotinu Rudežu pi-^^telj Janez Trdina in tam pisal svoje čudovite bajke in povesti o Gorjancih ... Valt Juiečič: „Gracaijev tum * ^teval milijone, da bi bil tak kot nekoč." Po končani vojni ni nihče niti pomislil na obnovo porušenih gradov, ker za to takrat ni bilo denarja. Prejšnji lastniki so že med vojno zbežali na tuje, ker so sodelovali z okupatorjem, čas, sonce dež in zmrzal pa so neusmiljeno rušili stare zidove ... Prebivalcem Gracaijevega turna ni bilo treba zbežati na tuje, da bi se izognili roki pravice : vseskozi so sodelovali s partizani in vdova po Dragoti-novem sinu je prvim goijanskim partizanom kupila vola; cela družina je stala pred puškami legistov, hčerko Vito pa so mu-čUi Wolbangovi „črnorokarji"' in je konec vojne dočakala v koncentracijskem taborišču. Po osvoboditvi je Herbert Schoeppl, ki se je na Gracarjev turn priženil iz sosednjega gradiča Vrhovo, opustošeni grad za silo obnovil, tako da so lahko stanovali v njem, za kaj več pa ni bilo denarja. Leta 1952 je priskočil na pomoč Zavod za spomeniško varstvo in so obnovili streho in Trdinovo sobo, potem pa dolga leta ni bilo nič več. Po ženini smrti je danes 83-letni inženir Schoeppl ostal edini prebivalec gradu. Leta in bolezen so opravili svoje, Trdinovo sobo so morali zapreti, ker ostareli graščak ni mogel več voditi številnih obiskov po strmih grajskih stopnicah. Izgubil je tudi voljo, da bi grad še naprej obnavljal, saj pri takem delu človek res ne vidi konca. Gracarjev tum je objela podeželska tišina, delo je zamrlo. Že nekaj let nazaj, od leta 1969, pa je v gradu spet bolj živahno. Obiskovalec vidi, daje prišel kar na nekakšno gradbišče: pesek, opeka, les, preple-skane stene, na novo prekrita streha, električna napeljava, ki je še niso utegnili prekriti z ometom, vodovod, vse to govori, da so pridne roke spet popri-jele za delo. „Največ zaslug za to ima Valt," pravi Schoepplova hči Vita, ki pride včasih gospodinjit očetu in živi v gradu, kadar mora oče v bolnišnico. Valt Jurečič je inženir elektrotehnike in živi v Metliki. „Na Gracarjev turn sem prišel leta 1969 povsem slučajno," pripoveduje Jurečič. Že na prvem obisku sta se z gospodarjem He-rijem, kot mu pravijo domači, spria. Jurečiču pa je bil Schoeppl kljub temu takoj všeč. Žačel je bolj redno zahajati k njemu in postala sta dobra prijatelja. Podjetni inženir, ki tudi sam poprime za vsako delo ter se spozna na več področij, je Schoeppla kmalu navdušil za obnovo gradu. „Sam sem Dolenjec, Kosta-njevičan, in mi je pogled na Gorjance s te strani bolj domač in prijeten, čeprav že več let živim v Metliki," pripoveduje. ,,Dolga leta sem živel v kosta-njeviškem gradu in sem vseskozi opazoval, ko so ga obnavljali. Tam sem marsikaj videl in se tudi naučil, kar lahko sedaj pri Gracarjevem turnu s^ pridom uporabim." Kaže, da je ljubezen do starih kulturnih spomenikov in želja, da bi jih obnovili, tej rodbini v krvi. Jurečič je namreč bratranec I ranca Dermaža, vodje sku- pine, ki že 13 let obnavlja ko-stanjeviški samostan. Tako je danes Valt Jurečič nekakšen organizacijski vodja obnove Gracarjevega turna. Seveda dela vse brezplačno. „Denarja je malo, dela pa veliko. Vendar se tudi počasi daleč pride; v 6 letih smo že kar precej naredili. Že to je veliko, da je stari gospod Heri spet dobil veselje do obnove in s tem tudi do življenja. Prej je govoril samo še: ,Po moji smrti bo vsega konec!' sedaj pa veselo hodi okoli gradu, kadar delamo, in mu ni žal denarja." Jurečič sije v gradu uredil svojo sobo; kadar ima delo v Novem mestu, zavije namesto v Metliko na Gracarjev turn, kaj postori, premisU, pregleda in naredi načrt za nadaljnje delo, „Če bom živ in zdrav, Gracarjev turn ne bo propadel. Mora živeti, saj je naša kulturna dediščina in tako last vseh nas," pribije Jurečič, ki si v neposredni bližini gradu, na Marofu, kjer so bili včasih grajski hlevi, ureja dom, kamor se namerava preseliti. Ko bo Gracarjev turn dobil takega soseda, bo njegova obnova gotovo še hitreje napredovala. A. BARTELJ Jugoslavija je lani v turisti-prometu zabeležila okoli /^>5 milijona gostov in 65 milijonov nočitev. Tujih gostov je "uo nekaj manj kot 5,5 milijo-posegli pa so več kot 29,7 l^uijoria nočitev. Devizni priliv turizma je presegel 696 mili-dolarjev, z njim pa je rzava pokrila 20 odstotkov primanjkljaja v plačilni bilanci. Slovenija pa je imela v tem ®tu nekaj več kot 2 milijona ^stov, od tega 813.000 tujih, ^h nočitev je bilo okoli 6,1 uijona, od tega so jih 2,5 mili-tujci. V zadnjih de-letih (1964-1974) se ie nstični promet v naši republi-povečal za .61,5 odst., od te-^ inozemski celo za 106,8 Kljub tolikšnemu porastu Ugotavljajo, da je turistični Promet zaostal za 3,3 odst. za predvidenimi. Strokovnjaki računajo, da bo ristični promet tujih gostov g? ^®ta 1980 vsako leto nara-« za 4 odst,, prenočitve tuj-pa za 5 odstotkov. Število gostov naj bi se v tem ^ uobju povečevalo še hitreje Či^^ ^ r^jrhove no- ]i ® pa za 6 odst. Devizni pri-rz turizma naj bi bil 11,8 na leto, V obdobju m St • mlinska kolesa so res Se ^0 Zanimivost, toda tudi tej ^^^vosti so dnevi šteti, ker nihče več ne popravlja. 7 (1354) - 3. julija 1975 1976-1980 naj bi se nove turistične zmogljivosti povečale vsako leto za 3,4 odst,, medtem ko so se od leta 1971 le za po 2,7 odst. „ZLATO" DESETLETJE ZA TURISTIČNI RAZCVET Preden bomo kaj več povedali o turističnem načrtovanju na Dolenjskem, si oglejmo nekaj zanimivih podatkov in ugotovitev. Znano je, da so dolenjski turizem pred drugo svetovno vojno predstavljala le zdravilišča - Cateške, Dolenjske in Šmarješke Toplice? Brežice, Kostanjevica in Novo mesto pa so bili znani kot kraji s turističnim prometom. Leta 1938 je imelo Novo mesto pet hotelov in 28 gostiln. Močneje so bile obiskane turistične postojanke na Gorjancih, Mirni gori in Lisci, Do leta 1958 se je turizem na Dolenjskem razvijal zlagoma, v glavnem pa nenačrtno in neusklajeno, Šele magistralna cesta Ljubljana — Zagreb je tudi turizmu omogočila hitrejši napredek, ki gaje sonačrtovala leta 1961 ustanovljena Dolenjska turistična zveza. Iz leta 1958 so znani naslednji podatki o turističnem prometu na Dolenjskem in v Po-savju. Na obeh območjih je bilo 45,810 gostov, ki so dosegli 160.650 nočitev, od tega je (sedanja) dolenjska regija zabeležila 30,430 gostov s 109.800 nočitvami. V letih 1964-1974 je turizem v dolenjski regiji napredoval s hitrimi koraki, stopnja rasti je bila nad republiško. Za primerjavo naj povemo, da se je število gostov povečalo za 278 odst. (domačih za 233, tujih celo za 374), število nočitev pa za 78 odstotkov (domačih gostov ■ za 53, tujcev za 177). Zakaj je bilo to možno, povedo tudi naslednji podatki: števi- lo gostinskih obratov se je povečalo od Kil na 25^^), število sob 0(1 531 na S(vS, ležišč od 953 na 1število sedežev pa celo od na 15.197. Z /dru/cvanjem razdrobljenih gostinskih in turističnili zmogljivosti se je turistično-gostinska ponudba dolenjske regije znatno povečala, pa tudi načrtovanje ncnih zmogljivosti je poslalo smotrnejše. Šmarješke Toplice so se priključile šolskemu con I ril /a gostinstvo v Novem nicstii. trebanjska Grmada podjclju Hmeljnik, ribja rcbiavracija je šla k Otcič-cu. Metropol h Gorjancem, Kolodvorsko restavracijo so vklju-•čili v TO/I) (;(^stinstvo ljubljanskega //.P; \ Beli krajini so se v enotno gostinsko podjetje zdrii/ili vsi ili ii/i-.eni obrati, pripojil so je še soiniški hote! Smuk. vso skupaj pa je zdaj TOZI) ('rnoniolj ljubljanskega transp(.)rlnoga podjetja Viator. V novomeški ohr ini je zatem sleilila še ona integracija: Dolenjske in Šmarješke Toplice ter vse drugo samostojne gostinske organizacije so se združile v skupnost TOZD Zdravilišča in gostinstvo pri tovarni zdravil' Krku. Gostinsko in turistično povezovanje so izvedli tudi v Posavju, vendar / diugimi OZD, zavoljo česiir turistična prizadevanja DoleVijske in Posavja, kot trdijo na Dolenjskem, še niso usklajena. L€TA 1980 2E V KLUBU TURISTIČNO RAZVITIH? Čeprav je na dlani, da je dolenjski turizem močno napredoval, gospodarstveniki in drugi poznavalci z dosežki niso zadovoljni. Pomanjkljivosti, trdijo, je za dolg spisek. Takole menijo: načrti naložb v turizem (v okviru OZD ali TOZD) niso usklajeni z občinskimi in republiškimi prizadevanji, primanjkuje zmogljivosti za skupinski (tudi mladinski) turizem, regija ima premalo objektov za razvedrilo in rekreacijo (kopališč, igrišč, minigolfov), odliv strokovnega gostinskega kadra je velik, turistična propaganda je razdrobljena,«ibka itd. Marsikaj bi lahko pridobili v prihodnjih letih. Načrtovalci menijo, da bi turizem v dolenjski regiji v obdobju 1976—1980 lahko rasel takole: turisrični promet z letno stopnjo 5 odstotkov (nočitve po 6 odst.) tujih in po 3-odstotni stopnji (4-odstotni pri nočitvah) domačih gostov. Devizni priliv iz turizma naj bi se povečal za 10 odstotkov na leto. Kajpak bi morali znatna sredstva vložiti v tako imenovano razširjeno reprodukcijo in zmogljivosti letno povečati za 4 odstotke. Podatki kažejo, da bi take stopnje lahko dosegli, če bi vsako leto zagotovili po 67 turističnih ležišč (postelj) in še posebej uredili bivalna mesta v avto-kampih za 80 ležišč, ob tem pa namestili še 608 sedežev. Seveda bi morali poskrbeti tudi za kopališča, igrišča, zdravstveno dejavnost in podobno in hkrati razvijati vse te zmogljivosti v komercialnem in zasebnem gostinstvu ter kmečkem turizmu. Da bi uresničili tak program, bi morali zagotoviti vsako leto po 26,519.000 din oziroma za obdobje 1976-1980 kar 122,595.000 din. Nedvomno je, da zaslužijo taki načrti več kot zgolj bežno pozornost novinarskega peresa v turistični sezoni, ki seje medtem že začela. Zamisli naj bi kar najhitreje prišle v načrte, po katerih naj bi v naslednjih letih v resnici zraslo to, česar Dolenjska še nima. O tem, ali se naložbe v turizem splačajo ali ne, najbrž ne bi kazalo izgubljati časa in besed. Prisluhnimo strokovnjaku, ki trdi, da ,,nas stane iz turizma pridobljeni devizni dinar le 27 par", potem odločitev najbrž ne bo težka, I, ZORAN ur - Dolenjska ima še vedno premalo bazenov. DOLENJSKI LIST Glavna razdelilna omara Lokalni električni razdelilec m Deiavniška razsvetljava Kotlarna na Drski Kotlovnica 500.000 kcal/h Klimatska naprava Hidroforska postaja 25 LET NOVOMONTA2B Nova hala NOVOMONTAŽE na Cikavi,ki jo bodo slavnostno izročili namenu ob današnjem praznovanju 25-letnice podjetja Tradicija starih mojstrov Novomeško podjetje NOVO-MONTAŽA je nastalo leta 1973, ko seje bivšemu ELEKTROTEHNIČNEMU podjetju pridružilo podjetje OMP. O začetkih podjetja, ki danes zaposluje 153 delavcev in ustvari 33.255.000 dinarjev celotnega dohodka, pa smo se pogovarjali s prvim direktorjem ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA Poldetom Pečarjčem, ki je vodil podjetje od ustanovitve do leta 1968,'oziroma z Rikom Cigojem, ki pa je prvi začel pri OMP. S Poldetom Pečaričem je stekel takle razgovor: ,,Električno podjetje, ki je delovalo pri Mestnem ljudskem odboru Novo mesto, je bilo ustanovljeno 20. 12. 1949. Vse, kar smo Imeli ob dnevu ustanovitve in še lep čas pozneje, so bili prostori v Hladnikovi ulici in orodje, ki si ga brez težav vsega spravil v eno torbo. Ker -še nismo bili dovolj Usposobljeni, smo najprej popravljali električne napeljave, kuhalnike, elektromotorje in drtigo. Ko smo si nekoliko opomog li, smo v letih 1951 do 1954 imeli „levji delež" pri elektrifikaciji dobršnega dela Dolenjske, vse od Gabrovke tja do Bele krajine. Menda je ni vasi na Dolenjskem, kjer ne bi napeljevali elektrike. Ko se je v Novem mestu pričela stanovanjska gradnja, smo sodelovali s Pionirjem pri izgradnji stanovanj. Največji prispevek pa smo dali k izgradnji dolenjske industrije. Omenim naj, da smo delali pri usposobitvi proizvodnih obratov Novolesa, Iskre, Krke, Novoteksa, Pionirja in drugih. V letu 1960 smo se tudi kad rovsko okrepili, saj je bilo že 30 zaposlenih, tako da smo se lotili tudi previjanja elektromotorjev, ki jih tedaj še ni bilo na voljo. Značilnost tega podjetja, ki botruje pri izgradnji vse dolenjske industrije, je, da je delovalo z lastnimi sredstvi, hkrati pa je tej industriji „darovalo" vrsto mladih strokovnjakov, ki so v tem podjetju opravili vajensko dobo in postali pomočniki." Temeljni kamen podjetja OMP, ki se je do pripojitve razvijalo v izredno težkih dekDvnih razmerah, je postavil Riko Ci-goj, ki je razen krajše prekinitve vse do leta 1964 uspešno vodil podjetje (nato pa do pripojitve še PETER KOVAČIČ), ki je opravljalo vrsto obrtniških del, vodovodno-instalacijske, ključavničarske in druge dejavnosti, Posebej je treba omeniti tudi montiranje centralnih ogrevanj. Čeprav je spomin že marsikaj zabrisal, se Riko Cigoj prvih dni podjetja in njegovega nadaljnjega razvoja spominja takole; ,,Leta 1946 smo se imenovali Mestni vodovod; sedež je bil na rotovžu. Naš kolektiv je štel tri zaposlene: poleg mene sta bila to še NESTEL BELE in JOŽE LIPAR. V glavnem smo opravljali vzdrževalna dela pri vodovodu, spomladi 1947 pa smo dejavnost že ločili na vodovod-no-instalatersko, ključavničarsko in kleparsko. Razpeti pa STRUKTURA ZAPOSLENIH V NOVOMONTAŽI imajo v letošnjem letu 153 zaposlenih, sestava pa je naslednja: visoka izobrazba (1), srednja strokovna (13), visoka kvalifikacija (6), nižja strokovna (5), kvalificiranih delavcev (41), priučenih (22), nekvalificiranih (65). V letih svojega obstoja sta podjetji OMP in Elektrotehnično usposobila 88 vajencev, pri NOVOMONTAŽI pa jih imajo danes v uku 22. smo bili na več mestih, zato je bilo izredno težko delati. Boljši časi so se začeli, ko smo se preselili na Partizansko cesto v Kandijo in kasneje, ko smo dobili prostore na Florijanovem trgu v Novem mestu. V prvih letih smo se borili z izrednimi težavami. Najtežje je bilo z materialom in delovnimi orodji. Se danes so ohranjeni spomini naše pionirske dejavnosti, kot na primer doma izdelana stružnica in podobno. V glavnem smo se pojavljali na vseh deloviščih širom po Dolenjski in vse tja do Ljubljane in Zagreba. Vodovodne instalacije smo napeljevali pri večini blokov in industrijskih obratov. Pri tem pa nam je največ preglavic povzročalo pomanjkanje materiala. Včasih je bilo treba preromati po dolgem in počez vso Jugoslavijo, da si prišel do prepotrebnega materiala, zaradi katerega je lahko drugače stala vsa „proizvodnja". Ko smo se razvijali, smo vzgajali tudi kadre, ki so pri podjetju še danes ali pa pomagajo graditi dolenjsko gospodarstvo. milijonov, upnikov pa za polovico manj. Kot vsa leta nazaj je tudi zdaj na trgu čutiti znatno pomanjkanje materialov, zlasti tistih, ki so povezani z barvnimi kovinami. Ker jim je v vseh teh letih šlo, da bi se čimbolj tehnično razvijali, ni bilo nikoli dovolj denarja, da bi ga namenili v za- dostni meri za stanovanjsko izgradnjo. Kljub „zatezanju pasu" imajo skromen lastni stanovanjski fond, za individualno stanovanjsko izgradnjo pa so odmerili kar 1.300.000 dinarjev. Seveda si bodo tudi vnaprej prizadevali za čim boljše delovne in druge pogoje zaposlenih. Direktor Franc Žitnik je dejal, da si veliko obetajo od nove proizvodne dvorane na Cikavi. Tja bodo preselili stroj-no-instalacijski obrat, dobili bodo tudi skladiščne prostore, jedilnico, garderobe, pisarne in drugo. S preselitvijo v nove prostore se bodo precej sprostili pretesni prostori v Adamičevi, kjer ostaneta še uprava in elektrotehnični oddelek. Novi pro- stori obsegajo 1.520 kvadratnih metrov, naložba pa velja 8 mili; jonov dinarjev. Denar so zbrali iz lastnih sredstev, pomagali p3 so tudi Dolenjska banka if^ hranilnica, skupne rezerve občine Novo mesto, nekaj p3 kreditira tudi izvajalec del Pionir, s^ katerim ima NOVO-MONTAŽA pogodbo o poslo*'" no-tehničnem sodelovanju-Otvoritev obrata je na progra* mu 3. julija, posvetili jo bodo dnevu borca. Če bo šlo, vse po načrtihi nameravajo v prihodnjih desetih letih zakoličiti'še en tak obrat, kjer bi dobil svoj prostor po^_ soncem elektroinstalacijskj' oddelek. Na Adamičevi pa h' ostala uprava in radioservis- NACRTI ZA DESET LET PRIHODNJIH Direktor podjetja Franc Žitnik in vodja računovodstva Štefka Blatnik sta nas seznanila z nadaljnjim razvojem in problematiko podjetja NOVO-MONTAŽA. Podjetje NOVOMONTAŽA, ki je nastalo leta 1973, je v glavnem usmerjeno v stanovanjsko izgradnjo, kjer prispeva svoj delež pri električnih in vodovodnih napeljavah, ogrevanju in kleparskih delih; tretjina zmogljivosti pa je namenjena industrijski izgradnji. V podjetju imajo elektro enoto in enoto strojne instalacije, ki sta glavna nosilca dejavnosti. Po pripojitvi dela dejavnosti novomeškega Roga leta 1974 pa imajo še radioservisno dejavnost. Podjetje je svoje delovno področje razširilo tudi izven Dolenjske in se je s svojimi deli uveljavilo tudi na Hrvaškem in celo v Bosni. Delovne zmogljivosti podjetja so bile lani zelo dobro izkoriščene, letos pa je del sicer nekoliko manj, zmogljivosti so zasedene komaj 60-odstotno, vendar pričakujejo do konca leta tudi tukaj drug veter. Kadrovsko so kar dobro preskrbljeni, čeprav še vedno manjka nekaj kvalificiranega tehničnega kadra. Strokovnjakom so vrata na stežaj odprta. Osebni dohodki so lani znašali povprečno 2.570 dinarjev, letos v treh mesecih pa znašajo že 2.800 dinarjev. Kot večino podjetij tudi NOVOMONTAŽO tare nelik vidnost. Dolžnikov imajo za 9 ZADOVOLJEN SEM Z NAPREDKOM FRANC LEVSTIK, elek-troinstalater, je pri podjetju od 25. marca 1954. Pri Elektrotehničnem podjetju je nastopil kot priučen delavec, danes pa je pomočnik. Z delovnimi pogoji je zadovoljen, moti pa ga, da mlajši nimajo takšnega odnosa do dela, kot ga imajo starejši. Franc pravi, da jim manjka ljubezni do poklica. Ker slavijo v podjetju 25-letnico, je razumljivo, da je pretežni del najinega razgovora bil namenjen željam. Sogovornik je povedal, da si želi še nadalje izboljšanje delovnih pogojev; po njegovem mnenju je treba urediti družbeno prehrano, skrbeti je treba tudi za oddih in razvedrilo zaposlenih. In kot zadnje je omenil še, da bi potrebovali tudi boljša delovna orodja. Razgovor sva sklenila z željami, da bi se podjetje š^ nadalje razvijalo. V zadnjem času je že krenilo na boljše. TEŽKI ČASI SO MIMO . . . "IVAN ŠMAJDEK, vodja vodovodnega oddelka, je ,,pri hiši" od 15. junija 1950, kar pomeni skoraj od vsega začetka. K predhod niku podjetja NOVOMONTAŽA je prišel kot vajenec, danes pa je priznan mojster svojega poklica in živi s podjetjem. Prvih dni svoje vajenske dobe se spominja takole: „Človek si sploh ne more predstavljati, kako so se v teh letih spremenili delovni pogoji. Na delovišče smo pred več kot dvanajstimi leti material vozili z vozički ali ga nosili v naročjih, delovno orodje pa kar v žepih ali pa v šolskih torbah. Danes delajo vajenci v človeških pogojih, pa kljub temu ni tiste ljubezni do poklica, kot smo jo čutili mi in jo še čutimo. Najbolj mi je ostalo v spominu pionirsko delo pri napeljavi centralne kurjave v Novem mestu, ki je bilo prvo tovrstno delo. Bilo me je strah, vendar se je vse dobro končalo," je povedal jubilant Ivan Šmajdek. vendarle posijal svetel žarek upanja z novim obratom na Cikavi, ki ga bodo odprli prve dni julija. Delavci sO dobili večjo vero v napredek, ki bo z otvoritvijo novih proizvodnih zmogljivosti zaznaven. Ko smo govorili o razvoju samoupravnih odnosov, je Vinko omenil, da so lepo napredovali, vendar je še premalo poudarjena zavest, ki sem in tja le preveč šepa. Edina želja ob jubileju pa je, da bi imeli dela sproti. VČASIH SMO VSE NAREDILI Z ROKAMI JOŽE §ILER, skladiščnik ' elektromateriala, je začel 1-junija 1960 kot navaden delavec. Čeprav je leto 1960 pri Elektrotehničnem pod' jetju pomenilo že bistveno prelomnico, še vedno nisO minili „hudi časi". Jožetu so ostali v spominu. Spominja se gradnje prvih blokov ^ Novem mestu, ko so material vozili na kolesih ali pa nosili na ramenih. ZAMUDILI SMO VLAK . . . VINKO MOŽF, dela kot šofer pri podjetju od 3. maja 1961. Vinko je z razvojem podjetja še kar zadovoljen, čeprav v isti sapi trdi, da bi lahko bili že dlje, ko ne bi bili zamudili „pravega vlaka". Kot vrsta manjših proizvodnih podjetij je tudi NOVOMONTAŽA plačevala davek malih. Ko so v podjetju že nekoliko obupavali, je Z Jožetom sva se pogovar; jala o odnosih v podjetju. Pp njegovem mnenju so dobri, čeprav tu in tam tudi male® zaškriplje. No, kje pa ne, saj kjer so ljudje, tam so tuo' problemi! Vendar je opozoril na tovariško sodelovanj® in solidarnost, ki v podjetjih nista samo prazni besedi. Ob jubileju si Jože želi, da bi se kolektiv še naprej raz*"" jal, da bi bilo dovolj dela-Saj če tega ne bo manjkal^ potem bo vse v najlep^ redu. 10 DOLENJSKI LIST . Stran uredil: MIBKO VESEL Št. 27 (1354)-3. julija v dveh dneh dva mrtva Peter Movrin je izgubil življenje pri Jugorju, Ljubljančan Jože Pevec pa pri Kronovem Dežurni poročajo KOT BAKLA - 23. 21.30 je močno zagorel Vasi Andrejčič v Goriški oicnr.„' ^'^ocjanu. Kozolec z dvema PovJJJf' ^ slamo, je ogenj lo npu ."P^PcIil- Prav tako jezgore-SDraui-•' orodja, kar je bilo kozolcem, ko še J.,- 7.000 din. Vzrok požara * raziskujejo. EC J t VLOMIL kovipdopoldne je Zaim Dura-odšel doma SGP Pionir Safdcrohnf^'"' '' Osumi; ' "»O' nedavi^" Bukvar. Ta je do iovišču'^®^ Pionirjcvem de- začpl u potem se je črno n ^ '^'"vem mestu je na vlonii, ^ .''^'"skem domu, po kaj ve,n Kdor bi o njem naj sporoči miličnikom. noči^iS'^L KEGl.JIŠČH - V vloniiji junij so neznani zlikovci Odbili kegljišče v Kočevju, oknu in"^ deske na skladiščnem <^'šča stavbo, iz skla- "Palni v ^ P" odnesli 2 P.'^^''čiii čoln, okrog Konec prejšnjega tedna bo spet s črnimi črkami zapisan v prometni statistiki na Oolanjskem. 27. junija malo po 22. uri je bila liuda prometna nesreča pri Jugorju. Peter Movrin, 19-letni fant iz Gor. Podgo-re pri Starem trgu, je v ovinek pripeljal po levi in se zaletel v tovornjak, s katerim je naproti pripeljal Jože Režek iz Ljubljane. Čeprav je voznik tovornjaka zavrl in zapeljal v jarek, je bilo trčenje tako silovito, da je mopedist na kraju nesreče podlegel poškodbam. 28. junija zvečer pa je drugo žrtev terjalo trčenje na avtocesti pri Kronovem. Bolgarski tovornjak je vozil proti Zagrebu in prehiteval tovornjak nemške registracije, takoj za njim pa je začel prehitevati še Iranec v osebnem avtu. Ker je ravno takrat Eripeljala naproti avto Ljubljančanki Kristina Pevec, je trčila v bolgarski tovornjak, potem še v avlo /. Irancem. l'o trčenju je Pevčevo odbilo na travnik, Iranec je obstal ob robu ceste, tedaj pa je vanj trčil št- nemški tovornjak. iKilo/en s konstrukcijo /eriava. Pod to konstrukci- jo je zapeljal tudi osebni avto, ki ga je vozil Zagrebčan. Pri trčenju z več udeleženimi avtomobili je 32-letni l.jubljančan Jože Pevec dobil tako hude poškodbe. da je takoj umrl. Kristino Pevec pa so ranjeno odpeljali v bolnišnico, la nesreča, ki jo štejejo za eno najhujših v zadnjem času, je vrh vsega povzročila še za 200.000 din gmotne škode. ^'skiia in 2 steklenitM "o in keljisču so razbili blagaj-^Para klin" dinarjev in '^'jui^ev za avtomate. ^*0 Karambolu še ogenj 23 ■ Pfoti popoldne je iz Krškega ^arkn I? ^0^'' dostavni avto Na ravnem''^ tprii 0^ ceste blizu Plc- fa roba c^ste*^:^ ^5 metrov n!? Prevračal kakih ?'^bstal ip n . pobočju navzdol. ^ ib vn^ii '^"lalu nato pa : Uspela /V®.vžgalo, iz av,a sta sc potnip voznik in njegova so-noma '^'^dtem ko je avto popol-60 nnn '»o škodo ocenili na ■""" dinarjev. hitrost bo draga 23. junija popoldne je Zoran Dular iz Krškega vozil osebni avto na cesti Brežice-Dobova. Naproti je precej hitro pripeljal aviomobilist i eliks Petcrkoč iz Brežic in koje. zaviral, ga je zaneslo v Dularjev avto. Zgodilo se je pri vasi Mamica. Telesnih poškodb ni bilo, materialna Skoda pa znaša ^0.000 dinarjev. avto razbit, dva v bolnišnici Ibrahim Hasanov'ič iz Brežic seje 23. junija zvečer s kolegoma Bogdanom Janku lovim in Draganom Ra-dosavljevičem peljal v osebnem avtu proti Dobovi. Ker je hitro vozil, je zapeljal na bankino. od tam pa ga je potegnilo po nasipu, kjer se je avto prevračal. Oba sopotnika sta bila poškodovana in so ju odpeljali v bolnišnico, lastnik avtomobila pa ima 7A 50.000 dinarjev škode. blagajna se ni vdala^ v noči na 21. junij je nekdo vlomil v prostore pošte na Dobovi. Sledovi v poslopju kažejo, da je vlomilec najprej hotel odpreti večjo blagajno, ki pa se ni vdala. S poštnih prostorov je odšel praznih rok, poizku.šal pa je .srečo še na krajevnem uradu, ki posluje v isti stavbi. Tudi tam ni nič dobil, tako da je moral oditi brez plena. ..Delali smo za Kozjansko, pomagali bomo Suhi krajini, zdaj bomo delali prosto soboto še za C igane." je bilo slišati iz prene-katerih ust v Novem mestu. „Za nas ni stanovanj. Romom pa bodo zgradili novi blok in jih vanj naselili." je bilo še dodatno pojasnilo ljudi, ki so te govorice razširjali, češ da so obveščeni od dobro poučenih krogov. Od prve do zadnje besede je ta parola seveda zlagana! Kdo in zakaj jo je vrgel v javnost, ni znano. gotovo pa je, da s tem mečejo polena pod noge prizadevnim posameznikom in službam, ki so zadnje mesece dosegli lepe uspehe pri reševanju romskega vprašanja. Lažne parole Odkar je bil februarja po nekajletnem premoru pri občinski skupščini spet ustanovljen referat za romsko problematiko, so zaposlili že (iO Romov. Referenta, ki se s tem ubadata, vsak dan nadzirata Rome pri delu. zanimata se za njihove delovne uspehe, za zaslužek, za prevoz, za poštenost, l ežkoje bilo v kolektivih prodreti z zahtevo, da so jih zaposlili, ampak z dobro voljo je šlo in uspehi so na dlani. Nobeden na novo zaposleni Rom se do zdaj ni pregrešil zoper tujt) lastnino, nikjer ni pritožb .če? njihovo delo. .Mar ni to Večji uspeh na tem področju, kol ga beležimo v nekaj letih skupaj-' Omeniti velja, da nihče točno ne_-Ve. koliko Romov imamo sploh v Novomeški občini. Res je. da je večina potepuških, da kradejo, da imajo miličniki z njimi dostikrat opravka in da jih IjudjO ne marajo. Kam pa bi prišli, če bi pustili času čas'.' Romov je vedno več. ker so družine številne. Ce jih ne navadimo delati in živeti v človeka dostop nem okolju, bi imeli vedno več družbi n»;prilagojenih ljudi. Kdor ni v službi in nima denarja, mora namreč prosjačiti ali pa krasti. RIA BACER Prišel, naložil in odpeljal ^'^aindvajsetič je bil obsojen Stipe Labrovič, potem ko je v Novem mestu ^___skoroda spraznil skladišče Tobačne tovarne - Vlom po načrtu ^^'"tonskih škatel z 200.000 cigaretami, vrednih 44.750 V- skladišča ljubljanske tobačne tovarne v Novem mestu vlomilec še v popoldanskem času. »'Pe I"pokojen, je 66-letni v skrivališču. Razen tega je Curkovi-^rlov.. , iz Draganićev pri arloVcTT?UV|C iz Draganićev pri 8ov. x„ . Se| sposoben velikih podvi-?° vlomiiti a' z dobro zasnova-*e večkr♦ akc'j°. ki pa seje, kot toZnj k. at. Poprej, končala na za-'okrat pred novome-, Najinim sodiščem. t05njee J. Je Labrovič v začetku je-S,° ia no^ jUarja prišel v Novo me-sfavbo n 7 terena. Odločil seje za 'ailišč, 8rebški cesti, kjer ima l^dii n , °bačna tovarna. Ko je 7 Pr "rrt za vlom, si je v Zagre-f Pr0s»f?ani:u Čurkoviću zagotovil 'eDot r' kamor bo spravil plen. , šd v akcijo V • ian„CZniSki postaji v Zagrebu je Ulse2niarja letos našel prevoznika l° P0P0ldne pripeljal v No- • tik i uto Je okrog 1 8. ure par-1? koferi bačr,ega skladišča, nakar v trpv! P°vabil v bile in mimogre-S prev V|n' kupil še žago. Rekel je, *"kunfn'k ^aka, sam pa je z li-I "teklo P'Jene žage za kovino razbil a'er- 1''i °knu skladišča in zlezel okn , n'č. meni nič je zmetal i 'bor,,° zavojev cigaret, največ e"ipa j '.•J"1 naložil na kamion, po-o. Sel P° prevoznika. f.eya _ Seni kar sam naložil, lahko Jf^n'ost■ rekel.. Res sta brez ne-h IPt|jai1 zapustila naše mesto, se tk V .f*greb in v ZajČevi ulici t ^lil nfe ju znanca Curkoviča je * n^n dn Za dolgo, kajti že glisti n.' P° uspeli akciji so krimi-i "jkaln Podstrešju našli cigarete. £%vič Je,6 zavojev, ki jih je ■Uicar 1 s set»°j domov, in ne-^re(j e,< ki jih je vzel Curkovjč. kateremu je pred-ia? Vse d 3la ^aVe'j' Jc Labrovič si-W »dnk.r,ZnaL v zagovor pa je nava-. Pitjt e namene . Da si je želel ) ' da ?V° in ustanoviti kurjo far-Al, jt> lahko dobro in pošteno tlHoVlP0navljal. Drugi obtoženec p 0 Drii,Pa sP'°h ni hotel nič vede-anju ukradenega blaga, i' S( mu ni verjelo, kajti moralo uPi to,u, zdeti sumljivo, da nekdo Mko cigaret in jih hcče imeti čeva žena že prej kupila od Labrovi-ća večje količine cigaret Marlboro po polovični ceni. § poštenim de- narjem kupljene ne bi bile vredne le polovico prave cene. Sodišče je Ijbroviču prisodilo 4 leta strogega zapora. Zagrebčana Turkovića pa so obsodili na S mesecev Zapora. Sodba še ni pravnomočna. VAVTA VAS: TRCLNJL PRED MOSTOM - 24. junija je Jože Turk iz Dol. Straže pripeljal z avtom od Dol. Toplic in zavijal proti mostu, takrat pa je po prednostni cesti pripeljal avtomobilist Stane Miklič iz Kaproč. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 7.000 dinarjev škode.' POTOK: V OVINKU SEM IN TJA - Novomeščan Milan Vejnovič je 25. junija popoldne vozil avto iz Straže proti domu, v ovinku pri Potoku pa ga je začelo zariašati sem in tja. Ko je naproti pripeljal osebnj SPECE goste okradel Spreten in zelo tih je mo al biti pri delu zmikavt, ki seje 29. junija ponoči čez balkon splazil v dve sobi Garni hotela na Otočcu. V sobi, kjer je spal Ljubljančan Ludvik D., je vse preiskal, našel dcnarnico z dokumenti in 2.000 dinarji ter jih kajpak odnesel s seboj. Tudi v sosednji sobi, kjer je prenočeval Ljubljančan Štefan S. z dekletom, je tat vse prebrskal, medtem ko sta gosta spala. Ljubljančan je bil ob uro, dekle pa ob ves pribor za lepotičenje. Ta dva sta oškodovana za 1.500 dinarjev. Vse kaže, da je obe sosednji k sobi obiskal isti ptiček. avto Eranc Božič iz Smihela, je Vejnovič vanj trčil, nato pa se je zaletel še v breg ob cesti- Škodo cenijo na 4.000 dinarjev. BEDENJ: AVTOBUS JE ODPELJAL 25. junija zvečer je Ciril Kuzma vo/.il avtobus NM 269-23 od Adlešič proti Črnomlju, med potjo pa je avtobus obstal, ker je zmanjkalo bencina. Medtem ko je šofer odšel po goriVo, je Jože Kuzma iz Pobrežjii, ki je ostal v vozilu, spravil v pogon motor in odpeljal proti Bednju. V ovinku pred vasjo pa je avtobus zdrknil na bankino in zapeljal v bre^. Na avtobusu je poškodovana šasija, razbito je vetrobransko steklo in poškodovan branik. Škode je za 8.000 dinarjev. SKOCJAN: MOTORIST V AVTO - 25. junija zvečer je Novomeščan Rudi Papež vozil osebni avto skozi Skocjan in zavijal proti Zburam, naproti pa je po levi pripeljal motorist Alojz Lindič iz Dol. Stare vasi. Pri trčenju sta se Lindič in njegov sopotnik Mirko Eržen laže poškodovala. Lindič je vozil brez dovoljenja. RATEŽ: Z GL.AVO V AVTOBUS - 26. junija popoldne je na Ratežu ustavil avtobus, zj njim pa se je pripeljal na kolesu 15-letni Marjan B. Spregledal je, da avtobus stoji, zato se je zaletel vanj in padel. Poškodovanega fanta so odpeljali v bolnišnico. Novoteks »vzel mero« tudi Rudarju Po prvem delu v SKL Beti na šestem, Novoteks pa na sedmem mestu Spomladanski del tekmovanj v košaricarskih ligah je končan. V 1. A ligi sta Beti in Novoteks zbrala po 12 točk, le da ima Beti še zaostalo tekmo s Triglavom. Novomeščani so v zadnjih .šestih kolih kar petkrat zmagali in tako dokazali, da so mladi odlično nadomestili starejše. Metličanom se je zatikalo morebiti bolj, kot je bilo pričakovati pred začetkom prvenstva. Novi igralci niso enakovredno nadomestilo za tiste, ki ne igrajo več — še posebej se pozna, da ne igra Dautović. V dolenjski ligi je presenetljivo prvo Podbočje, ki pa ima v nadaljevanju veliko težkih gostovanj in bo le težko zdržalo pred zasledovalci. novoteks - rudar 71 : 60 Novomeški košarkarji so po ize-rujčeni igri v prvem delu v nadaljevanju nadigrali Trboveljčane, ki celih deset minut niso dosegli koša. Po vodstvu domačih z 18 koši so bolje Ziiigrali tudi rudarji, vendar niso mogli drugega kot omiliti poraz. Novoteks: Bajt 2, Ž. Kovačcvič 8, Kopač 5, S. Kovačevič 16, Ivančič 17, S. Seničar 8. Besednjak 5, Plantan 10. novoteks -- ilirija 76 : 90 v srečanju ekip, ki sta bili naj-iHiljši v drugem delu spomladanskega dela prvenstva, je Novoteks z dobro igro drž.al korak z Ljubljančani, ki vodijo brez poraza. Ilirija je v Zmagal Maribor Prve športne igre slovenskih obrt-niko", ki so bile dva dni v Novem mestu, so se končale s podelitvijo pokalov v Dolenjskih Toplicah. Naj-ix)ljši športniki obrtniki, .Mariborčani, so dobili v spomin lep pokal, na zaključni slovesnosti pa so obljubili, da l>odo prihodnje športne igre, ki bodo poslej tradicionalne, organizirali prav tako dobro kot so jih njihovi stanovski tovariši Novomeščani. Nekateri rezultatih končni vrstni red - ženske: 1. Ljutomer 43, 2. Novo mesto 31 itd; mošjci: 1. Maribor 111, 2. Krško 92, 3. Novo mesto 118 itd; skupna uvrstitev: 1. Maribor 1 23, 2. Novo mesto 11 8. 3. Ljutomer 111. 4. Ljubljana Moste-Polje 75 itd. Več kot 500 obrtnikov in obrtnic iz Ljubljane, Cerknice. Murske Sobote, Zagorja, Ljutomera. Mari-tora, Radovljice, Grosupljega, Kranja. Novega mesta. Krškega, Velenja, Črnomlja in Metlike je nastopilo v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, malem nogometu, plavanju in atletiki. vsakem polčasu ušla Novomešča-nom za 15 do 20 košev, domačim igralcem pa je z borbeno igro vedno uspelo zmanjšati rezultat, a za presenečenje niso imeli dovolj moči. Novoteks: Bajt 6, Ž. Kovačevič 20, Kopač 2, S. Kovačevič 11, Ivančič 8, S. Seničar 11, Pire 3, Besednjak 4, Plantan 11. do jeseni podbočje , v dolenjski košarkarski ligi je prišlo do razpleta na vrhu šele ob koncu. V zadnjih dveh kolih je obakrat zmagalo Podbočje in bo tako do jeseni na prvem mestu, medtem ko imajo Loka 74, Obutev (ki je spremenila ime iz Bršlina zaradi pokroviteljstva novomeške Industrije obutve) in Žužemberk po dve točki manj. Res pa je, da ima v jeseni Podbočje od vseh štirih kandidatov za prvo mesto najtežji razpored. Rezultati zadnjih dveh kol: Podbočje - Loka 74 49:46, Mirna -Straža 83:70, Mirna peč - Metlika 42:74, Bršlin - Semič 97:50, Šentjernej - Dragatuš 0:20, Semič -Šentjernej 20:0, lx)ka 74 - Bršlin 74:68, Straža - Podbočje 50:54, Žužemberk - Mirna peč 119:58, Metlika - Mirna 70:75. Prosta sta bila Žužemberk in Dragatuš. Vrstni red: Podbočje 18 točk, Žužemberk, Loka 74 in Bršlin po 16, Mirna 12, Metlika 10. Semič 8, zmagal rudi blas Na junijskem hitropoteznem turnirju krmeljskega šahovskega društva je prepričljivo zmagal Rudi Blas. Zbral je 12 točk, za njim pa so se uvrstili Sribar in Prosenik (oba po 10,5), Zupan (8,5), Debelak (5,5) idr. Straža in Dragatuš po 6, Mirna peč 2 in Šentjernej brez točke. zorkova zmaga Na klubskem turnirju novomeških igralcev tenisa je nastopilo dvanajst igralcev, zmagal pa je Zor-ko. Za njim so bili: Splichal, Uhl in lanski zmagovalec Turk. Izidi: T. Zorko - Sečen 2:0, Splichal - R. Gorjup 2:1, Gerbec - Adam 2:0, Turk - P. Gorjup 2:0; Splichal - T. Zorko 2:0, M. Zorko — Peterlin 2:0, M. Zorko - Gerbec 2:0, Uhl - D. Gorjup 2:0. Finale: Zorko - Uhl 2:0, Splichal - Turk 2:0, Zorko -Splichal 2:0, Turk - Uhl: 1:2, Splichal - Uhl 2:0, Zorko - Turk ,2:0. V finalo dvojic sta Zorko in Uhl premagala Turka in Splichala. Zmagovalca sta predtem izločila Gerbca in R. Gorjupa, drugoplasirana pa D. Gorjupa in Peterlina ter T. Zorka in P. Gorjupa. f sestridokl ^ dr2avni prvakinji Na državnem prvenstvu v gimnastiki, ki se je končalo zadnjo nedeljo v Beogradu, sta se ponovno i;^zali Novomeščanki Maja in Jasna Doki. V tekmovanju članic zveznega razreda je starejša Maja, ki sicer nastopa za ljubljansko Zeleno jamo, še enkrat dokazala, da je najboljša telovadka v Jugoslaviji. Prav tako dobro kot njena starejša sestra je telovadila tudi pionirka Jasna. Prvo mesto je osvojila brez težav, zbrala pa je kar 74,55 točk. V konkurenci mladink II. razreda je nastopila tudi Klemen čeva in osvojila dobro \~ šesto mesto. Novomeški atletiki 5 zlatih Zmagali Pipan, Bajer, Križman, Keržan in Šuštar Novomeški atleti so v soboto in nedeljo nastopili na treh krajih; v Beogradu so se starejši mladinci borili za naslove posamičnih državnih prvakov, v Kranju in Križevcih pa so nasto- 7^ I Združenje samostojnih obrtnikov Novo mesto in Zveza združenj samostojnih obrtnikov Ljubljana sta v Novem mestu pod pokroviteljstvom novomeške občinske skupščine organizirala 1. športne igre obrtnikov Slovenije. Na sliki Novomeščana VVachter in Crtalič pri podeljevanju pokalov v Dolenjskih Toplicah. (Foto: Janez Pezelj) ŠPORTNI KOMENTAR Prve, a ne zadnje igre v nedeljo so se zaključile 1. športne igre slovenskih obrtnikov. V Novem mestu se je na dvodnevnih igrah zbralo okoli 500 obrtnikov in obrtnic in marsikateremu udeležencu prvih masovnih obrtniških iger se je poznalo, da je na športnih i^i-ščih zelo poredko ali celo prvič. Z izenačeno in športno najbolj vzgojeno vrsto so se predstavili le Mariborčani, ki sc lahko pohvalijo s svojimi tekmovalnimi ligami, v katerih nastopajo skoraj vsi mariborski obrtniki. Ce lahko verjamemo predstavnikom novomeškega združenja samostojnih obrtnikov, l>o v Novem mestu v kratkem zaživelo novo športno društvo SD Obrtnik. Verjetno je odveč poudarek, da je tako društvo močno zaželeno, kajti rekreacija je za vse delavce nujno potrebna. Z njeno oomočjo namreč dosegamo boljše delavčevo počutje pa tudi večjo proizvodnjo. Tako bodo lahko novomeški obrtniki spoznali tisto, kar sta na tiskovni konferenci poudarila Matija Wachter in Jože Crtalič: „Naše prve obrtniške igre niso tudi zadnje. Obrtniki se vse bolj zavedamo, kaj pomenijo telesne vaje za mišice, sklepe, srce, dihala in živčevje. Cim več bomo vedeli o koristnosti športa, rekreacije, toliko bolje bomo lahko vplivali na svoj telesni razvoj, telesne in psihične zmogljivosti. Marsikateri od nas se se premalo zaveda, kaj je šport. Vse preveč sedimo, delamo in pozabljamo - nase. Vsi bi bili lahko zdravi in še bolj sposobni. . •" J. PEZELJ ■•■•■UMiaBaaaaBBBa*aaanaMaiiBaaaaaBaM'*iaa"MaauaaMaMaMaaaMMa pili na enakem tekmovanju mlajši mladinci in mladinke. Novomeščani so dosegli precejšnje število visokih finalnih mest, najbolj pa sta se izkazala Miloš Šuštar, ki je v Kranju osvojil naslov prvaka SFRJ v skoku v višino, in štafeta na 4 X 400 m, ki je v Beogradu na prvenstvu za starejše mladince v ostrem boju premagala nasprotnike in prav tako osvojila naslov državnega prvaka. Pohvaliti moramo tudi pionirja Krajnčiča, ki je v zahtevni disciplini troskoku med mlajšimi mladinci zasedel peto mesto in skočil 12,91 m. Obe novomeški štafeti sta v Kranju za las zgrešili medaljo: bili sta četrti. Starejši mladinci so v Beogradu osvojili tretje mesto v štafeti 4 X 100 m. Čas: 44,4. Može je v Kranju s kopjem zasedel 4. mesto. Rezultati iz Kranja: 4 x 100 m: 45,9 (S. Keržan, Krajnčič, Kraševec, Stupar); 4 x 300 m: 2 : 36,0 (Košmerlj, Kapš, Kraševec, Stupar); 100 m: Kraševec 12,0, S. Keržan 12,2; 300 m: Stupar 38,5, Kraševec 39,6; 300 m ovire: Kapš 44,0; tro-skok: Rangus 12,45 m; disk: Lapaj ne 30,98 m; višina: Rangus 18(5, Bartol 1 75. Rezultati iz Beograda: 100 m: Keržan 11,3, 200 m: Keržan 22,4, 400 m: Bajer 51,2, 110 m ovire: Križman 17,4 (izenačen dolenjski rekord), 400 m ovire: Križman 58,5, daljina: Majerle 592. Precej možnosti za uvrstitev med prve tri na 400 m ovire je imel tudi Rafko Križman, ki je v svoji polfi-nalni skupini osvojil 2. mesto, vendar je finalni tek izpustil zaradi nastopa v štafeti 4 x 40D m. V obeh štafetah se je izkazal tekač na zadnji predaji Vane Keržan, ki je v izrednem hnišu premagal nekaj ruisprot-nikov in Novemu mestu prine.sel dve dragoceni medalji. Rezultatov iz Krizevcev še ni. J. P. novomeški odbojkarji v polfinalu Novomeški odbojkarji, ki so letos dobro zaigrali šele proti koncu republiškega tekmovanja, so priSi v polfinale republiškega pokalnega tekmovanja. Kot zmagovalci skupin C, D 1 in D 2 se bodo pomerili z zmagovalcem skupine A m B, to je vrsto Jesenic. d iJ %i % \ k \ (J354) - 3. julija 1975 DOLEN/SKI LIST 11 J. SPLICHAL POT DO Ti ATA v osemindvajsetih letih so na dvanajstih evropskih prvenstvih - tu ni šteto zadnje, trinajsto, beograjsko, ki nam je prineslo tako zmagoslavje -jugoslovanski košarkarji zmagali v 69 nastopih in izgubili 31 srečanj. Okrogto 100 tekem so odigrali pod zastavo prvenstev evropske košarkarske organizacije. Kako okoren je bil prvi korak! Praga 1947: prvi nastop, prvo srečanje in prvi poraz s Sovjetsko zvezo, prvakom tega šampionata. Častno so se borili fantje v modrih majicah, ki pa jim je primanjkovak) znanja. Rezultat: 11:50. Tej tekmi so sledili novi porazi; z Madžarsko 27:50, z Italijo 33;59, z Nizozemsko smo že zmagali 32:26, z Albanijo pa 90:13. Med štirinajstimi ekipami smo bili 13., samo Albanci so bili za nami. ftav je, da zapišemo imena tistih, ki so bili našiprvj predstavniki na strmi poti navzgor: Grkinić (ki je bil reprezentant tudi v vaterpolu!), N. Popović, Kalember, Marjanović, Gec, Kovačević, Munčan, Milojkovjc, Roklicer, Olivieri, Demšar, Z. Cvetkovič in Stefanović. Ekipo je vodil že pokojni Stevica Colović. Pokirugo desetletje muk in porazov ter učenja je trajalo, preden je jugoslovanska košarka zavihtela do prvih medalj! Kako hiter skok, kakšen neverjeten podvig, ki se mu še dandanašnji čudijo tudi n^večji strokovnjaki. Generalni sekretar mednarodne košarloirske .organizacije FIBA William Jones, ki si je v več kot polstoletnem sekretarstvu nedvomno nabral toliko izkušenj, da ima košarko v malem prstu, je po Beogradu pripovedoval: „Se danes ne morem doumeti, kako ste lahko tako močni! Sprijaznim se lahko s tem, da ste rojeni za kolektivne ^orte, da imate veliko antropoloških prednosti za igranje košarke, da delate resno in predano - toda kako lahko uspevate proti številčrK) močnejšim in s tradicijo obdarjenim Američanom ali Sovjetom, tega si enostavno ne znam raztožjti.i^Ie morem reči drugega kot to, da je z Jugoslavijo treba vedno računati in jo sprejemati tako, kot je, se pravi s košarkarskim navdihom, z lastno šok), z neizčrpnim virom novih igralcev. A kako vse to zmorete, ko ima vsa dežela toliko prebivalcev, kot je v Sovjetski zvezi aH Ameriki registriranih košarkarjev - to mi zares ne bo nikoli jasno!" Hvale nam dobro denejo, a potrebno si je ogledati začetke. Med beograjskim prvenstvom so odkrili ploščo v spomin na prvi koš, ki je.bil v Jugoslaviji dosežen 1923. leta. 1892 je piof. James Naismith „odkril" košarko, dve leti pozneje je izdelal pravila, 1904 je košarka postala olimpijska disciplina v Saint Louisu. Še danes ni jasno, ali so v Evropi prvič zaigrali pod koši 1898 ali že res 1893, kot trdijo Francozi v svoji športni encikk)pedyi. Nebojša Popović, znani košarkarski delavec, se spominja prve pomladi v osvobojenem Beogradu: ,J*Iašli smo žogo, ki pa ni imela duše. Napolnili smo jo s travo — in zaigrali košarko .. Prvi mednarodni nastop je imela naša reprezentanca uradno 22. septembra 1946 na balkanskih igrah v Bukurešti. Romuni so nas premagali 30:27. Prvi državni prvaki so bili vojaki. Ekipa JLA je v finalu prvenstva 1945 v Subotici premagala Srbijo 21:18. Nastopile so še Hrvatska, Makedonija in Vojvodina. Klubske ekipe so nastopile prvič v letu 1946 - In beograjska Crverja zvezda je potern desetkrat zapored postala državni prvak. Njeno verigo uspehov je prekinil zrenjaninski Proleter 1956. leta. 1953 je Zvezda zmagala za. las pred ljubljanskim ASK (današnjo Olimpijo), njuna medsebojna tekma pa se je končala neodločeno - 38:38. Pozneje je tudi Olimpija postala državni prvak. (Dalje prihodnjič) (polcnfM n»i ffTBtf 20 leti Vonj domače zemlje ROJAKI IZ TUJINE, zadnja leta prihajate na obisk od vsepovsod in sleherno leto vas je več. Tudi letos boste prišli in že prihajate. Oči se vam bodo pasle po domačih logih, poljih in košenicah, prisluhnili boste šumenju domačih rek in potokov, stisnili roke sorodnikom in davnim prijateljem in znancem iz otroških let, čuli boste materino govorico, naša pesem vam bo napolnila srce. Spet boste domači med domačimi. Videli boste, kaj vse se je zgodilo „pod streho očetovo", kaj vse je izbrisal, kaj vse je novega prinesel čas. Našli boste staro zemljo v novi domovini, spoznali, kako živi, kako napreduje vaša rodna dežela, ki je šla skozi vihar in kri v svobodo. MIZARSKO PODJETJE Lipa v Žužemberku je delalo doslej kot uslužnostno podjetje. Zaradi neurejenih razmer v poslovanju in slabega vodstva je bilo podjetje pred kratkim priključeno k mizarskemu podjetju Dvor. Tako bo nova delavnica lahko zaposlila 6 novih ljudi. NAJBOLJ BOLECA rana za naš okraj je, da nimamo primerne tiskarne. Vsak lepak, vsako vabilo smo morali naročati po različnih krajih Slovenije. Vsi centri v Sloveniji imajo tiskarne, le Dolenjska še čaka. To nenormalnost v kulturnem in go-spodarskern razvoju je treba odpraviti. Vsi Dolenjci iskreno želimo, da Novo mesto čimprej dobi primerno tiskarno. KAZEN. Zaradi prekoračenih odkupnih cen je okrajna tržna inšpekcija predlagala v kaznovanje „Mesarijo Novo mesto". Podjetje se ni držalo dogovorjenih odkupnih cen z ozirom na klavno živino. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. julija 19.55) nsmumu ČUDNO IELE - Pri Jonesvilleju v Michiganu (ZDA) je neki policaj s svojevrstno domislico rešil izredno nevaren položaj, ki bi bil lahko usoden za celo vrsto avtomobilistov. Slo je za tole: okrog osemdeset govedi je porušilo ograjo na pašniku in zdrvelo proti zelo prometni avto cesti. To je opazil policaj, ki se je pripeljal mimo v patruljnem avtomobilu; hitro je zapeljal na uavnik, vključil zvočnik in začel „mukati" kot tele. In govedo, namesto da bi zdir-jalo pred avtomobile, se je zbralo okrog „mukajočega teleta" in ga začelo -- oblizovati! DOVOLJENJE ZA BRADO? -Čeprav spadajo Marx, Engels, Lenin in še kdo med najbolj znane bradače na svetu, menda velja brada v Romuniji za antisocialistiČni in tipično kapitalistični dekadentni' pojav. Kdor pa si v tej sosednji deželi kljub prepovedi pusti rasti ,,lase na obrazu' , si mora preskrbeti posebno do-vblilnico. Izvzeti so le igralci', ki v gledališču igrajo bradače, l o smo prebrali v zahodnem tisku! NOV URADNI JEZIK - Velasco Alvardo, predsednik Peruja, je pred kratkim izjavil, da bo vlada kmalu sprejela odlok o uvedbi novega uradnega jezika v deželi. To bo indijanski jezik „quechua", katerega so pred davnimi stoletji govorili Inki, zdaj pa ga uporablja samo del prebivalcev Peruja. Lepa oddolžitev izumrlemu ljudstvu! r KRALJEVSKO -KONJSKE ZDRAHE - Pred dnevi so odpustili iz službe 53-letnega Harryja Nunna, ki je bil zadnjih štirinajst let prvi služabnik njene« veličanstva, britanske kraljice Elizabete. Nunn je bil ob delo zategadelj, ker je iz kraljevskih konjskih staj kradel -- seno. Gotovo bi letel že prej, če bi kradel - konje! NAJVlSjl IN PREMAJHEN HKRATI - Japonska alpinistka Junko Tabei, ki se je kot prva ženska povzpela na najvišji vrh sveta Mount Everest, je izjavila, da jo je najbolj presenetilo to, da je najvišji vrh hRrati tudi premajhen. „Dva suhca bi se na njem prerivala, sploh pa ni misliti, da bi na njem hkrati lahko stala dva - debeluha!" je potožila Junko. ZAMAN SO GA ISKALI Uprava živalskega vrta v I rankfurtu seje odločila, da bo priredila veliko razstavo vseh živih hroščev, ki jih je mogoče dobiti spomladi na Nemškem. Ko so zbrali že domala vse majhne živalce, so ugotovili, da med njimi ni velikega rogača. Po/.vali so otroke, naj kakšnega ujamejo, toda zaman: rogača ni našel nihče. Da pa bi bila razstava kljub temu popolna, so ga uvozili iz - Švice! Pa naj še kdo reče. da se ni bati zob ekološke krize. NI MOGEL IZ KOŽE Dan Dailcy, znani igralec iz vestern filmov, je bil pogojno obsojen na dva meseca zapora in plačilo 750 dolarjev globe zategadelj, ker je na letališču v San l-ranciscu s pravcatim kavbojskim udarcem v brado mahnil neko stevardeso, ki ga ni pustila v letalo. Bil je namreč pijan kol čep in pa, vsaj zdi se tako, preveč zagledan v svoje vloge iz kavbojskih filmov, polnih nasilja in pijače! I Kaj so pred 80 leti pisale Dubinske Novice. Liberalci so vsega Icrivi (Na oder) stopi domači kapelan in govori o liberalizmu. Razloži, kaj so liberalci. Slabo je na svetu, vsak je o tem prepričan. Liberalci hočejo napredek in svobodo namesto vere. A to so samo slepilne besede. Liberalci nimajo ljubezni do bližnjega, ker nimajo vere; liberalec je sebičen, dela samo za-se, za svoj žep, dela in obrača se, kakor mu bolj kaže. Svojega bližnjega le toliko ljubi, kolikor mu koristi. Liberalci so krivi, da se je začela divja konkurenca, da so začeli bogatini, kapitalisti, izsesavati delavca, rokodelca in kmeta. (Neznan tat) je cerkvene nabiralnike šiloma odprl in denar pokral po vsej kočevski okalicik Sl«dovi ga kažejo od Lašč do Kočevja In Koprivnika. Zgodilo seje to 19. ali 20. junija. (Mestni stražarji) v Novem mestu hodijo po trikrat na dan na kolodvor in še katerikrat na pošto. No kaj na tem; to je čudno na tem, da zadnji oas, por-'bno ob dežju pri vhodu v drevored vsem strašno smrdi, samo stražarjem ne, ker sicer bi po vzroku pozvedeli. (Štiri mesece) se ie k'nt'lo po hosti devetnajstletno dekle. Revi so '^eKoliko blede, ter je pobegnila od doma dkritje s -preoej-injim dvomojn. Tween 60 bo moml ie skozi števce stroge preden bo priSel na trg; Barry Fell je zbral nad 400 kamnov z baskovskimi črkami, po čemer sklepa, da so bili Baski v Ameriki že 800 let pr. n. š. Mnogi pred Kolumbom Vse več znanih obiskovalcev stare Amerike Časi, ko so se zgodovinarji še pričkali, kdo je odkril Ameriko, ali Krištof Kolumb ali vikinški pomorščak Leif Lricson, so že za nami. Krištof Kolumb je bitko izgubil, z njo pa ttidi slavo prvega pomorščaka, ki je prejadral Atlantik in stopil na tla Novega sveta. Toda tudi njegov konkurent Ericson ni dolgo užival kot odkritelj Amerike. V zadnjih letih so zgodovinarji našli bolj ali manj prepričljive dokaze o plovbah čez Atlantski ocean, ki so še starejše, kot sta Krištofova in Ericsonova. Skorajda ni več naroda starega veka, ki bi mu ta čast ne pripadala. Arabci, Holandci, Judje, Egipčani, Feničani, Norvežani, Irci, Baski, Indijci, Japonci, Kitajci — skratka skoraj vsi so odkrili Ameriko. Razlage in domneve o pred-kolumbovskih izkrcanjih na ameriških tleh temelje na dejstvih, ki so dokaj prepričljiva. Tako arabski rokopis iz srednjega veka govori o rastlinah in živalih, ki jih takratni svet ni poznal, a so jih kasneje našli v Severni ali Južni Ameriki. Na osnovi skupnih temeljev nekaterih azteških in kitajskih mitov ter na sorodnosti obeh jezikov sklepajo, da so Kitajci obiskali Mehiko že okoli leta 459. Zapisi na izkopanih kamnih v Te-nnesseeju in Georgiji nakazujejo, da so Ameriko verjetno že pred tri tisoč leti obiskali He-brejci iz Palestine. Najnovejši dokaz o še enih predkolumbovskih izkrcanjih pripoveduje, da je Valežan Gwynedd leta 1170 stopil na ameriška tla. m Na kredo A koravno se je letos končala šola šele o kresu, ni bilo videti, da bi bili šolarji utrujeni od učenja in priganjanja učiteljev. Radovednost me je vlekla, pa sem šel pogledat še drugam, kako je s to reč-p. Nikjer, pred nobeno šolo ni bilo solza in grdogledosti kot prejšnja leta. Se več, šolarji niti spričeval niso gledali. kaj ms ne zanimajo redi? "jih vprašam. „Saj jih poznamo," so malomarno zamahnili in pristavili, ,,učitelji nam jih morajo sproti povedati, pa še m konference hodijo poslušat. tisti, ki so delegati." „A, taka je ta reč," sem se začudil, ko nisem vedel nič več kot prej, zato vprašam: ,,Pa menda niste vsi izdelali? " ,,Vsi," so spet odgovorili »' en glas. ,JNe verjamem," sem jim V _ oporekal, pa so mi precej pomolili tiste zvezke z ocenami pod nos. Gledal sem jih pa se čudil. Imeli so zadostne, dobre, prav dobre in odlične pa še nezadostne so bile vmes, pa vendar so vsi izdelali. ,,Presneta reč vendar! Najbrž se je učitelj zmotil," sem si dejal in odšel r šolo, da se prepričam o tem. Prišel sem do učitelja in mu vse lepo po vrsti razložil. Najprej me je pazljivo poslušal, potlej pa dejal: „ Vsepovsod so se navadili trgovati in kupovati na kredit, upanje ali kredo, če hočeš. Tako si nabavljamo živež, obleke, kurjavo, gospodinjsko opremo, pohištvo, pa tudi avtomobile. Tudi hiš ne znamo drugače graditi kot na kredo. No, vidiš, letos smo to dočakali tudi v šoli. Ako vsi delajo in živijo na kredo, naj pa šc naši otroci. " MARTIN KRPAN Rešite prejšnje križanke A A A A A ™ t ElAAA£eAAAA jr vR^il=liiiIA I# — — — K—~ - >rgR®AA J AAŠS^AA $? Inra———^—— hlT^P$KX_LA_LA J±v*.~L - -2i^l_L S; x A A A A A A fr^-UA|AAAA=AAAA "T H5T^AAA:AAAAA --^-l-^iL^f^lA 1S1AkiajT I A1 R| A| S (Ne)resnice z napako f^ko)26]11 'maj° n°vo zbrko P° boju je ugotovil, da Sd njePga0tnik bolJ razbit (razvit) iib7i|tfkimovanju x Je naJbolj y 11 (izkazal) Jože P. Inoi.* ^j^je je nehumorno • 01 ^o) delal za napredek. JJ>*0V je razvidno, da se je ljudsko bla" ftjNj|fc so zadušili (navdu-Nabral: J. J UST dl grad pri ptuju jarek kocine sodobni amer. pisatelj gorski vrh izdeidva-lec brd m mineral ikravec T7 dl zmerja-lec ojacevrie svetlobu sevanja napad hus ra EVA illL > ruSa am.mjme zvezda v orlu kg m'irensk/ TOVARNA plitev kdnicek aviatik kranj pokrivah) krjižna polica avstr, birigent edvard kardelj rakev poziv vodna žival ^OtL TELESA oče SOSLEDJE DOGAMNJAl Tsm plm STAVKA dl ženska. ki čisti IM" mL Kf igralka nielsen LISCE perz ^ICA ;iNE 8iva- cankar ivan bog gozdov i đ. i 1^— 1 K v. „ . . . ■ Rlicm^m- no nrofin bn n flinl MuSlIloill. 113 piailll IZulllIlVcI '^Hmitivna plemena Bušmanov so se prilagodila težkem življenju v puščavi - Civilizacija jih potiska nn rob propadanja V epruveti spočeta Roseta zdrava dvanajstletna učenM- 7ou Kalahari v iugo- i^ Afriki je zelo nego-juben predel sveta: dež 1 ® po devet mesecev v dnevna toplota se dvig-6 do 50 stopinj v senci, ni P vrsinske vode, a vendar je pa je v tem, da lahko rodij" ^ pekel domovina Iju- a: 1.: u: .. Žejni in razpokani zemlji žive Bušmani. izrinila druga, tu K .plemena. Na sve-benn^^H hotelo živeti no- manom'usnef'^T' Spelo ohraniti svo- di ženske, ki bi v nasprof' primeru nikoli ne mogle p"^' matere. Ena takih je bila tudi na mati Antonietta, kiji ni| dano imeti otroka zatega^n ker se je njen mož hudo doval v prometni nesreči-dela sta za poizkuse prof. 1 cija in se odločila, da bostaPjj šla do otroka na najbolj ne"^, den način. Prof. ju je razi^J poizkus je uspel, in . Antonietta noseča, ji umrl. Vseeno je donosila jl'j dila Roseto, s katero dand^ srečno živita skupaj. dobra učenka, ki se ob stvareh, ki zanimajo vrstnice, ukvarja tudi s Tj:? tom. Za izrastlino, ki so J J operirali in zaradi katere j^^." zvedel za njeno spočetji' zdravniki pravijo, da nini® I bene zveze s slednjim. M jo svobodo. Res da je cena zanjo velika, toda ti odporni ljudje so v borbi za obstanek razvili nekatere sposobnosti skoraj do neverjetnosti. Tako najdejo neki z vodo bogat koren, ki raste meter pod zemeljsko površino, že z opazovanjem razpokane zemlje. Prav tako ni živali ali rastline v Kalahariju, ki bi je Bušmani ne poznali. Iz nekaterih živali znajo koristno porabiti tudi najmanjši delec njihovih teles. Največjo pozornost pa posvečajo upora- »Dolenjski družina je čvrsto povezana skupnost, ki le tako ® preživi v negostoljubnem svetu puščave Kalahari. bi vode, ki je tudi največja dragocenost. Morda ni na svetu človeka, ki bi znal z vodo tako skrbno ravnati kot Bušmani. Druga moč, ki jim je omogočila, da so obstaU, je njihova družbena ureditev. Žive v skupinah po 25 članov. Vsaka skupina je i)Ove-zana z močnimi skupnimi vezmi; hrana in druge dobrine so skupna last. Posamezniki sicer posedujejo posamezne predmete, vendar velja, da ni dobro, ako ima človek preveč stvari, ker ga vežejo pri potovanju, obenem pa vzbujajo zavist drugih. Zato velja med Bušmani prava manija darovanja: posamezni predmeti gredo kot darilo od enega do drugega. Žal pa bodočnost Bušmanov ni preveč rožnata. Vsa njihova sposobnost živeti v puščavskem svetu jim nič ne pomaga. Grozi propad tako njim kot njihovi kulturi. Z napredkom Afrike, melioracijo zemljišč se življenjski prostor Bušmanov oži. Nekateri poznavalci njihovega življenja trdijo, da bo moderna civilizacija lahko kmalu zapisala še eno ime na spisek uničenih primitivnih kultur. Bakterije po termitih Požrešne jedce celuloze uničujejo bakterije V deželah Srednje Azije povzročajo veliko gospodarsko škodo termiti. Ti tihi in neopazni uničevalci celuloze napadajo vse, kar je lesenega, od hiš, pohištva, mostov do železniških pragov. Največja težava ie v tem, da jih je zelo težko odkriti. Nikoli ne pridejo na svetlobo. Po posebnih rovčkih prodrejo do lesenih predmetov in jih odznotraj povsem izvotlijo, tako da se predmet kar na lepem zruši vase. Tako so samo v sovjetski republiki Turke-stanu v petih letih te mravlje naredile za pol milijona rabljev škode. Poskušali so jih uničevati s kemijskimi sredstvi, vendar taka prizadevanja niso rodila želenih sadov. Termiti žive globoko pod zemljo in kemijska sredstva so uničila več neškodljivih rastlin in drugih živali kot pa termitov samih. Zato so strokovnjaki posegli po drugačnem orožju. Na pomoč so poldicali bakterije. Okužili so posamezne termite z nekaterimi vrstami bakterij. Okuženi so bolezen prenesli na zdrave in ter-mitnjaki so se precej razredčili. Zahvala za odkritje tega učinkovitega in za drage oblike življenja neškodljivega sredstva gre dejstvu, da nosi termit v svojem črevesju celo kolonijo mikroorganizmov, ki so za njegovo življenje neobhodno potrebni. Ti mikroorganizmi razkrajajo celulozo, ki je glavna hrana termitov. Z bakterijami razkrajajo celulozo, ki je glavna hrana termitov. Z bakterijami okuženi termiti so izgubili te življenjsko važne spremljevalce in niso mogli več prebavljati celuloze. Spremenili so se v nekakšne mumije. Poginili so, od njih pa so ostali samo hitinasti oklepi. Ali bo to sredstvo uspešno za vse vrste termitov, še poskušajo. Prav lahko pa se tudi dogodi, da bodo termiti sami uspeli vzgojiti bolj odporno črevesno mikrofloro. ž 19. „Kaj ti ne pade v ^ |ifJJ^ ^"adižnik. „Da bi se šla kazat v V ^jste" ® n' nikogar tam. Si pozab"3 "i stoletju smo!" ^ ,,Moja in tvoja ^^fnoglavila Klara in Paradižnik je \e.jc ii> L ^ 7Jena. Za-grebel se je med zeniljcV? \(t'^ Ve|j, ^^čnikom začrtal pot, ki jo je ubir;l ^ i, ^ 1 pred davnimi davnimi stoletji, e So pač od pamtiveka krojile zg° Dokaj slonov in spremstva je bilo treba zbobnati skupaj, dokaj kovčkov napolniti. In predenje bila karavana nared, je Klara prišla na dail z zamislijo o no-•vem klobuku, novi torbici, rokavicah in mufu. Vse pač v enaki barvi kot plašč. Ukrojili so torej še to dvorni krojači, preznojeni in razkuštrani, in slednjič je vendarle napočil svečani dan odhoda. Sloni, zalo ovešeni s trakovi in kraguljčki, so stali v vrsti na dvorišču. Rdeči kraljevski baldahin seje zibal v sončnem jutru. Kovčki so bili natovoijeni, tudi Kla- rini so bili skoraj že vsi na svojem mestu. Le še eden je čakal odprt, da se vanj preseli imenitni plašč. Plašč namreč se je zibal na borovcu v parku, da se pred dolgim potovanjem prezrači. In odkorakala je Klara navsezadnje tudi ponj ... Dragi bralci, kdor ima rahle živce, naj preskoči te vrstice. V parku se je odigral prizor, ki bi zanj fotoreporter, ko bi se v tem hipu znašel tu, požel svetovno slavo. Takle je bil: borovec prazen. Pod borovcem sveta krava in iz gobca ji visi levi rokav plašča. Pred kjavo Klara, bleda kot smrt ... ^ PROSTA DELOVNA MESTA! A HP KOLINSKA TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA MIRNA NA DOLENJSKEM Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNICA TOZD ZA DOLOČEN ČAS Pogoj; administrativni ali ekonomski tehnik z najmanj dveletno prakso. Za to delovno mesto se lahko prijavi tudi administrativni ali ekonomski tehnik pripravnik. Poskusno delo 2 meseca, za pripravnika obvezna 6 mesečna pripravniška doba. 2 strojne ključavničarje Pogoj: VK ali KV delavec kovinske stroke z najmanj 2-letno delovno izkušnjo za delo na vzdrževanju 3. ELEKTRIKAR I. Pogoji; delovodja elektro stroke z najmanj 3-letno delovno prakso ali električar z najmanj 5-letno delovno prakso. Poskusno delo 2 meseca. 4. KURJAČ VISOKOTLAČNEGA KOTLA Pogoji: kvalificiran kurjač z opravljenim strokovnim izpitom za mehanizirano oz. avtomatizirano kurjenje visokotlačnih kotlov, z najmanj dveletno delovno prakso. Poskusno delo: 2 meseca. 5. VEČ ŽIVILSKIH IN SKLADIŠČNIH DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI ZA NEDOLOČEN IN DOLOČEN ČAS Pogoji; kvalificirani ali poikvalificirani delavci — živilske stroke z najmanj enoletno delovno prakso. Poskusno delo; 2 meseca Kandidati za objavljena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe z obširnejšimi podatki o dosedanjem delu v 7 dneh po objavi -na naslov; HP Kolinska, TOZD Tovarna za predelavo krompirja, Mirna na Dolenjskem. TOZD ne razpolaga s prostimi stanovanji. PROSTA DELOVNA MESTA! OZD Konfekcija „LISCA" Sevnica 0 b j,a v I j a naslednja prosta delovna mesta; GLAVNI KOMERCIALIST NABAVE - 1 (DSSS) — visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri — 2-letna praksa na ustreznih delovnih mestih — poskusno delo KORESPONDENT - 2 (DSSS) — administrativna ali ekonomska šola — zaželena ustrezna praksa — poskusno delo ADMINISTRATOR - 1 (TOZD Senovo) — ekonomska ali administrativna šola — lahko pripravnik Interesenti naj dostavijo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov; Konfekcija „LISCA", kadrovski sektor, 68290 Sevnica azpl.uje ŠTIPENDIJE! 2 NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI 1 NA EF ALI VEKŠ (I. STOP.) - RAČUNOVODSKA SMER 2 NA EF ALI VEKŠ (I. STOP.) - ZUNANJE TRGOVINSKA SMER 2 NA EF ALI VEKŠ (II. STOP.) - KOMERCIALNA SMER t NA EF ALI VEKŠ (II. STOP. ) - PROIZVODNA SMER 2 NA VIŠJI KONFEKCIJSKI ŠOLI (I. STOP.) - LAHKA KONFEKCIJA 1 NA VISOKI ŠOLI ZA ORGANIZACIJO DELA (II. STOP.) - RAČUNALNIŠKA SMER 1 NA EF ALI VEKŠ (II. STOP.) - NAČRTOVALNO-ANALIT.SMER Prednost imajo kandidati z boljšimi ocenami in tisti, ki vpisujejo višji letnik. Vlogo na obrazcu DZS 1,65 s spričevalom oziroma potrdilom o opravljenih izpitih dostavite osebno do 18. 7. 1975 v L kadrovski sektor podjetja v Sevnici. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV! Davčna uprava občinske skupščine Novo mesto daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov SDL št. 8/72) naslednje OBVESTILO o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na. vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežu krajevnih uradov; Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, Smarjeta, Škocjan, Šentjernej in Težka voda, za krajevne skupnosti Novo mesto^Birčna vas, Bučna vas. Prečna, Gotna vas in Mali Slatnik pa na Davčni upravi Novo mesto, soba št. 7, od 3. 7. do 18. 7. 1975. Roseta iz j epruveteh Deklica je zdrava i"se ukvarja s športom Klepetava bolniška sestra,^ je v zdravniškem kartonu p «i brala opis rojstva deklice. k', je prišla zdravit za majhn® Jf rastlino na kolku, je „kriva . . svet danes poimensko p03 prvega otroka, za katerega' gotovo, da je bil spočet ' epruveti! To je dvanajsti« ' Roseta Biasin, ki obiskuje razred neke rimske osnovne5-/, le. Roseta je eden od 26 otf{4 ki so se rodili potem, koje ski zdravnik prof. Daniell $tr,y ci leta 1963 v epruveti op'0p ženska jajčeca in jih prene^ maternice. Za zdravnikove m izkuse je dokaj kmalu izv^i neki angleški novinar; sledilen velik prepir za tako oplojeva% in proti njemu, kasnejša le t* jI so pokazala, da otroci. SP Jp v epruveti, niso nikakršne $pa | ali pošasti, kot so to prikazO^ nekateri „nravneži", amp3^M vsem zdrava človeška bitja* 1 se prav nič ne razlikujejo 1 normalno spočetih otrok. * v ka prednost spočetja v ep^ 1 čas je reči - kdaj in kako Pri pripravah na celodnevno šolo ne morejo sodelovati samo učitelji v Cerkljah, na Bizeljskem in v Dobovi so že zaživeli koordinacijski odbori za uresničevanje koncepta celodnevne šole. V njih združujejo vse tiste, ki lahko materialno in vsebinsko pomagajo pri prehodu na takšno obliko šolanja. Ti odbori bodo predvsem ugotovili, kdaj in kako bo možno preiti na cekidnevno šolo. Napravili bodo korak naprej od tistega, kar so v svojih analizah prikazale šole. Skrb za celodnevno šolo ni le stvar prosvetnih delavcev, to je predvsem interes občanov v posameznih šolskih okoliših. Sindikat je pozval družbenopolitične organizacije v šolah, naj spodbujajo ustanavljanje koordinacijskih odborov pri krajevnih konferencah Novo v Brežicah ZA NAGRADO V TABOR SUTJESKA — Deset pionirjev iz brežiške in artiške osnovne šole je v TOnedeljek, 30. junija, odpotovalo v Beograd, l^r bodo letos zastopali pionirje iz Slovenije v taboru „Sutje-ska". Iz obeh odredov so za tritedensko bNanje v Beogradu izbrali najbolj delavne. VESELO PRIČAKOVANJE - V starih prostorih obrata Jutranjke bodo po otvoritvi nove delovne hale samo še pomožni prostori. Delavke bodo odšle 19. julija na kolektivni dopust. Po vrnitvi bodo združile praznovanje trinajste obletnice podjetja z otvoritvijo nove hale, v kateri bo prostora za 425 delavk. V TOPLICAH VSAK DAN ŠOLARJI - Učenci četrtih razredov OŠ bratov Ribarjev ter dijaki gimnazije iz Brežic so zadnji teden prebili na plavalnem tečaju v Cate-ških Toplicah. Pred njimi pa so se učili plavanja otroci iz brežiškega vrtca. SZDL, v katerih ne smejo manjkati predstavniki delovnih kolektivov, društev, knjižnic in družbenopolitičnih organizacij. Z njihovo pomočjo bodo laže premostili marsikakšno oviro finančne, kadrovske ali druge narave. Sindikalni svet je obljubil pomoč pri tehnični in delovni vzgoji mladine, zato želi, da v^ »S"" —.J?? Sevnici je na y učencev .svojih 30 osebnih vabil, iia s , je od tega prišlo 'iP; vsaj I si razstavo ogledah f dneva. ,Sicer se zgoditi, kot t s ^uJil^ijU mu Sevničanu, Jcevnic'',J pa imamo tako soK) so založili pošto, mest"-J tudi plakate vsep°vsoa delani so bili jjj, kot -i zornostjo in Ijubeznij J. stavljeni izdelki. 'j VSEENO republiškem na odvzem krvi o pr)^ - ljudi, čemur so se pf,go Na odvzem >7^' 793 ljudi, žal pa so j " ^azjogo^ takšnih ali kloniti. Vseeno jc c pri °r že v zavest tako da jc akcija kot kdajkoli prej- Občinska skupščina je v ponedeljek na seji vseh treh zborov potrdila predlog vjs0ko P in priznanja, po katerem prejme med desetimi Plaketami občine Trebnje to s ^i" trebanjska godba na pihala. Ustanovljena je bila leta 1925. Veliko nastopa v svoj ^ rw tudi zunaj nje. Njen dolgoletni predsednik je Ignac Škoda, obrtnik iz Trebnjega-slovesnosti v Radohovi vasi pri Litiji. (Foto: Železnik) Ustvarjalno nestrpni z dosjgfU^ občini - Kdo so nosj— Dopolnjena ocena političnih razmer v Na seji občinske konference ZK v Trebnjem 24, junija je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan po referatu sekretarja komiteja občinske konference ZK Toneta Žiberta ugotovil: ,,Obdobje, ki je za nami, lahko ocenjujemo za uspešno, saj smo uresničili marsikaj, kar so bile še pred letom in pol sanje." Zatem pa je pribil: ,,Kaže, da ne znamo biti nikoli zadovoljni!" pros' .aA i Iz kraj * "a *?., *A viZ'JfKa j, ki ^°. ¥ionoratl% razne Javč^ ^3) . sJ ! f>ra vzaPrj p|juj*£ <* zas'uLčlan9!lilc3 partiJs'CJ j *r>c> Sevajo ^veK! plačuje ^ Ker je šlo za pceno razmer v občini, seveda ni irK)glo hiti izpuščeno nobeno delovno področje ali vprašanje. V gradivu, poslanem članom konference vnaprej, in nato v referatu sekretarja so si nakopali nekaj slabih ocen delegacije. Sekretar občinske skupščine Lojze Ratajc je ponovil nek;itere podatke iz analize o delu delegatov in delegacij, ki jo je napravil po nalogu predsedstva skupščine m so jo na eni od sej občinske skup.ščine pretresli že tudi delegati. Po Ralajčevem mnenju gre Za slabo povezavo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov z delegacijami. Nasploh so delegacije dobre v tistih delovnih organizacijah, kjer so ludi samoupravni organi dobri, je menil Lojze Ratajc. Po drugi strani sekretar Žibert m govoril na pamel: delegacijam so dali slabo oceno, soileč po zapisnikih, v 24 (!!) osnovnih organizacijah ZK. V zvezi z vrsto nujnih akcij kot tudi glede pravega ponašanja pri gospoilarjenju v delovnih organizacijah je bilo na tej seji slišati zahteve, ki jih je mogoče strniti v stavek; Do-K)čili loke. nosilce in odgovornost! POSOJILA ZA OBRT Odbor novoustanovljenega društva zasebnih obrtnikov je na prvi seji pod predsedstvom Ignaca Škode, elektroinštalaterja iz Vine Gorice pri Tiebnjem, /,c lahko sklepal o prvih posojilih za člane. Dolenjska banka in hranilnica je društvu odobrila 150.000 dinarjev posojila, ki so ga razdelili med člane. 14 DOLENJSKI LIST Prvič pitanje volov na paši Gnoj iila so sicer res draga, še riražie pa je, če ne gnojiš, - Pitanje volov občutno skrajšano ■ Paša cenejša kot močna krmila 'n koruza v ^škem'rJ^'f8 ,hitre 'n.Pocen' reje voličev v Sloveniji poteka letos s Hriba 91 \r se je °. da j« tMlhe,|č in dru-, D- nrt obbn° nincn?enine!1Je zmotno. Po- ^temije °d'oč,i ?"!?! °^cini-let« dn^"1ct Mestek Kn 0 '11 Usn • ln Več vi i 1- P;l so P° ^eclnn.t * 82? v [^nStnT sis,cnia je C, nak"Pom Ir kTt čimb°Ij Ci,ct korSc in a>nh "metn.fi tako ?r ti z P' pSenice' ampak Prjv't^J'h 2 do 3etJCni ,raVlllk^ raJ P°kosi i" SčnJih k gnojen- načino"^0 tudi ,{ ^osl!l 111 Pasli. ms^livtrlx)doz novim Jo juncev oz.- sem ga rjzdelil nj 20 roma volov oti štirih let na manj kol leto in pol. Iako je Janez Ravnikar dobil jeseni 15 lelet-hikcev. V Icl)-ruarju, ko so bili težki 1 80 do 200 kg, so jih kastrirali. Maja jih je začel pasti (vendar bi jih lahko že konec aprila). Do konca jeseni jih bo pasel, nato pa še na hitro dopital in jih januarja oziroma februarja, ko"bodo ihieli 480 do 500 kg. že prodal. Hkrati bo jeseni iiol)il v pitanje spet nova teleta. Na naši vpraš;inja je kmet Jane/ Ravnikar odgovarjal tako: „Imam 20 ha zemlje, od tega je 11 lia gozda, ostalo pa njive, travniki in lazi. "V najemu imam še 3 ha travnikov. Credinski pašnik meri HINKO SMREKAR V RIBNICI v Petkovi galeriji v ribniškem gia-du bodo za dan borca. 4. julij- odprli razstavo karikatur Hinka Smre-karja. Karikature bo za to priložnost posodila Narodna galerija iz Ijul)-Ijane. Na otvoritvi Im) pel tuili moški pevski zbor ..I ončar" iz Dolenje vasi. 6,34 ha čred in k. Od mehanizacije imam traktor, traktorski obračalnik, trosilnik umetnega gnoja, ki sem ga izdelal sam, puhaHiik, dve kosilnici in plug. Zli pašnokošni sistem sem se odločil zato, ker sem prepričan, da v » šikari 3 1451 v°iiče t k • —-, ^n°va?ak pitani)fj° ysakih 14 dni in tako ugotavljajo pri d°čoorl V. na Paši bo trajal tri leta in bo tud U Sanizacijo cenejše reje živine. so prizadevni 9lasb Pr.f^e'a letos tudi priznanje Zveze Pedagogov Slovenije r, ^Mon. eta 1963 W C,UJC v 1 v? Slast ^ Kosti n °k°lici. SiJH f;enc &ie JVadijskih ri°V- V '. kot e|., asU)Pajo ^ ki '"je i? Iru šol,«"' razn'h V & i, ^Onil? *c za- VflSfcS« nJjS «k» Sul»- ')•» hjo cžuie» nZa'icv"i' Ssl w,let° p°15 Sole SSL«ESS-a Slovenija, ki je bila aprila letos v Velenju, pa je šola prejela priznanje Zveze glasbeni!) pedagogov Slovenije. Ves čas vodi glasbeno šolo Ribnica zavzeti in požrtvovalni glasbeni pedagog Andrej Puhar. Janez Ravnikar: „Ce v zemljo nič ne vložim, mi tudi ona ni dolžna ničesar dati. Gnojenja kmet nikoli ne bi smel zanemarjati. če hoče pridelati poceni krmo." bom /daj / manj ilela več /aslužil. Včasih sem imel le kravo in konja, /daj pa redim 1 5 juncev, medtem ko jih nameravantže prihodnje leto še enkral več. se pravi 30. I o bo mogoče zato. ker gnojim po nasvetu slrt)kovnjakov, ki so mi pretllagali. naj /a osnovno gnojenje porabim na I ha 400 kg gnojila NPK 13:10:12. po vsaki košnji o/iroma paši pa za doanojevanje še 200 ki; na 1 ha NPK 17:8:9. lako bom izkoristil travno rušo 5-krat.' in vicer bom 3-kral pasel in 2-krat kosil. Ze začetek je pokazal, da se gnojenje splača in ga ne bom nikoli več opustil. Zi\ poinoč pri preusmerjanju kmetije se zahvaljujem kmetijski pospešt-valni slu/bi KZ Ribnica, prot". (ividu I ajdigi in tovarni gnojil INA iz Kutine, ki so mi pomagali in mi še pomagajo pri preusmerj;! nju kmetije, ludi ostaliir kmetom bi svetoval, naj zemljo bolje i/koristijo. -V Sloveniji imamo kar 64 oilstoikov travnikov, ki bi jih lahko z gnojenjem bolje izkoristili, se pravi, pridelali na njih več krme in tako redili precej več živine ter si občutno /višali standard oziroma dohodek." Tudi Ravnikarjevo 26-letno ženo Zlato smo vpra.š;ili. kaj meni o reji voličov. Dejala je. da se strinja / nKfževo odločitvijo, saj radu kmetu-je, še poset)no pa ima rada živali. Inž. Andrej Mihelič pa je o pn.-usmerjanju kmetij ilejal. da so lett)s pač težjve. ker je kri/a v živinoreji /^ivrla preusmerjanje kmetij. Vendar je prav preusmerjanje rešitev za kmete, ker z gnojenjem in p;išno-košnim sistemom poceni pridelujejo krmo za veliko več glav živine. Poceni proizvodnja pa je osnova /a lx)ljše dohodke v kmetijstvu. l oto in besedilo: J. PRIMC^ tV t'1' i RjEV I \Čtn- žel'11' Zthj v 8fnizira dob'» &Sff .V* raftSSte*. tK>4»'o,«io h® u- Nk V dciJ^j SO u(Mrd"° Ss&jfrarss v -,' CSiJi' C' *>hu r "! w X ,n SoS^ne tef JU' &-K,potomci Jck;ne 1 s'%ii M- G. Harmonikarski orkester glasbene šole Ribnica nastopi vsako leto na raznih proslavah in prireditvah kar 15 do 18-krat. Vodi ga Matija Suhadolc. (Foto; J. Prime) Spet preložena konferenca Tako početje mladinske organizacije ni resno Tudi druge volilne konferen-pe mladine ribniške občine, ki je bila sklicana za 19. junij, ni bilo. Prva je bila napovedana že ^ 25. januar in je bila tudi odpovedana, češ da ni zbranega dovolj materiala, da je treba prej obiskati mladinske aktive na terenu in da je treba opraviti tudi nekatere sprememl)e v predsed.stvu. '*redseds(vo jc nad;iljevalo delo v icpo|xj|nem sestavu, vendar je raz-uieroma uspešno sodelovalo pri pro-'»lavah v Ribnici in občini, pri organizaciji štiifcte in še kje. Vendar delo le ni zadovoljivo. '*redsedstvo, ki šteje 9 članov, se ni nikoli sestalo popolno. Nekiiteri izostajali neupravičeno, drugi Upravičeno, v večini primerov pa ni "''o m seji vedno istih. Seveda je napaka predsedstva, če ni poskrbelo, d;i bi nedelavne člane in tiste, ki nimajo časa za sestanke, razrešilo dolžnosti. Na njihovo mesto pa bi morali izvoliti take. ki so pripravljeni delati. ■ Novi predsetinik občinske organi-/xicije ZSM je sicer pred štirimi meseci postal AJbin Mikulič res da takrat še neuradno, vendar ga od takrat š<.' sploh ni bilo na sestanku, študira namreč na politični šoli v ljubljani. Vse delo pade /;ilo na sekretarja Alojza Zbašnika. in .ši' nekaj članov predsedstva, ki ne morejo vseh dobrih z;imisli tudi uresničiti. Cas bi bil. da bi končno tuiIi mladina libniške občine izpeljala svojo volilno konferenco in /.iičela ilelali, kot je bilo sklenjeno na mlailinskem kongresu. Seveila so mladini pri tem dolžne pomagali tudi ostale politične organizacije. M. (il.AVONJK t\ f V mm*' h čeprav je kresni večer mimo in smo torej zašli v poletje, vreme nekako noče pokazati prave poletne vneme, zato so tudi prizori, kot je ta na sliki, dokajšnja redkost. (Foto: M. Bauer) SREČANJA NA GORJANCIH ^ NE BO! Sindikalna organizacija Industrije motornih vozil je ob zaključku redakcije sporočila, da je bila prisiljena zaradi slabega vremena odpovedati srečanje borcev in mladine, ki je bilo napovedano za jutri dopoldne v okviru proslav ob letošnjem dnevu borca v novomeški občini Ko je želodec sit ne misli Novomeški komunisti ocenili družbenopolitične razmere v občini - Nekateri samo po sebi umevne gospodarske povezave odtagafo s »pogovori« „Čeprav je v večini' novomeških delovnih organizacij veliko bolj kot prej prisotna zavest, tla je mogoče stabilizacijo uresničiti le s s;inio-upravnim konstituiranjem delovnih organizacij in tako z njegovo pomočjo obvladovati neugodne tokove gospodarskega poslovanja, marsikje ši- vedno tem vprašanjem ne posvečajo dovolj pozornosti," je poudaril med drugim sekretar komiteja občinske konference ZK Novo mesto Jane/ Slapnik na petkovi seji. kije bila posvečena predvsem oceni družbenopolitičnih razmer v novomeški občini. Slapnikova izredno konkretna in kritična uvodna ocena se je dotaknila domala vseh področij življenja in dela novomeške občine, ilopolni-la jo je izčrpna diskusija, v kateri sta sodelokili tudi I rane Šali in U)jze Šterk. Dolenjski list 1m) posamezna poglavja referata in razprave obdelal v prihodnjih številkah, tokrat pa je govor i) stabilizacijskih priz.;ideva-njih ali neprizadevanjih v novomeški občini. Slapnik je poudaril, da nekaterih gospodarskih organizacij v novomeški občini trenutno ugoden ekonomski položil j ne sili v razmišljanja o zatc^govanju pasu s stabilizacijskimi ali drugimi načrti. Pred leti so ocenjevali, da ima ..Krka" izredno dobro pripravljen stabilizacijski načrt. daacs p;i lega več ne moremo trditi. Podobno je v kmetijskih in komunalnih delovnih organizacijah. Komunisti v novomeški občinski skupščini bodo morali veliko več pozornosti p<.)svetiti kadrovski in organizacijski krepitvi organov za spremljanje pogojev gospodarjenja v občini. Za politiko in akcijo namreč ni pomembno, da je proizvodnja na primer porasla za toliko in toliko odstotkov, pomembno je, če smo z rastjo proizvodnje realizirali v resoluciji začrtane dogovore. Potrebujemo torej službo, ki bo resnično sposobna razlagati, razložiti in spremljati posamezna gospodarska gibanja. Druga Ugotovitev je bila, da nekateri dandanes še vedno iščejo rešitve v ekstenzivnem zaposlovanju in s tem v povečanju proizvodnje, kar pomeni neupoštevanje temeljnih stabilizacijskih navodil. Razen tega se v novomeški občini nekatere same po sebi umevne gospodarske povezave odlagajo z dolgimi analizami in pogovori. Tako na komunalnem področju, v zdrav- VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Novo mesto išče SAMSKA IN DRUŽINSKA STANOVANJA ZA VZGOJITELJICE Ponudbe sporočite do 15. julija 1975 upravi zavoda. Novo mesto, Ragovska 18, telefon: 21-944 ČETRTKEIV INTERVJU Odmev celo v Mehiki Lojzki Potrč podelili zvezno diplomo za prispevek k uveljavljanju klubov samoupravljal- cev Minuli petek so v Beogradu podelili l>ojzki Potrč, vodji kad-rovsko-socialnc službe in izobraževanja v novomeškem Labodu. ,,Diplomo za prispevek k uveljavljanju klubov samoupravljaI-cev in uspehe pri izobraževanju delavcev". Visoko priznanje, ki ga podeljuje Združenje klubov samo upravlja Icev Jugoslavije, je Lx>jzka Potrč: „Priznanje delavcem novomeškega Laboda" prejel en kolektiv in 9 posameznikov iz Slovenije, med njimi tudi Mitja l^ibičic in 1'ranc Še-t i nc. ,,Mislim, da je beograjsko priznanje predvsem nagrada našemu kolektivu, ki šteje 1250 /.apjzij Stare. Slavja so se udeležili tudi pionirji iz zamejstva, ki so skupaj s pionirji iz bratskih republik podpisali listino prijateljstva. Proslavo v Ajdovščini se je udeležilo tudi 30 ribniških pionirjev. V. 1. TABORNIŠKI POHOD Pred kratkim so pionirji-taborniki iz osnovne šole Kočevje organizirali pohod v naravo. Pod vodstvom dveh starejših tabornikov-mladincev so odšli ob 8. uri na hridrihštajn. k Jelenovem studencu in koči za Mestnim vrhom. Med potjo so opazovali naravo in nabirali gozdno cvetje. Popoldne so se vrnili. V. I. kmetijstvu pa kar za 55,1 odstotka. Izgubo so izkazali v 1 lektru. I ri-konu. Kmetijskem gospodarstvu ZKGP. rOZl) Gozdarstvo-gozdne gradnje, TOZD Gozdarstvo-lovišče Medved in TOZD Gozdarstvo-Jelenov žleb. Vse izgube znašajo 7,830.000 din, od tega kar 4,821.000 din v kmetijstvu. O vzrokih te izgube smo že večkrat poročali. Kljub izgubam se je produktivnost povečala za 19.5 odstotka (pri 8,2 odstotka večji zaposlenosti), ekonomičnost pa je upadla za 6,7 odstotka oziroma za 8,9 odstotka (če celotni dohodek zmanjšamo za vrednost interne realizacije). Ugotovili smo že, da seje družbeni proizvod povečal za 26,4 odstotka. Od poviš;inja pa je ostalo (T)()ZD le 19,7 odstotka, medtem ko so drugi udeleženci v dehtvi dobili /V primerjavi /. istim obdobjem lani ka 43.8 odstotka več. 1'redvsem so se povečale zakonske obveznosti, ki so znašale kar 112,4 odstotka več kot lani. j. PRIMC Pogovor s tremi rudarji ob njihovem delovnem prazniku Danes praznujemo dan rudarjev. V počastitev te^a dne prirejajo danes tudi rudarji premogovnika v Kanižarici pri Črnomlju svečanost, na kateri bodo podelili priznanja zaslužnim delavcem. Poleg pridnih rudarjev v preteklem letu bodo nagradili tudi tiste rudaije, ki že 15 oziroma 25 let delajo v rudniku. Za večletno delo v reševalni ekipi pa bodo podelili več značk. V rudniku Kanižarica kopljejo premog že od leta 1858 in ga bodo po izračunih kopali vsaj še 50 let. Povprečno izkopljejo 500 ton premoga na dan. Pod zemljo v Kanižarici koplje 250 rudarjev, ki jim ob njihovem prazniku želimo: SREČNO! gamo veliko naporov za uvajanje novih delavcev za delo v jami, sy priučimo v enem letu tudi po 200 novih rudarjev." DRAGO VIVODINAC koplje premog že 16 let in ni mu žal, da si je izbral prav ta poklic: teh šestnajstih letih so me prizadele edinole poškodbe mojih sodelavc^ v | v jami, ki, žal, niso bile tako pored- j j ke." O delu v jami sem se pogovarjala v. Borisom Dvojmočem, Francem Butalo in Dragom Vivodincem, ki so mi pripovedovali o lepih in tudi grenKih rudarskih doživljajih. OBVESTILO DOPISNIKOM Vsi dopisniki Dolenjskega lista z območja občin Ribnica in Kočevje naj do konca julija pošiljajo svoje članke in druge prispevke za objavo na naslov: i)olenjski list (uredništvo) p. p. 33, 68001 NOVO MESIO. S 1. avgustom pa spet pošiljajte na isti naslov kot doslej. k DOPOLNITI URBANISTIČNI NACRT Odbor za urbanizem, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pri izvršnem svetu občinske skupščine Kočevje je na zailnji seji razpravljal o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine. Sklenili so. da bodo dopolnili in uskkidili sedanji urbanistični načrt, ki je bil sprejet pred leti. Dogovorili so st^ tudi. tla bodo določili meje naselij v občini, v katerih Ihj točno označeno, kje je dovoljeno graditi po urbanističnem redu. Sklenili so še. da bodo nadaljevali dela pri obnovi katastrskih podatkov nove izmere. FRANC BUTALA je zaposlen kot poslovodja jame v rudniku: .,V jami delam že celih 25 let. Začel sem kot kopač, ko mi je bik) komaj 16 let. Delo v jami je težko, vsakdo mu'ni kos. Pri nas imamo velike težave s fluktuacijo delovne sile, kar je prav gotovo posledica težkih delovnih pogojev. Tako vla- „Nobenemu mlademu fantu ne bi odsvetoval rudarskega poklica. Čeprav je delo v jami težko, ima tudi svoje lepe strani. Meni so posebno pri srcu iskreni odnosi med vsemi zaposlenimi in nikdar Jiisem niti pomislil, da bi zamenjal službo. V SLOVESNO V ADLEŠICIH V nedeljo, (i. julija, bodo \ črnomaljski občini slovesno počastili dan borca in 30. obletnico osvoboditve. Odprli bodo cesto na odseku paitizanske magistrale med Ručetno vasjo, Črnomljem in Adlešiči. Prav gotovo pa bo najpomembnejši dogodek dneva simboličen prerez traku na novi cesti Črno- melj-Adlešiči. Trak bo pre-rezal 1'ranc Leskovšek-Luka. Ob 10. uri bo organiziran odhod v Adlešiče, kjer bo osrednja svečanost s kulturnim programom. Zaslužnim občanom bodo podelili priznanja OF, v teritorialne enote ljudske obrambe pa bodo sprejeli več mladincev. Pričakujejo, da se bo svečanosti udeležilo vsaj 5000 ljudi iz raznih krajev domovine. BORIS DVOJMOC dela dve le" in pol kot strojni tehnik v jami: „Delo v jami je zanimivo, razi^' liko in dostikrat nevarno. Všeč niiJJ skupinsko delo, ki ga opravljamo jami. Delavci v jami smo med seWJ tesno povezani, saj je delovni takšen, da nas povezuje. Seveda p so tudi težki delovni pogoji in nost zaradi dela v jami tisti, ki zbližujejo." Tek.st: L.Ton«' Foto:Gor« Črnomaljski drobir REKORDEN OBISK - Knj'jjj razstavo o Miranu Jarcu, o smo že poročali, so zaradi izrednfl zanimanja podaljšaU za pet d Ogledalo si jo je več kot tisoč op nov. Zlasti so se zanjo zanimali ^ larji osnovne šole v Črnomlja-nosi ime rojaka Mirana Jarca. NOVI PROSTORI - VEČJj IZBIRA - Emonino samopostr^ trgovino in bife bodo povečali 102 m ali za polovico sedanjih P štorov. Trgovina in bife bosta zap ; le štirinajst dni, predvidoma do 15. avgusta. V tem času bo<^ opravljali notranja gradbena in terska dela. Večji prodajni in diščni prostori bodo izbiro blag® omenjeni trgovini občutno poveC® Ribniški zobutrebci odpokilcati ncdelavne Spodbudna ocena gospodarjenja iTPP v iriivfROVPr _ Priii^ I ___ Po oceni občinskega komiteja ZKS Metlika je gospodarjenje v večini lOt, in OZD v občini boljše, kot je bilo v prvem trimesečju lani ITPP V KUMROVEC - Prišla je sezona izletov in dopustov. Delovne organizacije in posamezniki izkoristijo prosti čas tudi za obisk mest in muzejev ter ogled zanimivosti. Dom v Kumrovcu, ki so ga odprli lani, je hitro postal zbiraliŽe vseh Jugoslovanov. Pred nekaj dnevi so ga obiskali tudi člani kolektiva ribniškega ITPP. VAJE NA TRAVNI GORI - Že petnajst dni imajo na I ravni gori in v okolici terenske vaje iz biologije študentje ljubljanske biotehnične fakultete. O NAŠI ZGODOVINI - Letos, ko praznujemo 30-letnico zmage, želi vsak čimveč zvedeti o naši revo-' luciji. Organiziranih je več predavanj, da bi mladi čimbolj spoznali našo NOB. Pred nekaj dnevi je vojakom v Ortneku predaval sekretar občinske konference Zveze združenj borcev Vinko Kcrsnič o razvoju partizanstva v ribniški občini in bitki pri Jelenovem žlebu. NOGOMETAŠI NA MORJE -Letošnja Športna tekmovanja so zaključena. Ribničani so dosegli največji uspeh: rokometaši so se uvrstili v drugo zvezno ligo, nogometaši Ea v enotno ljubljansko ligo. Za to odo dobili tudi zaslužene nagrade. Nogometaši so bili že pet dni na Krku, rokometaši pa bodo šli avcu-sta v Rovinj. Rokometašice iz Loškega potoka bodo delno na lastne suoške, delno s pomočjo domačega Partizana preživele nekaj Časa v Rovinju. M. G. Delegacije in njihovo delo Na pobudo predsedstva občinske skupščine Ribnica je bil organiziran razgovor z vsemi vodji delegacij na območju občine. Namen razgovora je bil, mjti rešitve za poživitev dela delegacij. V razpravi je bila nanizarei vrsta problemov, iz katerih je moč spoznati, da se delegati še vedno obnašajo „odborniško". Nekdo je opozoril. da moramo prenehati z navado, da delegat po prihodu na sejo zbora dobi še kup materiala. Očitno s tem materialom ni mogel razpravljati z ostalimi člani delegacije, mora pa o njem odločati. Delegati še vedno menijo, da ne fciže razpravljati, ker je že vse vnaprej nekje drugje odločeno. Iz vprašalnikov, ki so jih vodje delegacij izpoinili, se je dalo ugotoviti, da bi materiali morali biti dostavljeni najmanj 10 dni pred sejo zbora, da bi marsikateri material moral biti pisan krajše in da je tudi vprašanje, če je vodja delegacije dovolj sposoben za razlago materiala. Zato so predlagali, naj bodo včasih na sejah delegacije tudi predstavniki občinske skupščine ali družbenopolitičnih organizacij. Sprejet je bil tudi sklep, da je treba odpoklicati nezainteresirane člane delegacije, saj zaradi njih de- lovni ljudje izgubljajo zaupanje v posameznike ali celo delegacijo. Vsak predlog za odpoklic je tieba reševati strpno, razumevajoče in s političnim posluhom.' vendar pa tudi z vso odtočnostjo, če gre za vprašanja ogrožanja temeljnih, življenjskih interesov delovnih ljudi in občanov. Delegati so se ogrevali tudi za predlog, da bi izdajali neke vrste „delegatskega poročevalca", ki bi bil dostopen vsem gospodinjstvom in bi obravnaval ne samo probleme za seje zborov, ampak vsi', kar zadeva sredino, iz katere izhajajo delegati. Menili so tudi, da bi bilo potrebno bolje izkoristiti občinsko stran v Dolenjskem listu. Razen tep bi v časopisu lahko odprli rubriko „Iz dela delegacij". Govor je bil tudi o izobraževanju samoupravljalcev. njihovih delegacij m delegatov za opravljanje funkcij in nalog v delegatskem sistemu. Vse to naj bi temeljilo na obogatenju že obstoječega znanja. Uresničimo z delegatskim načelom dano možnost, da delav'ski razred in delovni ljudje čim bolj neposredno vplivajo na vsa dogajanja v družbi in na obvladanje celotnega procesa družbene reprodukcije. F. ŽELEZNI K 30. junija so na 7. seji občinske konference ZKS Metlika med ostalim ocenjevali poslovne uspehe prvega trimesečja v nekaterih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela. V analizo so zajeli Beti, Komet, Transportno gradbeno podjetje in Kmetijsko zadrugo, med TOZD pa so ocenjevali Mercatorja, Primerni prostori Vse kaže, da bodo končno dobili primerne prostore dokumenti, ki sodijo v belokranjski arhiv. V Metliki že dlje časa razmišljajo o tem, kje naj najdejo prostor za arhiv, ki ga bodo končno verjetno le primerno sliranili v preurejenih prostorih za občinsko knjižnico. Knjižnica se bo morda že letos preselila v prostore nekdanjega Kometa. Novoteks, IMV, Viatorja in Lekarno. Rezultati analize so dokaj spodbudni v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta. Tako so obravnavane organizacije in TO/D dosegle za 11 odstotkov večjo realizacijo celotnega do 3(1 tudi osebni dohodki zaposleni^' in sicer za 24 odstotkov. 1 ^ čale pa so se tudi zakonske j. y druge obveznosti organiz^^V*^' zato je letošnji ostanek ka za 20 odstotkov manjši lanskoletnega trimesečja. hodka kot v enakem lanskolet nem obdobju, porabljena sred stva pa so zmanjšale za 2 od stotka. Ta podatek kaže vseka kor na večjo ekonomičnost poslovanja. Družbeni proizvod (dohodek in amortizacija) se je v primerjavi z lanskoletnimi podatki povečal za 22 odstotkov, vendar je še vedno pod predvideno rastjo. Celotni dohodek je v vseh obravnavanih organizacijah, razen v Beti, večji, kot je bil v lanskem letu. V- primerjavi z lanskim letom so se povečali Poleti pregled dimnikov |l^ Nekateri se branijo plačati preglede dimnikov poleti - Pregledi so obvezni • Dimnikarski poklic je težak - Zakaj je na ploščadi pred vhodom v ribniško ambulanto ob deževju manjše jezero? - Lahko so trije vzroki: ali zaradi mokre terapije bobiikov ali zato, ker si Ribničanje žele bazen, ali pa so tu doma ribiči. RE5ET0 Poleti je večja nevarnost, da pride do požarov, kot v drugih letnih časih. Za požarno varnost so v veliki meri odgovorni dimnikarji. Pri opravljanju dimnikarske službe pa pride večkrat med dimnikarji in sUankami do nesporazumov, češ da v letnem Času ni treba čistiti, oziroma pregledovati dimnih naprav. Kakor v drugih občinah tako imamo tudi v ribniški veljavni občinski odlok o dimnikarski službi in pregledovanju dimnih in čistilnih naprav. Po njem je čiščenje dimnih naprav obvezno od 1. oktobra do 31. maja; od I. junija do 30. septembra pa očistijo dimnikarji dimne naprave po potrebi, medtem ko so kontrolni pregledi obvezni. Dimnikar je po občinskem odloku upravičen zaračunati kontrolne preglede tudi poleti, in sicer 50 ou-siotkov veljavne tarife, ki jo je določila občinska skupščina. Kdor se* brani plačevati dimnikarske usluge, tudi samo preglede, oziroma ne dovoli opraviti pregledov, je lahko kaznovan. Seveda pa je dimnikar dolžan kontrolne preglede dimnih naprav v redu opraviti, ker je dolžan skrbeti za varnost. Vsem, ki imajo opraviti z dimnikarji, svetujemo, naj spoštujejo občinski odlok o dimnikarski službi, l o pa velja tudi za dimnikarje. »Dolenjski list« v vsako družino ^ .k i > Spomladanski del slovenske košarkarske lige 1 A je za nami. Metliški košarkaiji so po prvem delu pristali na šestem mestu z lepimi možnostmi, da v jesenskem delu nadoknadijo zamujeno in da se uvrstijo tik pod vrhom za nekdanjimi drugoli-gaši. Jesenski del lige se bo pričel 23. avgusta. Nagrajena delavnost Občinski sindikalni svet Metlika je v petek, 27. junija, priredil svečanost v počastitev 25. obletnice razvojne poti samoupravnih odnosov pri na£. Svečanosti so se udeležili predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela. Ob tej priložnosti so podelili srebrna priznanja sindikata njegovim najzaslužnejšim članom. Odlikovanja so prejeli Jože Jankovič, Janko Butala, Anton Matjašič, Anton Rus in Maks Kolež-nik. Pomembno pa je onie||'^, tudi večje število zaposlenih organizacijah združenega in TOZD. Tako je V njih trenj ; no zaposlenih že 2311 obc nov. Sprehod po Metlili' KONCERT GLASBENE Učenci glasbene šole so v junija, priredili koncert, na so polazali dobršno mero Prava škoda je, da imajo mladi 8 y, beniki tako poredko priložnost r no nastopati. V PRIHODNJE BO RED nedavnim je občinska skup^ sprejela odlok o javnem up' miru v občini. Prav bi bik>, bodoče kdo stopil na prste j^j. raz^ajačem, ki s prepevanjem, čanjem in hupa njem motiio i** počitek. KARATEISTI VADIJO - Tudi metliški bodo pridobili neka i veščin .» ^ kan4' šole karateja. Mladi, irie^ijo terimi je tudi nekaj deklet, se ^ umetnosti tega športa pod vjt trenerja Ovnička iz Metlike in jo, iz KršKega. Občani po tihem da jim bodo bodoči karateisti P nesli. 0«' LUC OB BELEM DNEVU je sončen dan v maju, ko me J ^ zanesla proti Metliki. Ob m^*^' Primostku stoji svetilnik, ki je t ^ skupaj z vročim soncem v°z n0 fl* razsvetljeval cesto. Pri nasoci poznamo energetske krize, (Udi ob belem dnevu gorijo včasm drugod. J, metliški tedflf^ 14 DOLENJSKI LIST St. 27 (1354) jniiia Ekonomičnost letos upsdla Produktivnost pa je letos večja Prvič pitanje volov na paši Gnojila so sicer res draga, še riražje pa je, če ne gnojiš, - Pitanje volov občutno skrajšano ■ Paša cenejša kot močna krmila 'n koruza poizkus hitre in poceni reje voličev v Sloveniji poteka letos ^Loškem potoku. Zanj seje odločil 34-letni kmet Janez Ravnikar ^ Hnba 91. Njegova kmetija je tudi prva sodobna kmetija na ob-"J^čju Loškega potoka, medtem ko jih je na območju ribniške ""čine še več, vendar rede drugod v glavnem plemensko živino. metijski inženir Andrej Mihclić t.0tPodaril, da je tudi v.višinskih "ločjih možno doseči podobno nji.lz*°dnj° živine in mesa kot v nasv ' imetje Pos'ušali jo Jte strokovnjakov, ki priporoča- ^snokošni sistem in gnojenje, jjQnn!ctje na tem območju, ki leži so n P.reko 900 m nad morjem, ^^Pr'čani, da se pri njih pašno-ski i S|^teni ne tio obnesel. Kinetij-inž A 0Vnjaki dr. (Ivido l ajdiga, vij' A"drej Mihelič in drugi pa pra-dohi lo mnenJe zmotno. Po-.obm °- nincnie so imeli kmetje na ko °C^U ^u?leda v ribniški občini, sist.Se od'°čil za pašnokošni letini ct Mestek. Ko pa so po usn" fm in več videli, da je Mestek fokošlS Zak|jučii rcJ°' sc jc z;l P1* bližn sistem odločilo samo i/, lov rne2a potoka kar 6 knie- nanm5n0St P^nokošnega sistema je i?.oBnpC V \em' da sc kmct čimbolj kr^il . nakupom dragih umetnih dj j .:cr. koruze in pšenice, ampak •ukn 7 gnojenjem travnike prav't n,^ ~ do ^-krat pokosi in ja m 0 lkokrat popase. Brez gnojenji *so J'j1 le enkrat kosili in pasli. na^jnoUnaj° tudi, da bodo z novim ni skrajšali vzrejo juncev ozi- roma volov od štirih lei na manj kot leto in pol. lako je Janez Ravnikar dobil jeseni 15 lelet-bikeev. V leb-ruarju, ko so bili težki 1 80 do 200 kg, so jih kastrirali. Maja jih je začel pasti (venilar l)i jih lahko že konec aprila). Di) konca jeseni jih bo pasel. nato pa še na hitro dopital in jih januarja oziroma februarja, ko bodo imeli 480 do 500 kg. že prodal. Hkrati bo jeseni dobil v pitanje spet nova teleta. Na naii vprašanja je kmet Janez Ravnikar odgovarjal tako: „Imam 20 ha zemlje, oil tega je 11 ha gozda, ostalo pa njive, travniki in lazi. V najemu imam še 3 ha travnikov. Čredinski pašnik meri HiNKO SMREKAR V RIBNICI v l'etki)vi galeriji v ribniškem gradu bodo za dan borca. 4. julij, odprli razstavo karikatur llinka Smre-karja. Karikature bo za to priložnost posodila Narodna galerija iz Ijul)-Ijane. Na otvoritvi bo pel tudi moški pevski zbor ..lončar" iz Dolenje vasi. M. C.. 6.34 ha in sem ga razdelil na 20 črediitk. Od mehanizacije imam traktor, traktorski obračalnik. trosilnik umetnega gnoja, ki sem ga izdelal sam, puhalnik, dve kosilnici in plug. Za pašnokošni sistem sem se odločil zato, ker sem prepričan, da last P voliče tehtajo vsakih 14 dni in tako ugotavljajo pn-®snov pitanja volov na paši bo trajal tri leta in bo tudi va za bodočo organizacijo cenejše reje živine. 'jjarmonlkarji so prizadevni Glasbena šola prejela letos tudi priznanje Zveze ___ glasbenih pedagogov Slovenije šole p'^nikurski orkester (»lasbene niLv lbnjca šteje 11 mladih glasbe-^ibni.< U-Cenccv *c šole, ki deluje v ŠKlka ' Zt 'eta 1963. Že od za-lole ^stopajo učenci glasbene na nr^.,Stevi,nih prireditvah v šoli, Vsako | 1 v Ribnici in okolici. i 0(ldai 7Ct° so tud' gostje radijskih ko^ *a g'asbene sole. Nastopajo atisamui a,i kot člani raznih četka m' ^ okviru šole že od za-ler, ki ^ liarmonikarski orkes-Petje Je vodil najprej Anton yalni' „iC~?j Pa ga vestni in požrtvo-doie_ Ms"eni pedagog Matija Suha-Vaj Sc an' orkestra so prizadevni. lU(Jj r^no udeležujejo, mnogo pa d°l8n paj°' saj 'inaj° kar po 15 h Dei(^Sf0P°v "a leto. bnicaH°'ektiv glasbene šole ' * ll"letnnJC.b,11 lctos "agrajen za svoje ^-,. športniki ribniških delov-ni/acij. Pravijo, da bo na le-6evi|0 u'fra'1v sodelovalo rekordno [glasil aPlcžencey, sai so udeležbo t" Tet1 Ze yse delovne organizacijam Jn°Vanja bodo potekala v 'h5Wpt » košarki, odbojki, malem Iv,in iv,?;' streljanju, šahu, kegljati! v blnaniu' Rokometne prosto delovno mesto! Podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja z dne 19. • 1975 objavlja „MELAMIN^, kemična tovarna, Kočevje, Pfosto delovno mesto ^ pomočnika referenta za uvoz in izvoz nedoločen čas, s polnim delovnim časom in ^ mesečno poskusno dobo) splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: ^ da imajo srednješolsko izobrazbo; ♦ da imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali Pism Podobnih delovnih mestih. jene prijave s priloženimi dokazili, da prijavljeni kandila 'spolnjuje pogoje, sprejema splošni sektor do 8. 7. 1975. andidati bodo o izbiri obveščeni do 15. 7. 1975. prosto delovno mesto! TRGOVSKO PODJETJE M nama LJUBLJANA Tomšičeva 2 ol)javlja prosto delovno mesto za TOZD - KOČEVJE SNAŽILKE POGOJ: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo 1 mesec, delo za določen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. prosto delovno mesto! ozd „PINUS" Tovarna kemičnih izdelkov 62327 rače razpisuje prosto delovno mesto AGRONOM - TERENSKI DELAVEC za področje SR Slovenije in Istre. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še sledeče pogoje; — dipl. ing. agronomije z najmanj tremi leti komercialno-tehničnih izkušenj na področju sredstev za varstvo rastlin — aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika — poskusno delo 3 mesece Stanovanja trenutno ni na razpolago. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Kandidati naj prošnje z dokazili predložijo Odboru za medsebojna razmerja pri OZD PINUS — Rače. prosto delovno mesto! delovne skupnosti upravnih organov "cinske skupščine sevnica ^^^pisuje 1) prosti delovni mesti: 2) Referenta za odmero davkov od obrti in drugih dejavnosti a to delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne višje in 3 leta delovnih izkušenj; osebni dohodek po pra-v^niku: 4.800 din; davčnega izvršitelja ^ to delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne poklicne šole ali osnovna šola ter 2 leti delovnih izkušenj; osebni dohodek 3.200.— dinarjev in po uspešnosti pri delu. ®^P"s velja do zasedbe. prosta učna mesta! prosta delovna mesta! ^ i^l^®_'-'^'^'^ske mlekarne ^lovna O ii*i_ '^93riizacija za kmetijstvo, živilsko industrijo, trgovi-02-UV02, o. sol. o. Ljubljana, Tolstojeva 63 d bora '^ENDIIP^^ rđzmerja TOZD razpisujeta ŠTI- objavljata PROSTA UČNA MESTA za šolsko ^dbora 1975/76 Mlekarna ljubljana: 8 <>• dveletno poklicno 2 SOLO v kranju KJavnICAR''""' Trgovina ljubljana: za prodajalce 'VLSKE in meSane stroke ^OŠ ■ • kandidati priložiti rojstni list in spričevalo o C osemletki Pošljite do lo. ,. M ' "^olstojeva 63, Ljublja /'jave r>n?r- T«i naslov: Ljubljanske mle- SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja gradnja zaleg '''^osto delovno mesto! ISKRA — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, n. sub. o. TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK sklepa odbora za medsebojna razmerja ponovno l9rno prosto delovno mesto vodja splošne slu2be. ^ii: Šola pravne ali upravne smeri z opravljeno priprav-I '^ko dobo ali *'PiŠ, r>ja šola s petletno prakso in pogoj, da se kandidat e na višjo upravno šolo oziroma višjo pravno šolo; y ^l^alno-politična neoporečnost. objavi oziroma do zasedbe delovnega SIGMAT Odbor za medsebojna razmerja „sigmat", brestanica objavlja naslednja prosta delovna mesta; 1 kvelektricarja 2kvst rugarjev 6 KV KLJUČAVNIČARJEV 2 KV ELEKTROVARILCEV 1 KVCO2 VARILCA 1 pk elektricarja 2 PK KLJUČAVNIČARJEV 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV 2 KLJUČAVNIČARSKIH VAJENCEV Kandidati naj pošljejo prošnje „Sigmatu" v Brestanico. Rok prijave: 15 dni po objavi. STAVBNA ZEMUISCAI Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Oddelek za gospodarstvo in finance Ra/pisuje JAVNINATFCAJ za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k o. Loka za naselje ,,Grajske njive", in sicer: lokacija Št. 1: pare. št. 1178/7 njiva m 1178/100 njiva v skupni velikosti 508 m2; lokacija .št. 2: pare. št. 1178/83 njiva, 1178'86 njiva in 1178/101 njiva v skupni velikosti 713 m2; lokacija št. 3: pare. št. 1178/8-4 njiva in 1178/9 njiva v skuprii velikosti 584 m2; lokacija št. 4: pare. št. 1 178/87 njiva in 1178'73 njiva v skupni velikosti 442 m2; ' lokacija št. 5: pare. št. 1178/88 njiva, 1178/103 njiva in .1178/107 njiva v skupni velikosti 494 m2; lokacija št. 6: paic. št. 1178/90 njiva in 1178/10 njiva v skupni velikosti 519 m2; lokacija št. 7; pare. št. 1178/91 njiva in 1178/99 njiva v skupni velikosti 522 m2; lokacija št. 8: paie. št. 1 178/93 njiva, 1178/6 njiva in 1178/5 njiva v skupni velikosti 502 m2; lokacija št. 9: pare. št. 1178/94 njiva, 1 178/97 njiva in 1178/98 njiva v skupni velikosti 506 m2; lokacija št. 10; paic. št. 1178/96 njiva m 1178 95 njiva v skupni velikosti 523 m2; 523 m2; za gradnjo stanovanjskih hiš pod sledečimi pogoji; 1. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 24,53 ilm za 1 m2. 2. Izklicna cena stioškov za delno koiriunalno uiedituv znaša 30,000 din za eno lokacijo 3. Natečaja se lahko udeleže fizične m pravne osebe pod enakimi pogoji. 4. Udeleženci natečaja so dolžni do konca lazpisnega loka za sprejem ponudb plačati na račun 52110 781 /1010 -- Sklad za urejanje mestnega zemljišča ObS Črnomelj vaiščino v višini 5.000,00 din. 5. Odškodnino za zemljišče in komunalno opremljenost zemljišča so udeleženci dolžni plačati ol) podpisu po godbe o dodelitvi zemljišča. 6. Rok za predložitev ponudb je vključno 10. dan pb objavi tega natečaja. Odpiianje ponudi) bo 12. uan po objavi natečaja ob 7. uri v sejni sobi ObS Črnomelj. Udeleženci natečaja lahko pi isostvujejo pri odpiranju ponudb. Ponudbe je tiel)a poslati v zapečateni ovojnici na naslov; Občinska skupščina Črnomelj — javni natečaj ,,Grajske njive",. Na hrbtni strani ovojnice naj udeleženci napišejo točen naslov svojega bivališča. 7. Predmet natečaja so stroški delne komunalne uieditve stavbnega zemljišča iz 2. točke razpisa. 8. Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih pogojih o razpisu javnega natečaja. 9. Uporabnik stavbnega zemljišča mora pričeti giadnjo stanovanjske, hiše v 30 dneh po podpisu pogodlie, dokončano pa mora biti v treh letih po podpisu pogodbe o do delitvi stavbiŠča. prosta delovna mesta REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta I. V Novem mestu: 1. 2 PREMOŽENJSKOPRAVNA REFERENTA 2. VODJA ENOTE RAČUNOVODSTVA SKUPNOSTI 3. REFERENT ZA PRIZNAVANJE DENARNIH POMOČI 4. VODJA ENOTE ZA PRISPEVKE 5. TAJNICA SEKRETARJA 6. REFERENT ZA PRISPEVKE 7. 2 REFERENTA ZA IZTERJAVO PRISPEVKOV 9. KNJIGOVODJA 10. 2 ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA - II. V Črnomlju: 11. REFERENT ZA OBREMENITVE 12. IZTERJEVALEC - INKASANT KOV PRISPEV- III. V Krškem: 13. REFERENT ZA DENARNA NADOMESTILA IN ENKRATNE DENARNE DAJATVE 14. IZTERJEVALEC -- INKASANT PRISPEVKOV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še rf&slednje pogoje; pod 1; visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri ter 3 oz. 6 let delovnih izkušenj, pod 2: višja izobrazba ekonomske, pravne ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 3; višja izobrazba pravne, upravne ali socialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 4; višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 5; srednja izobrazba upravno-administrativne ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 6. in 7.; srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 8; osemletka oz. do 2-letna poklicna šola ter, 1 leto delovnih izkušenj, ^ pod 9: srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 10; administrativna šola ali najmanj 1-letni strojepisni tečaj in 1 leto delovnih izkušenj, pod 11; srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 12: osemletka oz. do 2-letna poklicna šola ter 1 leto delovnih izkušenj, pod 13; srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 14; osemletka oz. do 21etna poklicna šola ter 1 leto delovnih izkušenj. I Kandidati pod 5. in 10. morajo imeti še uspešno opravljen preizkus znanja strojepisja. Pri vseh objavljenih prostih delovnih mestih gre za delo za nedoločen čas. Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. . Objava velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3. OBVESTILO! Podjetje dominvest Novo mesto obvešča, da so poslej za stranke uradne ure: — ob ponedeljkih od 10. do 13. ure — ob sredah od 10. do 15. ure — ob petkih od 10, do 13. ure Stranke vljudno prosimo, da obvestilo sprejmejo z razumeva' njem m da ga zaradi hitrejšega reševanja zadev upoštevajo. t f ifl tedensk^LE Četrtek, 3. julija - Tomaž Petek, 4. julija - Dan borca Sobota, 5. julija - Cirila Nedelja, 6. julija - Maiija Ponedeljek, 7. julija - Dan izgnancev Torek, 8. julija - Elizabeta Sreda, 9. juli^ - Veronika Četrtek, 10, julija - Amalija LUNINE MENE 9. julija ob 05.10 uri - mlaj BRESTANICA: 5. in 6. 7. ameriški barvni film Ned Kelli. CRNONIELJ: 4. 7. jugoslovanski barvni film Čudoviti prah. 6. 7. angleški barvni film Prišel bo moj dan. 9 7. francoski barvni film Policaj. KOSTANJEVICA: 5. 7. italijanski barvni film Ali baba in sv. Kru- IBi SLUŽBO DOBI FRIZERSKI salon „CVETA" išče vajenko. Nastop takoj. Citalniška 1, Novo mesto. FRIZERSKO vajenko takoj sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Sak)n „Nika", Šišenska 51, Ljubljana. ISCEMO žensko za nego bolnice. Plačamo dobro. Drenik, Got na vas 46, Novo mesto. SPREJMEM brivsko-frizersko pomočnico. Plača in stanovanje (samsko) po dogovoru. Ignac Kivač, Ljubljana-Polje 17. UIMNIKARSKEGA VAJENCA in pomočnika sprejmem takoj. Nudim samsko stanovanje in dobro plačo, vajencu vso oskrbo v hiši. Pogoj za vajenca je 6 razredov osnovne šole. Več po dogovoru. Ivan Rober, dimnikarstvo Ribnica na Dolenjskem, SPREJMEM dva vajenca za izučitev otodjarstva. Anton Zupančič, Pri-stavica 20, Vel. Gaber. STANOVANJA DIJAKINJI iščeta opremljeno ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1642/75). DVEMA DEKLETOMA oddam opremljeno sobo s centralnim ogrevanjem. Naslov v upravi lista (1644/75). KAKRŠNOKOLI STANOVANJE pri dobri družini išče mirna 30-letna mati s 3-letno hčerko. Po-mapm v prostem času. Ponudbe pošljite na naslov: Marija Kolovrat, Skoljska 6, 51307 Prezid. MLAD ZAKONSKI par iz Splita nujno potrebuje enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1652/75). DIPL. INŽ. farmacije išče solidno sobo. Nada Tržan, Šmarjeta 62, 63211 Škoija vas. NAD MLINI prodam enosobno komfortno, delno opremljeno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonom. Naslov v upravi lista. (1665/75). ODDAM opremljeno sobo samskemu modemu. Naslov v upravj lista (1681/75). PRODAM PRODAM 60-basno klavirsko harmoniko. Naslov v upravi lista (1646/75). PRODAM 12, 13 in 15-colski gumi voz. Bule, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik. PRODAM dve mlatilnici, večjo in manjšo. Anton Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna peč. PO ZELO UGODNI ceni prodam starejši puhalnik za seno. Janez Palčič, Rumar\ja vas 16, Straža. PRODAM ^opovezalko za BCS. Vidmar, Sentjošt 17, Stopiče. UGODNO prodam litoželezno kopalno kad, omarico za čevlje in obešalnik z ogledalom, vse odlično ohranjeno. Nastov v upravi lista. PRODAM mlatilnico „ŠIHT" z dvojnim čiščenjem. Janez Poto-kar, Trebnje. Motorna vozila PRODAM dobro ohranjeno škodo 1000 MB. Ogled od 15. do 20. ure vsak delovni dan. Goljuf, Zagrebška 4, Novo mesto. no. 6. 7. holandski barvni film Opica in super opica. 9. 7. ameriški barvni film Crni izziv. KRŠKO: 5. in 6. 7. francoski film Vdova Couderc. 9. 7. ameriški film Kralj slonov. METLIKA; 3. 7. ameriški barvni film Odiseja v semfrju. Od 4. do 6. 7- ameriški barvni film Sloterjeva velika bitka. 9. in 10. 7. ameriški barvni film Snc)Opy se vrača domov. NOVO MESTO, KINO JNA: Od 3. do 4. 7. jugoslovanski film Cena mesta. Od 7. do 9. 7. ameriški film Divja dirka. 10. 7. italijansko-fran-coski film Veliki revo Ivera š. NOVO .MESTO, KINO KRKA: Od 4. do 6. 7. ameriško-itaiijanski barvni film Povračilo niaščevafnje. 7. in 8. 7. ameriški barvni film Herbi - Ah, ta čudoviti avto. 9. in 10. 7. arhariški barvni film Ljubezen samo do polnoči. RIBNICA: 5. in 6. 7. ameriški barvni film Ubijalec v enoti. SEVNICA: 5. in 6. 7. ameriški film Frenzy. TREBNJE: 5. in 6. 7. ameriški barvni fantastični film Frof Voi^ga vampir. PRODAM zastavo 750, letnik 1968, registrirano do oktobra 1975 in nov motor za čoln znamke „ARROVV", 4 KM. Ogled možen vsak popoldan. Ivek, Kotarjeva 5. PRODAM traktor MASSFV FER-GUSON, angleški, 42 KM, v dobrem stanju. Silvo Klun, Slat-nik 23, 61310 Ribnica na Dolenjskem. PRODA.Vl zastavo 750, letnik 1969. Andolšek, VeL Bučna vas 48, Novo mesto. PRODA .M odlično oluanjen opel olimpija, starejši letnik, z novejšim motorjem, prevoženih 45.000 km. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. PRODAM traktor „HANOMAG", 12 KM, s priključki. Ivan Šuler , Vogrin, 68254 Globoko 48 pri Brežicah. PRODAM NSU 1200 C. nevozeii. po delih ali kompleten. Jože Kodrič, CKŽ 102, Krško. KUPIM KUPIM rezervne dele za motorno kosilnico „LAVERDA", starejši tip. I ranc Kralj, Dol. Kamence 22, Novo mesto. POSEST i_ PRODAM parcelo z vso gradbeno dokumentacijo - Ziičetna gradnja - v Brestanici, na sončni legL Naslov v upravi lista (1640/75). PRODAM takoj vseljivo dvostano-vanjsko hišo v Krškem. Cesta križcih žrtev. Informacije: Veliki kamen 11 pri Senovem. PRODAM nekaj zemlje blizu Drage pri Beli cerkvi, primerno za gradnjo vikenda, z vinogradom (3 a). Dovoz možen z avtomobilom. Albina Pleskovič. Gomila 4, Šmarješke l oplice. RAZNO POROČNI PRSTANI! Želite trajen in lep spomin'.' Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ŽPNSKO FRIZERSTVO pri „SLAVKI" na Drski, obvešča, da bo lokal zaradi dopusta zaprt od 5. 7. do 14. 7. Cenjene stranke prosim za razumevanje in se priporočam. PROSIM ŽENSKO, ki sem ji v nedeljo, 22. 6. 1975, dal uro v varstvo na kopališču v Dolenjskih loplicah, da jo odda na postaji milice v Novem mestu. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA-LUZIJE, PLAINENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V 10 STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CTiNE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVFDROVA 8, .KRŠKO. STAlUm# Ob bridki izgubi našt-ga dragega očeta in starega očeta RUDOLFA ŽELEZNIKA iz Gornjega Lakenca pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli so-žalje, poklonili cvetje in v^jnce in v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za darovano cvetje in vence sodelavcem skupne službe UJV Ljubljana, ZB Mokronog, sindikalni organizaciji in kolektivu Iskra obrat Mokronog in Kmetijski Mdrugi Trebnje obrat Mesarija Šentrupert. Srčna hvala za izgovorjene tolažilne besede govornikoma tov. Hrovatičevi in tov. Jeriču, predvsem pa pevskemu društvu Kl'D „Emil Adamič" Mokronog za zapete žalostinke in župniku za opravljeni cerkveni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Peter, Rudi, Vinko, Franci, hčerke Marija, Pepca i družinami, hčerka Dragica in drugo sorodstvo V Gornjem Lakencu, dne 16.6. 1975 »Menjski list« v vtako družino Po dolgotrajni lx)lezni nas je 25. junija v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama ANA VRANEŠIC iz Tribuč 47 pri Črnomlju Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam ob smrti naše drage mame izrekli sožalje, pokojnici podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadn|i poti. Prav tako se zahvaljujemo organizaciji ZB 1 ribuče, sodelavcem in kolektivu obrata IMV Crnomel] za podarjene vence in izrečeno sozalje. Posebna zahvala dr. Alenki Strmičevi iz Črnomlja, ki je pokojnico zdravila in ji lajšala bolečine, hvala sestri .Marjanci, zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka Novo mesto in kaplanu iz Črnomlja za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Stanka, Ana, Marija in Zofka z družinami. Ob prerani in boleči izgubi naše mame FRANČIŠKE SAJE iz Kamenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob smrti naše mame izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagaii, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu in vsemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in nego v času njenega zdravljenja. Najlepša hvala Industriji obutve in SGP „Pionir" za podarjene vence ter župnjku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Janez, hčerke Fani, Marija, Pepca in Slavka z družinami, Anica in Sonja ter sin Tone. V SPOMIN 15. julija mineva 8 let. odkar me je /apustil moj nepozabni mož LOJZE VIRC Vsem. ki se ga še spominjate, predvsem I inci Skuhic, ki mu poklanja cvetje in prižiga svečke, najlepši hvala. Spominjajoča žena Rozi. Z A H V A 1. A Ob iHileči in nenadni i/uuhi našega dragi-ga moža. očeta, starega očeta, brata in strica KARLA PRIMCA r iz Srednjega Globodola se najlepše zahvaljujemo vsem soroilnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, za podarjene vence in cvetje in Vsem. ki so našega dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše* se zahvaljujemo kolektivom: (Gradbenemu podjetju Hežigrail iz Ijubljane. ()|janii iz Domžal. Novoteksu iz Novega mesta. Gozilnemu obratu Straža, pevcem iz •Mirne peči, govornikoma lov. Zupančiču in lov Kozogkivu za poslovilne besede ob odprtem grobu ler župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Nežka, hči Anica z družino, sinovi; Drago, Dolfi z družinama in Stane ter drugo sorodstvo. ANTON SAJE, Regerča vas 23/a. prepovedujem vožnjo in pašo po moji njivi v Devnicali. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ SUŠTERŠiC, Hruševec 2, Straža, prepovedujem vožnjo in Mio kokoši po moji parceli v Gor. Straži in vožnjo preko mojega gozda v Jurki vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARIJA PROSEN, Dečja vas 7. Trebnje, se opravičujem družini MAKSE iz Jordan kala, za neresnične in žaljive besede in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. P^OEVESTIIA I IZGUBLJENO moško uro pri vodnjaku na Glavnem trgu. dobite pri (jačniku. Keramika, Novo mesto. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega mož;i in očeta ALOJZA VOVKA iz Brezovega se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poli, mu prinesli cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivom: Slilles Sevnica. Preskrbi Krško, osnovni šoli „Savo Kladnik". Sevnica. Prometni sekciji Celje, sosedom Mirtovim, Radijevim, Kolmanovim za pomoč, moškemu pevskemu zboru iz Sevnice za ganljivo slovo, kaplanu za obred in tolažilne besede. Hvala vsem! Žalujoči: žena in otroci ZAHVALA Ob nepričakovani in •boleči izgubi dr;igega moža, očeta, brata in strica sina. FRANCIJA NEMCA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo upravi zajH)rov m bivšim sodelavcem, kolektivu občinskc'ga sodnika /a prekrške, pevcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se družinama Pailevski in 1 rankovim za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Dragica, sin Oti in drugo .sorodstvo. r v SPOMIN 3. julija bo eno leto, odkar si se moral mnogo prezgoldaj za vedno posloviti od nas, naš ljubljeni mož, očla, sin, brat in stric FRANCI TRATAR z Rakovnika Spomin nate bo ostal vedno živ ih večno bo ostala praznina^ naših srcih. Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete in krasite njegov mnogo prerani grob, Fskrena hvala. Njegovi: žena Dragica s hčerko Alenko, mama, sestra ' sti in brat Tone z družinama in brat Dušan. ZAHVALA 01) bridki izgubi našega dragega moža, oCeta, deda in pradeda NIKA JAKOFČIČA se najlepše zahvaljujemo vsem, ici ste z nami sočustvovali tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsejn njegovim nekdanjim političnim sodelavcem, predstavnikonj zveznih in republiških organizacij in organov, družbenopolitični^ organizacijam občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Ljubljaj^ Vič-Rudnik, krajevnih skupnosti, organizacijam združenja vaščanom Cerkvlšč, vsem sorodnikom in drugim za '^k^an® pozornost, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje in vence. govornikom za tople poslovilne besede, s katerimi ste njegov lik. pevskima zboroma „Viator" iz Ljubljane in Jereb" iz Novega mesta ter godbi na pihala iz Črnomlja. PoseD j se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo i in dr. Strmčevi iz Črnomlja za lajšanje zadnjih ur. Prav posebej P -se zahvaljujemo občinskemu odboru ZB in občinski skupscijj Črnomelj, krajevni organizaciji ZB in gasilcem za ves trud s katero ste nam stali ob strani v teh težkih dneh in počasti njegov spomin. Jakofčičevi ■•••■■••■■•••M OBVESTILO NAROČNIKOM ■ i SPOŠTOVANI NAROČNIKI IN BRALCI! Leto in pol smo vzdržali od zadnje' podražitve naš^1 pokrajinskega časnika. Samo lani smo vam dali za 22 oflj?' j večji obseg .Dolenjca' kot leto dni prej, pa naročnine zavo!) tega nismo povečali. Stroški zadnjih mesecev pa so tudi naf; obrnili vse dosedanje račune na glavo: papir se je že 27. februarja letos podražil za 26 odst-1 smo pred dnevi morali podražitev plačati za nazaj. Znatf večji so letos stroški za tiskanje domačega časnika (prillj za dve petini), povečali so se poštni stroški, pa tudi stros uredništva, odpreme časnika iz Ljubljane in transporta. * konec marca letos nas je stal poprečen izvod DolenjskJ| lista 4.57 din. dražji papir in vse dodatne druge podra^1 pa so to številko približale medtem 5 dinarjem. Zato je " lavski svet našega podjetja pred dnevi sklenil: od 1. julija dalje bo stal izvod Dolenjskega lista v trafi^ in kioskih 5 dinarjev, zasebni naročniki pa bodo še naP™ uživali velik popust in bodo plačevali številko poprečij 3,25 din. Polletna naročnina bo potemtakem znašala' din ali 25 din več kot do zdaj. Razliko med 3,25 din in skupnimi stroški za list bon10^! naprej pokrivali z oglasi, s sofinanciranjem stalnih kotfl I skih strani in / drugimi dohodki, ki jih ustvarja naš tedn'Kj! Zares nam ni ljubo, ko smo prisiljeni podražiti do^VJ tednik: taka usoda je & 1. julijem primorala v podražitev1 . DL1 O. Ljubljanski dnevnik in mariborski VEČER. LJre vj štvo lista ho tudi vnaprej vlagalo vse svoje sposobn°s ^1 nadaljnje izboljšanje vsebine Dolenjskega lista. Tudi s ten1 i hočemo oddolžiti vašemu zaupanju in dolgoletni zvestobi- J ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO POD J DOLENJSKI DOLENJSKI List p IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LlST. K?^-mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL -^, žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, R1" Sevnica in Trebnje. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ^ nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez PezdJ. Prime, Jože Spliclial (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. -• .^d' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. ?te nik: Franc Bukovinsky. ljSot' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna *V,j'' nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vrw ^ ~ Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev o*. '49 " *l|fi: 1 ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni r 52100-620-107-32000 -009-8 -9 čeni OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na d° strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din- v5C mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din- ^ j. druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 o® ,'pl 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421* ^ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni dave prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem *t, .-o 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 6800J ^ nicsto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisnl * j |i. filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto Barvni" tisk: Ljudska pravica Ljubljana. . 22 DOLENJSKI LIST ' SL 27 (1354)-3. julilS RADIO LJUBLJANA *,$AK DAN: Poročila ob 5.00, ;-°0; 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ;-00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, J8°0, 19.00, 22.00, in ob 24.00. jj'^n glasbeni spored od 4.30 do PETEK, 4. JULIJA: 8.07 Radij-vf, igra za otroke - Sandi Sitar: vojna kronika. 8.49 Mladi pojo Pesmi o svobodi. 9.05 Z veselo pes-'J° za mladi svet. 10.05 Praznični ncert Simfoničnega orkestra RTV Ljuhljana. 11.00 Poročila - Turi-ntlCni napotki za naše goste iz tuji- Re- 11.20 Partizanske borbene pojo naši zbori. 11.40 Borci jj. B in obramba domovine. 13.30 •na Komparič: Revolucionarni boj £ Poglavitna vsebina življenja. 14.05 ovenske narodne pesmi in poskoč-y,VlZe yam pojo in igrajo. 15.40 i .J, konjar; Kulturne vezi jugo-f^kih narodov. 16.00 „Vrti-r 18 i č Ogledalo našega časi. »5 Zvočni signali. 19.40 Minute I .r3 do v° Ijn iini Kranjci. 19.50 20 2? n°Č' otroci! 20.00 Stop-pops tx ',. -15 Oddaja o morju in pomor-£ov !?• ~~-20 Besede in zvoki iz lo-tum ^ačih- 23.05 Literarni nok- (j^-15 Jazz pred polnočjo. bi?B0TA> 5. JULIJA: 8.10 Glasnik o"!31'116!3' 9.05 Pionirski ted-liuKi dlesni orkester RTV J 'jana ima besedo. 10.15 Sedem fistič3 radiU- n-00 Po^č'l3 - Tu" ne p1 napotki za naše goste iz tuji-Aioi? e kmetijski nasveti - ing. skn .j eC: Zanimanje za semen-čn^ajdo sPet "ste. 13.30 Priporo- befednam--- 1410 S Pesmi* in lial" iP°, Jugoslaviji. 15.45 „Vrti-Gremn , knjižnega trga. 17.20 lahJT \ ^no• 18 05 Listi iz albuma 2,nglasbe- 19.40 Minute z an-S 0m vJožeta Privška. 19.50 PaS n^č' otroci! 2° 00 Glasbena JgM? Tri srca. 21.30 Oddaja za Plesnm Jence- 23.05 S pesmijo in Plfcn°yi teden. diisb - LJA' 6* JULIJA: 8.07 Rate „JP? za otroke - Milica Kjtek: ?"Si,'„soS^tic-8-47 Skiajbe si in^c e pomnite, tovari-letja' i i fi Iščemo popevko po-napotk Poročila - Turistični II 20 na5e g0ste iz tujine-pozdravr?' poslušalci čestitajo in Cr!VjaJ°- 16 00 RadiJska i™ Marine; Pretrgana nit - Pomoč je prišla. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeu semaforjev. PONEDELJEK. 7. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Glasbena pravljica: Zgodba o divjem biku Ferdinandu. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansamblske in solistične glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki Za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jasna Stekar: Kaj vse je potrebno, da bo koruzna .silaža prav dobra. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Na.ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Kulturni globus. 17.20 Koncert po željah poslušalcev." 18.05 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Će hi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jarza. TOREK, 8. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - Zavozlana zadeva - VI. 10.15 Promenad-ni koncert. 11.00 Poročila turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -- ing. Janez Pogačnik: Nastajanje gozda na opuščenih kmetijskih zemljiščih. 13.30 Priporo-čajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". . . 18.05 V torek, nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska Zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Pravda za oslovo senco. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 V svetu concertina. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 9. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - I uristični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 kmetijski nasveti - dr. Jože Rihar: Čebelja paša na žepku. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 16.45 Zvoki in barve orkestra Martin Gold. 18.25 Predstavljamo vam . . . 19.40 Minute z ansamblom Si^a Stingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. CETRIEK, 10. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Iz glasbenih šol. 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila Turistični napotki za na.še goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti ing. Jože Sile: Strniščni posevki in dosevki še vedno pomembna njivska dopolnilka. 13.30 Priporočajo vam... 14.40. ..Mehurčki". 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Iz domačega oper-ijega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in^solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana." 19.40 Minute i ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč. otroci! 20.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki muzicirajo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih rit mov. TELEVIZIJSKI SPORED ČEIRTLK. 3. JULIJA: 18.05 Obzornik (Lj) 18.15 Mozaik (l.j) - 1 8.20 V/, pon človeka, lwrvna serija (Lj) 19.10 Barvna risanka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 'IV dnevnik (l.j) 19.55 3-2-1 (Lj) 2.05 E. Panitz: Sedem ljubezni Done Juanite (nadaljevanje in konec) (Lj) 21.25 Kam in kako na oddih (Lj) 21.35 Četrtkovi razgledi: Koroška v NOB (Lj) 22.05 Zagrebški bienale: Zbor švedskega radia (Lj) 22.35 TV dnevnik (Lj) PE TLK. 4. JULIJA: 9.00 Poročila (Lj) 9.05 S pesmijo v praznik (Lj) 9.35 Zbor pionirjev v Ajdovščini (Lj) 10.15 Vojaška paradii ob dnevu zmage, lxirvni posnetek (Lj) Poročihi (Lj) 14.00 VVinibledon: Tenis, finalna tekmovanja žensk posamezno I-VR 18.00 Poročila (Lj) 18.05 Veseli tobogan: Švica (1 j) - 18.35 Mozaik (l.j)"- 18.40 Partizanska romanca (Lj) 19.10 Barvivi risanka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 T V dnevnik (l.j) - 19.50 ledenski Z A H V A 1. A Ob nenadni in prezgodnji boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in zeta JUSTINA HIRMA iz Regerče vasi 59 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem,' ki so ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahva^iijemo-Združenju šoferjev Novo mesto. SCiP'Pionir Novo mesto,.sitiuikal-ni podružnici Pionirja za darovane vence in cvetje, govorniku tov. Pavliču za poslovilne besede, pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči; žena Amalija in vsi njegovi notranjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Varnostna služba zapira obroč (Lj) 21.40 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 5. JULIJA: 13.40 625 - ponovitev (Lj) - 14.00 Wimble-don Tenis, barvni prenos finalnih tekmovanj moških EVR 16.00 Atletsko državno prvenstvo po.sa-nieznikov, prenos (Sa) - 18.00 Barvna risanka (Lj) 18.05 Obzornik (I j) 18.20 Razbojniki na plesu, barvna serija Janošik (Lj) -18.35 Mozaik (Lj) - 19.10 Barvna risiinka (Lj) - 19.20 na plesu, barvna serija Janošik (Lj) 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 ledenski zunanjepolitični komentar (Zg) 19.55 3-2-1 (Lj) -20.00 Iz del Jože Horvata (Zg) 20.30 Melodije Jadrana Split 75 prenos (Zg) - 21.40 Barvna propagandna oddaja (Lj) 21.45 Kojak, serijski liarvni film (Lj) 22.35 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 6. JULIJA: 9'.15 Poročila (Lj) - 9.20 R. M. du Gard: Thibaultovi barvna nadaljevanka (Lj) - 10.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 10.10 Otroška matineja: Poljski in mestni mišek iz serije Japonske lutke, Vrančeve dogodivščine, Egipt za časa Tutankamo-na (Lj) 11.10 .Mozaik (Lj) -11.15 Kmetijska oddaja (Zg) -M 2.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -'Nedeljsko popoldne: 15.15 54 tisoč vesliajev Veljka Rogišiča (Zg) -15.5() Jahanje (B^) - 16.15 Poročila (Lj) 16.20 Državno prvenstvo v atletiki posamezniki (Sa) -17.45 Divjak - barvni film (Lj) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) -- 20.00 Ženske iz djavoljevih merdevin - oddaja TV Beograd (Lj) - 20.50 Dokumentarna oddaja; Istra (Lj) - 21.15 Športni pregled (Bgd) - 21.50 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK. 7. JULIJA: 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Ple-šivec do 16.55) (Bgd) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.00 L. Suhodolčan: Medvedek na obiski^ - nadaljevanje in konec (Lj) - 18.15 Barvna risanka (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) -18.30 Zdaj vse lahko, zdaj vse zaman, barvna oddaja (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 T V dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 I. Potrč: Lacko in Krefli, prireditev predstave Prešernovega gledališča Kranj (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) TOREK, 8. JULIJA: 16.35 Madžarski TA'D (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) 17-55 Obzornik (Lj) -18.05 Na črko, na črko, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Ikebana; Estetske zakonitosti ikebane (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Egipt za časa Tutankamona, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Zadnji meseci II. svetovne vojne - II. oddaja (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 R. M. du Gard: Thibaultovi - barvna nadaljevanka (Lj) — 21.50 T V dnevnik (Lj) SREDA, 9. JULIJA:. 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) 1 8.00'C)bzornik (Lj) - 18.10 Vrančeve dogodivščine, barvni film (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Po sledeh napredka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30.TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 v El Pasu postaja vroče -francosko mehiški film (Lj) - 21.45 Gorenje novosti, barvna oddaja (Lj) - 21.50 Miniature; Trpanjski glasbeni večeri, barvna oddaja (Lj) -22.10 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 10. JULIJA: 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) -19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cjkcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19,55 3-2-1 (Lj) - 20.05 J.. Otčenašek: Nekoč je bila hiša, barvna na^laJjevanka (Lj.) — 21.20 Kam in Itako na oddih (Lj) - 2J .30 Diagonale (Lj) - 22.00 Jazz na elaanu; Boško Petrovič Convention, barvna oddaja (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) »Dolenjski list« v vsako družino inOUSTRUR mOTORniH VOZIL novo fTlESTO inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novo mESTO mDUSTflijnmoTORnm VOZIL novo mESTO inDUSTRURmOTORniH VOZIL novo mESTO I osvoMiii republiki ind goijanci |iiiiijeiieinldrovsia!iiijiinai(H t |ii|iarju ini^u « Pečf Mariničevo so poklicali Franca Marca. Pri prc- v^Je sobe, kot je bila ona, v kateri so malo ^nk Un"c' samostana pohotno mučili parti-n°vanSC(*C' nem^' agent Milovan Zelen, ime-nenišk • a' ^ 8a je ^il v niaju poslal v Gorjance na 0e 1 Gestapo iz Sevnice. V copatah je nalagal še trjCnJ in srkal iz vrča vino. Navzoči so bili ita]jJe Je8'sti- Pred vrati je stražil silak Balant z ^ juni ^ra^'C0- Mihovčan je Skalo poznal že agent je bil prijazen. Na vsak način pa ^nim VZ za Puško mihovške vaške zaščite. CUka1al° 8a je, kaj je s partizanom Lojzem SrjuJ^Džurom iz Mihovega, ki ga je bil Zelen ,fant JU/Vabil v roke belim, da bi ga ubili, pa se je :da ie J" Gestapovcu je bilo seveda neprijetno. Ke je Pr'ča njegovega zločina ostala živa. Trudil '^arti U ^a Skojevca, ki je prisegel zvestobo jj° pf^/^oluciji, pridobil zabelo gardo. „Lah-0HruvM ®a je nazadnje jezen odslovil, ko ni nič ga v Prec^ vrati je jetnika čakal silak Balant in ^ &cl po stopnicah. ža^|eni se jc pravo zasliševanje in mučenje šele Vratj i sojetnike, ki so v vrsti čakali pred •Dajj' ^ez drugega izpraševali, ali hodijo k V$ai,' Ne partizani taboriig in kdo jih podpira. so tudi pretepli. Ce Vrj ^ zjutraj jc prišel beli stražar pod stopni-je kdo bi se želel spovedati. Mariničeva žlo^j °8orčeno odgovorila, naj se spovedo svojih ^ le,0' ^ so J° pobotno mučili. %efS^.ie povedal, da bodo ob šestih zjutraj miljei. Jetnikom je ukazal, naj se sezujejo in i C^lje. e1 jnraJ Jc prišel pred vrata zapora Milovan Zc-Zahteval, naj pokličejo oba „civilista", ■ 'n o!'^a 'n Marca. Sedaj je bil v svoji črni oble-Se ^njih, ogrnjen v grozljivo Črno pelerino Črn ?iški kučmi z mrtvaško glavo. je začuden gledal oba bosa fanta in !?ka|j ' kJe imata čevlje. Legisti so vznemirjeni %j^° samostanskih hodnikih in vrnili obutev. ■ ^er^0'113 so m°rali prinesti tudi hrane. Skala je i . °ba Mihovčana pospremil do plcterskega transformatorja, jima prijazno prigovarjal in naročil: Kadar vaju bomo potrebovali, vaju bomo |)o-klicali. Ce pridejo v Mihovo partizani, nam nu)ra-ta priti povedal. Čez Stražnik ne hodita, (am je zaminirano!" Skojevca pa nista čakala novih težav, ampak zginila v gozdove. Pred nemškim agentom so torej legisti tudi v Pleterjah trepetali. Vidimo nov primer, kako sme Milovan Zelen odpeljati belogardistom žrtev izpred pušk. Ob pol sedmih zjutraj je odred strelcev in grobarjev z lopatami odpeljal partizanko Maro za samostansko obzidje. Padla je s klicem ..Živijo Tito!". Partizana Alberta Božiča in Belokranjca so na istem mestu ustrelili drugi dan. Kartuzijanski redovniki so zaman zahtevan, da skrunilci samostana iz i^leterij odidejo. Niti Italijani v Novem mestu niti na višjem poveljstvu v Ljubljani niti v škofiji niso Imteli o tem ničesar slišati. Nihče pa ni slutil, kako blizu je konec hudodelske posadke, ki jo neki dokument, ohranjen iz tistih dni v samostanu, imenuje ..satansko gnezdo". V četrtek 18. februarja 1^M3 so partizanske brigade stisnile Pleterje v železen obroč. Bilka je tri dni divjala po dolini Krke vse od Mokrega polja, kjer so se Italijani zaman poskušali prebiti mimo partizanskih zased, pa do Kostanjevice, od koder so belogardisti silili na pomoč obkoljenim. Šele tretji dan je italijanski pehoti iz Novega mesta uspelo, da se je prebila po velikem ovinku skozi gozdove. S podporo avionov. topništva in oklepnikov je prodrla do obkoljenih legistov in jim zavarovala beg iz Pleterij. Prej pa so beli zagrešili še zadnje hudodelstvo: pater prior doktor J. li. Leopold poroča v svojih spominih ..Kartu/i-ja Pleterje in partizani", da so samostan pred be-goii) izropali: ..Medtem smo mi (redovniki) postajali po IkhI-nikili in čakali, kaj bo, ker nam ni bilo znano, kaj so (legisti in Italijani) sklenili. Nenadno je pritekel neki bćli in nam ves zasopljen sjioročil. da so ujeli tri partizane, oblečene v naše bele habite m da jih stražijo pri naši kleti. Zato da ga pošilja poveljnik, naj se vsi kartuzijani umaknejo v kapelo, ker bodo še enkrat preiskali ves samostan, ali ni v njeni preoblečenih partizanov. Vsakogar, ki ga bodo našli v beli redovniški obleki, bodo ustre-hli." .,Verjel sem in sem naročil vsem, naj se takoj zberejo v kapeli, medtem ko bodo beli preiskali samostan. V kapeli smo vsi skupaj čakali. V tej zmešnjavi, nemiru in strahu ni nihče pomislil na to. da bi rekel, naj nam pokažejo ujete partizane. Medtem ko smo bili v kapeli, pa beli in Italijani niso iskali preoblečenih partizanov, marveč so nemoteno ropali po samostanu in odnesli vse. kar je bilo mogoče. Izropali so vse sobe naših bratov, vse celice, ki so bile slučajno odprte, vlomili so v skladišča in odnesli vse. kar jo bilo še ostalo. Iz skladišča so odnesli prte. rjuhe, odeje, milo itd., bratom pa so odnesli obleko, perilo, ure, budilke, nekemu našemu uslužbencu pa so ukiailli 7000 lir. Meni so odnesli baromeler. odeje, rjuhe, poštno torbico in razno drugo drobnarijo. Sele pozneje smo ugotovili, kako nesramno so nas prevarali. Sc" danes se jezim, da sem se jim dal tako potegniti!" Osvobojeni samostan so partizani vrnili kartu-zijanskim mcnihonu ki jih ni odslej nihče več vznemirjal. (Pripomba: Oh zaključku toh nekaj posebnih in še ne/nanih poglavij /nova piosim vse. da spo-roče morebitne pomanjkljivosti, predvsem napake pisanja, pa tudi morebitna potrebna pojasnila in dopolnila ) (O bitki v Mihovem in dogodkih v Pleterjah so prispevali poleg mnogih z drobnimi pojasnili predvsem: Pepca l ipaj s Prežeka, sedaj Nagode, l.jubljana, 13. lebr. 1^).'^(> in 21. marca 19.S6. 1 rane Marc. kapetan NOV, Mihovo, v oktobru 195(). Jože Bakše. Kira (Cerov lo^). 4. jul. 19(i4; 1. jul. 1973 in 20. jul. 1974. Zan Mikec. Mihovo. 31. maja 1969 in l .jul. 1973. Josip H. Leopold Lavov. Kartu/ija j'leterje in partizani. Ljubljana. 1953. str. 54.) " Ob zaključku teh nekaj posebnih hi doslej še ne/nanih poglavij o naših osvobodilnih bojih na področju (iorjancev in širši dolini Krke se vsem. ki so kakor koli prispevali k raziskavam, najtople-je zahvalju")em. Obenem znova prosim vse. da sporoče morebitne pomanjkljivosti, predvsem napake v pisaiiiii, pa tudi morebitna koristna pojasnila in dopolnila. POPRAVEK O SODBI NA JAVOROVICI Tov. Rezka Zagore z .lavorovice, sedaj |)ri Trgovskem poiljetju Šoštanj v ljubljani. meje s pismom od 17. junija in ustnin'ii pojasnili opozorila na hude napake, ki so se v podlistku št. 43 od 15. maja vrinile v poročilo o partizanskem procesu novembra 1942 proti krivcem izdaje ujetega partizana na Javorovici. Tov. Rezka Zagoix". ki je bila sama priča dogodkom, pripoveduje: Zadnje dni v oktobru 1942, torej že mesec dni pred izdajo in procesom na Javorovici, so vaščani z Javorovice zaradi alarma o prodiranju ustašev čez Goijance z imetjem in živino zbežali s svojih domov. Rezkin oče Jože Zagore se je z družino preselil na ženin dom v Groblje. Ves mesec seje, tako kot drugi vaščani, podnevi vračal domov, obdelovat zemljo in pospravljat letino. Ko je tako s hčerko Rezko med ofenzivo prišel s košem na ' Javorovico po jabolka, gaje sosed Anton Zoretič ves razburjen klical k svojemu kopiču sena. Meneč, da ima Zoretič kačo, je Zagore za hčerko Rezko pohitel pogledat. Hčerka je še videla parti-zanovo glavo z velikimi svetlimi očmi, ki se je naglo skrila v mrvi in je pogledala iz nje puškina cev. Ne vedoč. za kaj gre, je presenečeni Zagore, ki je videl samo cev. s puško izvlekel iz sena partizana in puško odvrgel. Zoretič je jetnika preiskal in v nahrbtniku našel bombe. Zbirali so se vaščani. Zagorčeva pa sta se?vrnija k svojemu sadju. Jetnika je Zoretič na Škedl]evem dvorišču z Antonom Furarjeni-Hodnikom zvezal. Zagorčeva sta še videla ta prizor, ko sta s košem jabolk zapuščala Javorovico. Pod Pleterjanii pa sta na cesti, ki pelje v Šentjernej, pred seboj zagledala Zoretiča in Franca Zupana-Reclja, kako vodita zvezanega jetnika. Zagorčeva sta se namreč vračala po daljši poti skozi Stene in Apnenik, oni z jetnikom pa po bližnjici. Zaradi te izdaje je Cankarjeva brigada, če ne morda bataljon," v soboto 14. novembra prijela Antona l-urarja—Hodnika, Franca Župana— Reclja in - ob dveh ponoči na nedeljo - pripeljala tudi Jožeta Zagorca iz Grobelj. Anton Zoretič se je zatekel k Italijanom, Franc Župan-Recelj pa ponoči ušel partizanski straži na Javorovici. Ce bi se Jože Zagore čutil krivega, bi se gotovo tudi on umaknil na varno, pravi hčerka. Anton Furar-Hodnik je bil kljub hudi krivdi iz posebnih razlogov oproščen; Jože Zagore pa, ki je vzel partizanu puško in jo zavrgel — druge krivde ni imel — pa je bil ob devetih dopoldne v nedeljo 15. novembra obsojen in ustreljen. Obsodbo je podpisal Blisk. Ob enajstih je prijahal na Javorovico partizanski kurir po Zagorca, ki bi moral na brigadno poveljstvo in nato v brigado, pa je bil že dve uri mrtev. Priča Rezka Zagorčeva torej takole popravlja tri napačne trditve v podlistku: Jože Zagore ni bil ..glavni krivec", ni ..ujetnika spravil v sovražnikove roke" irr ,,ni po izdaji pobegnil". Zdi se, da je,Zagorca že v preiskavi prejšnji dan v njegovi odsotnosti kaka priča, reševaje samo sebe, po krivici obremenila. Janez Župaii-Jurjevec in Martin Simončič sta bila pred istim sodiščem zaradi drugih grehov: Jurjevec je bil oproščen. Simončič pa v odsotnosti obsojen nia smrt /aradi sodelovanja z belo gardo. Za poročila tov. Rezki Zagorčevi iskrena hvala. Fnako hvala tudi za številne druge dragocene informacije. KONEC U354) - 3. julija 1975 DOLENJSKI UST 23 Portret tega tecfi?a 31. maja letos so Rudiju Pintarju, direktorju novomeškega hotela Metropol, zataknili na Bazi 20 za zavihek suknjiča značko člana Zveze komunistov. Ni bila navadna značka, če temu lahko sploh tako rečemo, Pintar je bil tistega dne eden od 170 članov Zveze komunistov v novomeški občini, ki s partijo žive, dihajo in so ji zvesti že 30 let. Leta fašizma in nacizma so Rudija Pintarja zatekla, ko je končal meščansko šolo in ko se je nameraval vpisati v srednjo tehniško šolo strojne smeri. Želja je eno, biti koristen domovini in svojemu prepričanju pa drugo, in tako se je 174etni Rudi septembra 1943 znašel v partizanskih vrstah, kjer je v 12. SNOUB napredoval od četnega obveščevalca do vodje obveščevalnega centra te brigade. Ko Pintar pobrska med spomini iz tega razburkanega obdobja, noče izbrati določenega dohodka, pove samo, da so obveščevalci vedno dobesedno nosili glavo v torbi Žrtve med njimi so bile tako pogoste, da je skorajda zmanjkalo kadrov. Preživeli so samo najbolj prekalje-. ni. Rudi Pintar ima danes 49 let Najbrž bi se Rudi za celo življenje odločil za poklic, ki ga je zastavil v NOB, in bi sc danes bržkone pogovarjali s polkovnikom JLA Pintar-jem, če ne bi bilo dogodka na dan osmega aprila 1945, ko je težka mina iz sovražnikovega minometa presekala njegovo vojaško življenjsko pot Ko je novembra 1945 prišel iz Barija v Italiji, se je na pol ozdravljen, (do danes je Rudi zaradi tiste mine, ki je padla nanj in na Vinkov vrh pri Žužemberku, prebil že 16 operacij) vpisal v admini-strativno-knjigovodski tečaj IV. armade. Seveda ga je uspešno končal. Tako betežnega ga je našel klic Dolenjske, še posebej, ker mu je tajnik sindikata rekel: „Rudi, ne bi bilo slabo, če bi šel v Šmarješke. Malo se zdravi in malo delaj!" In Rudi je delal, voda je zdravila rane, klic domovine v obnovi pa ga je želel tudi na Primorskem, dokler se ni dokončno ustalil v dolenjskih vodah - februarja 1953 je postal direktor hotela Metropol, kar je še dandanes. Dvaindvajset let. Rudi Pintar, udeleženec NOB, trideset let komunist, diplomant dveletne hotelirske šole v Ljubljani (končal jo je po vojni), 90-odstotni invalid, rezervni kapetan prvega razreda in tako dalje in tako dalje, je po mnenju moje generacije, ki je bila takrat, ko se je on zcčal bojevati, še i' pleničkah, resnično dosegel toliko osebnih zmag, da zasluži mesto r rubriki „Portret ledna". In ni naključje, da je objavljen ravno ob dnevu borca. Rudi je namreč zmagoval, med NOB in, kar je zelo važno, mdi v kasnejšem življenju. Samo trdna volja lahko premaga težko mino iz krh-linškega minometa, ki te naredi 90-odstotnega invalida. MARJAN BAUL:R Zmaga borca Rudija Trikrat jo je zabodel Na romskem dopustu je prišlo do krvavega obračuna, storilec na begu 28. junija popoldne so se v gostilni Vahčić v Cerkljah zbrali Romi Bila jih je večja skupina, med njimi tudi gostje, ki so prišli na obisk iz naselja Coklovca pri Semiču. Po temeljitem popivanju so se vsi skupaj napotili proti Črešnjicam, toda v bližini vaškega križišča je priSo do obračuna. Rusten Koca, star 34 let, ki je iz Cokbvce prišel na krški konec skupaj s 25-letno Cvetko Hudorovac, svojo nezakonito ženo, je naenkrat potonil nož in trikrat zabodel „žensko". Zadel jo je v st^no, v roko in od zad^ v prsni koš. Se bi jo zdeloval z nožem, če ne bi drugi očividci napadene branili. Obisk se je končal tako, da so hudo poškodovano Cvetko odpeljali v bolnišnico, Rusten Koca pa je takoj po poskusu uboja izginil v neznano. Za njim je razpisana tiralica. Vzrok obračuna še ni znan, gotovo pa je. da je Oetkini nesreči nova planinska trim pot Pripravljalni odbor za proslavo dneva borca in planinsko društvo Lisca Sevnica bosta jutri odprli planinsko trimsko pot po sevniški občini Pot je dolga 80 km, postojanke pa so opremljene z žigi in vpisnimi knjigami Pohod šteje za pridobitev zlatega ali srebrn^a čeveljčka. Vsak udeleženec otvoritve poti bo dobil dnevnik in spominsko trim značko. Ker sovpada prireditev s proslavo dneva borca, pot pa vodi mimo vrsto spomenikov iz NOB, bodo udeleženci na ta dan obiskali večino partizanskih in drugih ^o-menikov. Osrednja proslava pohod-nikov bo jutri v Sevnici ob 18. url zatem pa bo pri Taborniškem domu pripravljen za vse udeležence partizanski golaž. ^ novomešcani presiti pišcancev! jutri slavje gasilcev Industrijsko gasilsko društvo Rudnik-Itas na Rudniku pri Kočevju bo jutri, 4. julija, slavilo 50-letnieo obstoja z otvoritvijo novega gasilskega doma, ki so ga zgradili gasilci s prostovoljnim delom. Ob tej priložnosti bodo tudi parada in vaje, zaslužnim gasilcem pa bodo podelili priznanja, odlikovanja in plakete. Na proslavo so vabljena vsa gasilska društva iz občine in še GD iz Prezida na Hrvaškem. Na svečanosti, ki bo posvečena tudi prazniku krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas in 30-lctniči osvoboditve, bodo govorili direktor ITAS Franc Korelc, predsednik KS Rudnik-Šalka vas Nace Kamšek in poveljnik IGD Franc Kužnik. pripomogla zaradi alkohola razgreta kri nezakonito odpuščen Branko Derganc, v. d. vodje krojilnice v novomeški tovarni NOVOTEKS bo ostal v kolektivu. Tako odločitev je 1. julija razglasilo sodišče združenega dela v Novem m^tu, potem ko je ugotovilo, daje bil Dergancu nezakonito izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Očitali so mu, da si je pisal nadure, ki jih ni opra^ in da je zlorabil položaj. V tovarni so postopek zoper Derganca vodili na nezakonit in neveljaven način. Z odločbo sodišča združenega dela bo Branko Derganc ostal v kolektivu na istem delovnem mestu. O tej zadevi, ki je precej razburila novomeške duhove, bomo prihodnjič več poročali. Franc Gregorčič z 8 kg teJ^j krapom, ki ga je vlekel na več-kot pol ure. Krap in polj Baje so v Rinži celo koliko večji krapi Ljubezen v delu... Sevniški invalidi so razstavljali Tistemu kupcu ali trgovcu, ki sta se mu pokvarila dva oskubena in zavita piščanca, katera jc potlej 25. junija vrgel v smetnjak (na posnetku v okvirju) v Dilančevi ulici, bi kazalo kupiti dve jajci, da bi iz njiju -izvalil dva piščanca. Tokrat živa; V nedeljo popoldne je sevni-ško 'društvo invalidov priredilo razstavo del svojih članov in prijetno zabavo pod kozolcem na Gonyem Brezovem. Največ svojih izdelkov iz, kot temu sam pravi, dooblikovanih korenin jc razstavil Karel Alič, nekdanji iznajditelj in upokojeni rudarski tehnični direktor. Večina nj^ovih izdelkov Je iz korenin sekvoje, ki se jc posušila na scvniškem gradu. Kakšna jc želja invalidov do ustvarjanja, kaže primer invalida brez rok iz Divače, ki jc kar s čopičem med zobmi ovekovečil prizor z železniške postaje. Nekatere izdelke so pokazali tudi oskrbovalci doma počitka z Impoljce. Alojz Musar je pokazal drobne pletene predmete iz šibja, Anica Radej prtičkc, Viktorija Žvcgiič žg-anice, I^ranci Zupet iz Podboršta pri Šentjanžu pa ravno tako prtičke. Sevniški invalidi so na družabno srečanje poval)ili invalide iz vse Slo- venije- Pozivu so se odzvali člani iz ljubljanskih občin in Celja. Tajnik Zveze slovenskih invalidov Franc Štajnar nam je dejal, da z ustanavljanjem društev invalidov na Dolenjskem nimajo sreče. Doslej so takšna društva ustanovili že v 35 slovenskih občinah. Kjer imajo društva, skušajo članom kar najbolj ustrezno pomagati, da se uspešno uveljavl^jo v družbi Kako si to srčno želijo, je lepo pokazala razstava, žal se prireditve niso udeležili predstavniki sevniškega javnega življenja. A. ŽELEZNIK Član ribiške družine Franc Gregorčič je v petek. J junija, ujel v Rinži doslej večjega krapa. Tehtal je 8« je bil dolg 65 centimetrov.^ krap je eden izmed tistih, ^ jih ribiči vložili v Rinžo^ 1968. Domnevajo, da so teri dosegli težo tudi do ' kilogramov. ..f Ribiči skrbijo za stalež f j Rinži z vlaganjem mladic-sko jesen in letos so vlo^. okrog 4000 krapovih nii3! okoli 6000 smučev, 310 skih krapov, 100 belih ani" in 900 porcijskih kalifornij^ postrvi (šarenk), ki so naiA®*? ne takojšnjemu ulovu. ,( Ce bo Rinža ostala ^ se pravi, če ne bo prišlo flOr 0 novnega zastrupljanja odplakami, se kočevskini čem obetajo lepši časi, vsem pa bo ribolov priteg''"^ Rinžo tudi marsikaterega FRANCE N Finžgarjeva Prerokovanj Kmalu v podlistku ena najlepših poves^lil Po podlistku na predzadnji strani „O svobodni republij^' pod Gorjanci in njenem kirovskem junaku Pipaiju Bakšetu ■ katerega nadaljevanja se iztekajo, bomo začeli v Dolenjski listu v nadaljevanjih objavljati eno -najbolj uspelih del telja Frana Šaleškega Finžgarja povest Prerokovana. To de'"' ki sodi med naše najlepše kmečke povesti, se odlikuje P" nadvse zanimivi vsebini, globokem pisateljevem poznavanj" | kmečkega človeka in živyenja ter je še danes, toliko let ji svojem nastanku, enako sveže in zanimivo branje. Bral*^ r > opozarjamo, naj ne zamude skorajšnjega začetka naše s povesti. J\ Sedemnajstič SutjesJ^ Letošnjega tabora v Šmihelu in Dolenjskih licah se udeležuje 80 najboljših pionirj^ To ni prizor iz kakšne džungle, temveč Aličevega vrta, kamor je spravil \se korer.ine stoletne sekvoje s sevniškega gradu. Manjše je uporabil /a razne lestence, večje pa za celotno opremo dnevne sobe. (Folo: Železnik) SODELOVANJE PO REPIŠKO Mara Repiška je bila v službi marljiva kot čebela v panju. Delala je več, kot je bilo potrebno, in mnogo več, kot je dobila plačano. Vsi repici vidnejši ljudje so o njenem delu govorili z nepreveliko mero zadovoljstva in nav^lušenja, kajti če bi ji priznali marljivost in delavnost, bi morali to dokazati tudi z denarjem, ki pa ga v Repičevi dragi ni nUco-li dovolj, kadar teče beseda o pametnih rečeh (najdejo pa se dinarčki za pogostitve in veselice podobne zvrsti). Mara Repiška je stanovala v kletni sobici, in če ne bi bila tako pogunma, kot je bila, bi od strahu pred podganami in mišmi doživela več uifarktov ali pretresov podobne smeri, v tem primeru pa bi lastnik bajte ostal brez dobrega stano-vanjeplačevalca. Roka se je Man Repiški skorajda osušila od pisanja prošenj za samsko, toda nevlažno- sobico kje v bloku, ki so kot gobe po dežju rasli jugovzhodno od Hi-trotkala, toda vedno znova je dobivala odgovore, da mora pač razumeti, ker stanovanj ni toliko, da bi jih lahko vsi dobili. In Mara Repiška je bila potrpežljiva kot istrski osel, zatorej je tiho prenašala vlago, majhno plačo in mraz pozimi. Potem so ji nekega lepega sončnega dne ponudili službo v Zgornji Repičevi dragi. Podobno službo, kot jo je opravljala doslej, pripravljeni pa so ji bili odšteti tudi nekaj dinarjev več, kot jih je dobivala v kuverti v Repičevi dragi. Mara Repiška je dolgo časa premišljevala o mikavni ponudbi, premišljevala tako mučno, da je velikokrat slišala cerkveni zvonik tolči tretjo uro zjutraj. Nato je sporočila odgoN ornim Repičanom, da gre. da ne more več v/držati in da jo vsega sita, a tudi sprememba /raka ji bo prišla prav. Odgovorni Repičani so staknili glave, sklicali nekaj hitrih sestankov z namenom, da bi obdržali Maro Repiško \ svojem kraju, kajti morali so priznati, da tako pridne dela\-ke ni daleč naokoli. Sekretar samoupravne interesne stanovanjske skupnosti jo je lastno-nožno obiskal že drugi dan in ji izročil sklep, s katerim ji je dodeljeno dvosobno stanovanje v novem bloku ob Hi-trotkalu, tajnik občinske skupščine pa ji je dve uri govoril o tem, kako dobra delavka je, daje nenadomestljiva in nenadkriljiva in da povišanje njenega osebnega dohodka ne prcdsta\lja nič v občinskem proračunu. Da, to povišanje je pljunek v motje. Zabrenkali so tudi na njena krajevna čustva. češ da bo njen odhod povzročil zastoj filmske dejavnosti /a najmanj pet let vnaprej in naj vendar gleda tudi na prihajajoče rodove. In Mara Repiška je ostala v Repičevi dragi. Zgomjerepi-čani so preklinjali, ker ni prišla k njim, Repičani pa so kleli Maro Repiško, izgubo dvosobnega stanovanja, ki je bilo namenjeno za sindikalista, a tudi denar, ki so ga namenili za povečanje plače. Mislili so ga namreč porabiti za piknik ob srečanju pobratenih mest. Edina tolažba jim je bila ta, da Zgomjerepičani niso dobili Mare Repiške. TONE GAŠPERIC V torek se je v Šmihelu pri Novem mestu začel „Slovenski tabor Sutjeska 75", ki se ga tokrat udeležujejo pionirji iz Ormoža, Cresa, Stupa pri Sarajevu. Orahovca, Novega Sada, Titovega Velesa, Budve in Svi-lajnca. ()scmilcset-f+K»nirjcv in pionirk iz vseh republik in pokrajin bo pri nas do 21. julija, udeležili se bodo proslave ob dnevu borca na Gorjancih, praznovali bodo dneve vstaje srbskega. črnogorskega in slovenskega naroda. od 15. do 19. julija pa bo v Dolenjskih Toplicah tradicronalni tabor. Namen taborov Sutjeska, letošnji je že sedemnajsti po vrsti, jc krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, omogočiti medsebojno spoznavanje in spoznavanje krajev, ki so bili z f. revolucije, srečanja z ude'® j| NOB itd. Vsako delegacijo seS „j1 10 najboljših pionirjev »n kraja, ki letos zastopa repu''l, ] pokrajino. izseljenci pridejo v sredo, 9. julija, bo obisj^ čevje 250 rojakov iz AmcriK ' j prišli na obisk v staro dom^p^jc^' Kočevje bodo prišli iz smeri j|j*' skih Toplic ob 12. uri. bodo pri spomeniku sredi kjer jih bodo pričakali bodo rojake pozdravili J \ vili kratek kulturni enournem postanku bodo iz | odpotovali v Ribnico. :-»a- »■ KSOTaMVv fJnwu^wM. Z. V& > Zgodovinski ostanki nekdanje rimske naselbine Neviodu^ današnjem Dniovem kažejo dokaj slabo podobo. Skrbno I vratorjev hitro propada, kajti več spomenikov je že PrC njihovo okolje pa zapuščeno. (Foto: Franc Pavkovič)