3chaga v«ak toi*«k, Aetrtak in «Oboto. - Cena i Za celo lcto 56 K, 4a pol icta 28 kron, za četrt Ida !4 K, ta I mesec 5 kron. Pesamexna fttevllka stan« 80 vlnapjn«. • pismenr/ naročbe brez pošiljatv« tnarja a» at mot*emo oziratl. Jftrocnlki naj poSilJajo oaročnino p poštnl nakaznici. Reklamacijt LJ. s0 Poš?ni"e proste. Ne- anklrani dopisl sc ne sprejemafo. w» dopJse brez podpis« se ne ozira. UrednlAtvo In upravnlfttva se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ullca *t. 3. Ogtasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 45 v od 1 mm, za poslana, na- xnanilt obcnih zborov, naznanila c snirti, zahvale itd. 78 w od 1 mm, it reklamnc nutict med tekstom S C od vrste, Mali oglasi (največ 4 vr*te) S K» Pri vr.čkratnih obiavah poputt. RoUopisi sf ne vračajo, Telefon št 65. iZUJMA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V CEJJII. BI3B 0DG0V0R ;H9K VEKOSLAV SPiNDLER. Vafollo ki se vr$i v nedeljo, cine 29. februarja v Mestnem doniit v Ljubijani. Začetek ob 10. uri dopoidne. VSPORED: 1. PolitiOni po!o?.:.j s posfebnim ozi- rom na kri/o v beograjskijn Ijubljanski vladi. Poroča dr. Gregor Žerjav. 2. Enotna demokraiska stranka. Poroča dr. Vekoslav Kukovec. 3. Raznuterosti. V Ijubljaui, tine 10. sveČana 1920. KaCelstvo JDS. Dr. VEKOSLAV KUKOVEC. Kilo \q naslednik stare Av- strije in kaj pomem bits naslödnk star;; Avstrije? Zgodovina pripisnje pnljskcmu naro- du tragično' krivdo, da v merodajnih tre- nutkih svojcf zgodovine ni znal sam se'uc obviadovati^ Naj bi se pae tucli jugoslo- vanskemu narodu v pozni dobi ne očita- la jednaka uapaka, kajti vidcti jc iz se- dajnc razpoloženosti naših nmožic, da nc xnamo ccniti dragocenih pridobitev pol- pretekic dobc in se izgubijamo v bre>:- mejni nezadovoljnosti. Potek in izid mi- rovnih iM/gajanj v Parizu vsebujcta ura- gocerio gradivo o tem, kafta nesreea je pretiJa ceii naši b^tločiiosti, ee hi biia. vojska za nas neugodno izpadla, in kako srecrfe se moramo čutiti, da je vsc tako izpac'lo kakor današnji položaj kažc. Naša javnost jc zelo povrSno poueena o tern, kako so potekala pogajanja za nur v Parizu z ozirom na razlieno ulogo Nemccv in Matižarov na eni strain. In nas na drugi strani v. svetovni vojski. Najusodnejše vprasanje za Nomce In Madžare je bilo izmed vseh vprašanj oo'govoniosti za vojsko in v zvezi s tem vprasanje pravnega naslcdstva m kako je konečno prišlo do /akljuCka, da se je povrnii dr. Ucnc§ kot eehoslovaskt zastopnik iz Pariza v Prago i.i ob buC- nem navdušonju čehoslovaške zbornice izjavil: Dosegli smo triumf v boju nasIeU- stva stare Avstrije. Dosegli smo, da mi no štejemo med naslednike stare Avstrr. jo in Ogrske, arnpak da obravnava kot pravne i/aslednike konferenca zastopni- kov zmagujoOih naroclov le Nemško Av- strijo in Madžarsko. Kakor znano, se mirovna pogodba ni sklcnila morcbiti v neka.i urah ali dnevili, ampak so trajala pogajanja celc štiri nic- scec. Dne 2. maja 1919 so bili zastopnikl Nernske Avstrije povabljeni. Še le 2. ju- nija se jim je izročil prvi del naerta mf- rovne pogodbe. Due 20. julija se jim je iz- ročil načrt spremenjenili pogojev gloae ijivega dela in nanovo drugi del glede financnih vprasanj in zlasti glede pre- vzetja dolgov. V vee podrobnih notah je avstrijsko zastopstvo na stavljene pogo- je predložilo svoj odgovor, in sicer po- sebno obširno dne 6. avgusta, in konečrio sc jim je predložil celotni spremenjeni na- ert mirovne pogodbe dne 2. septeni'ora in so morali pocipisati iicrnSki-zastopuiki to pogodbo brez vsake daijno spremeiit- be 10. septcmbra 1919. V veljavo ta po- godba se do danes ni stopila. ker je v la namen potrebna še odobritcv J/Velesil jn tudi n. pr. iz n^ase strani pogotfe se Mi odobrcna, hnr jc na miri1 ,,x..,ij.......¦.., tcdnih. Kakor :------.. i,.t -^ Vijc skozi vsa ta Pcgajanja in. zlasti skozi vsc note nem- škega zastopstva vprasanje, kdo je knv in kdo je glavni dedič, scveda ne le gleöe imetja, ampak glede dolgov in obvezno- sti stare Avstrije, o katerih je vsakdo vc- del, da so naravnost ogroinnc. Takoj po sprejemu prvc^a.dcla inirovnih i3Ogo]ev so toraj Ziislopjiiki Ncm^ke Avstrije na posvetovanjn v Fcldkirchu sklenili pred- ložiti konferenci posebiio noto o prav- nem položaju in o odgovornosti avstro- ogrskih narodnosti za vojsko, da se do- kaže, da ni dopnstno smatrati le Ncmško Avstrijo za pravno naslcdnico stare av- strijske države. Zato so dne 2. julija ncm- -ški zastopniki v Parizu prcdložiii prctT- serhiiku mirovne koiifcrence obširno spo- menico, v katcri so dokazovali, cfa so imc le nenemške narodnosti v stari avstrij- skf državi merodajen vpliv, da so preJ vojsko in med vojsko po pretcžni vočini cfržale z avstrijsko via do, da eeli čas voj- sko avstriiski narodi niso s kako revolu- cijo prctrgali vczi z Avstrijo in da so Se u: i.-a ivuiicii vojske us to na zadnje in iütotasno z Nemsko Avstrijo vred pre- vzcli v svoje rokc državno oblast, vsled Cesar jc pač popolnoina ncopravičJiio ray»Vo Nemško Avstrijo smatrati za prav- no naslcdnico stare Avstrije, Avstrijski kancler dr. Renner je vsled tega due 3. juHja predlagal, naj sc izloči razpravlja- njc.o gospodarskih in finanenih vpraša- njifi in je dokazoval, da bi bilo najbolj pra.ktično, naj bi posebna komisija na lieu mesta žc po sklenjenj mirovni pogodbl o vsch tell stvareh naknaduo mirno in podrobno razpravljaia. Seveda se dr. Kermerju kot zastopHiku Neniške Avstri- je iii mudilo razpravljati o prevzetju ve- likiii doigov, mudilo se mu je, da bi zma- govalci djali kar najpreje svoj podpis na mjrovno pogodbo. Upal jc na ta način priti na zolcno vejico in z znaniiu nem- ^kiin spletkarskim talentom izogniti se prevzetju dolgov. Dne 18. julija je pred- lo?Jla avstrijska delegacija obširen spis o'tozadevni likvidaciji avstro-ogrske mo- uarliijc. Ko je bil izročen 2O.julija avstrij- sk| delcgaciji drugi del mirovnih pogojev, di$pl je dr. Renner zopet v Feldkirch in zotrfet .so sklenili tamkaj nemško-avstrij- skRlržavniki, raj se izroči za dobo po poijpisu mirovne pogodbe razpravJjanje o ^«Igovili in o ükvidaciji avstro-ogrske bajpe posebni komisiji- in so to stališče v ctlfili. knjigah in znanstvenili razpravan poiiovili, ko so kouečiio odjeovorili na mČoviie pogoje dne 6. avgusta. V noti 16, junija izvajajo nem§ko-avstrtjski zn- '•¦''»'¦•niki, da Nemška Avstri.ia nikakor ni ila na mesto stare Avstrije. Kako naj bi torcj vso škodo, katero ie vojska po- vz^rnčila, samo Ncinška Avstrija povrm- la| Pravice tvetjili držav nasproti razpa- dl|avstro-ogrski monarhiji baje smejo o- brtmeniti !e vse nasledstvene države tn i Nemško Avstrijo. Neniška Av- ':' rnda nrevz.iine \v\ n.io odnada- '.en avstro-ogrske monarhije .• .¦•;:><-,^i prebivalsiva. Seved;i bi to bil komaj deseti del. Odločno protestira- io proti krivirnomu naziranju, naj bi bila Nemska Avstrija glede dolgov in obver- nosti stare Avstrije edina naslednica. Tu- di slovanska plemena so sc voiskovala ÄOpcr zmagovaice. Avstrijski zunanji mt- nistri po vcčini niso bi!i Nemci. V držav- I'Oin zboru na Dunaju Nemci niso im^l; večinc; izvedeti lioeemo v/rokc, na Ka- tore sc opira mirovna konferencri, čc nö- ee nanraviti izmed vseli držav. ki so 'a monarhije nastale. za vse obveznosti In za vsc poslcdice napak iicnemSkih dr- žavnikov odgovoruo najnianjšo, najml- roiiubndso, naiubožucjšo in naiboij de- mokratično izmed teh držav. Črtajo naj sc j/. nau'ta niuo\ m. i/v^uvinc vnc uhk^- be, ki izvajajo poslcdice iz tega, da bi naj biia Nova Avstrija isto, kar jo bila stara Avstrija. 2c prcj jc dr. Rcinivr v svojein govoru 2. junija povda/jal, da jc 12. nov. 1918 nehala stara Avstrija. Povdarjal jc, da nosi ozcinlje in prebivalstvo prcjšnje monarhije skupno odgovornost za poslc- dice vojske, v katero so jili vsc skupaj mogocniki prisilili. Na vseh državah sta- re Avstrije, ki so lfo njeiiih tlch nastale, brcincni torej del strašuc (icdščine raz- pndle di'/avc, dedščine uajtcžiih gospo- dnrskili obvez. Republika Avstrija nik- dar ni bila v vojski z narodnimi država- mi. Tudi po vojski so sc bajc tc narodno- sti na Dunaju skupaj vsedle kot nasled- stvene države, da bi si razdelile aktiva stare Avstrije. Vendar stojc sodaj te na- rodnosti Nemški Avstriji nasproti v po- polnoma drugi ulogi, ko se gre za prc- vzetje obveznosti iz prcteklosti. V uoti 2. julija predložil je dr. Ren- ner obširen materijal iz avstrijskc zgodo- vine, kjcr zagovarja svoje nazore o prav- nein nasledstvu po stari Avstriji. Met! drugin> trdi, da je bila to vojna za naJ- vlado katoliških Jugoslovanov ecz pra- voslavne narode na Balkanu. Na prosto- voljno razdružitev državue zveze v starl Avstriji so mislile lc neznatne manjšinc. f")o konca so vztrajali brez revolucije vsl narodi in jzražali so po svojih poslancili svojc sitnpatijc za obstoj in obramho skupne domovinc. Do koncci so sc ditili kot del skupne drzavc. Vprasanje je bilo le, ali doseže zdnižitev Jugoslovanov zapadno pleme Hrvatov in Slovcnccv nli vzhodno plemc Srbov. Pod nos nam je ! dal dr. Renner sledečc grchc nai>ih politl- kov iz najbliŽjc prcteklosti: Govor dr-. Korošca v državncm zboru na Dunaju 15. julija 1917, in 30. maja in 12. junija i 1917. Govor dr. Kreka 16. junija 1917,-go- ¦ YOrfdr. Korošca 25. junija 1917, govor po- J slanca Pogačnika 28. julija 1917, govor j poslanca Roškarja 19. oktobra 1917, po- j slanca Vukoviea 30. oktobra 1917, govor dr. Verstovška 14. decembra 1917, govor dr. Rjbara 23. januarja 1918, govor po- slanca Pogačnika 21. svcčana 1918, izja- vo krarijskega deželncga odbora in dotiC- ne brzojavke obeli slovenskih strauk 19. junija 1918. Prav posebno je povdarjal, da jc bil dr. Korošec zaslišan pri cesarju še konccm junija 1918. In še popolnoina tik pred razpadom stare Avstriie je med svctovalci krono avstrijske jujjoslovan- ski minisfer dr. ZoJgar. Mudobno vsklikn dr. Ronncr, cfa sc ie šlo na jugu le za od- locilni boj ali združijo katoliški Hrvati tn Slovcnci ali pravoslavni Srbi iuKoslovaii- ski narod. V svojem odgovoru 6. avgusta VINKO V. QABERC: Iz dneoiiiaa sedmasalca k^is. ^Po najdcnih zapiskih.) M , v 6- dec. 1919. Neskoncnosem srečcn; Cisto na- tanko vem, da jc ta »ta prava«. Kar ostr- mel scm, ko scm jo zapazil, kako sc je ri- nila v ospredje, da sprcjme Miklavzev dar. Nina Farfarcllai Krasno imc... To II,?' f °tovo tudi črni« okroglplicnl doktor, k. je s krasnim tenorjem zaklical bati°Dam,- •" Priim,Ck- Pa n'^a se mi ni bati. Das, ie s^cer lep mož, ima vendar lep. In doktor šc tudi bom. Do dancssc'" sreer namenjen postati inžcnir. Sedai Pa ravnone! Ta bo moja ... Bomo vi- aeli! r , 7. dec. 1919. L-clo noe niscm zatisnil oecsa. Scdaj L vidim, da jc to prava, globoka ljubc- nalo-n °?-SG mi zdl' da z matcmatsko svoiSi i"!s« 7e b.° n?C- Nc lllorcm zbratl Ni"a Farf'; f,astom se»i Klcdai za tcboj, hn« sc me n?1 Včcraj in danes. Izot'i- Pah! Crnc brkic"e'. ni moffoče. Mcnc? pusim cigareto n-^T1' cvlkcr nosim in Hlacc -> -i liV-anc „ ? Sc mi ^»letclo. Nina! te "coklcšCcnc ... Davi sva govorila. rZvv^ ^19" mi ie bilo. Trikrat scm jo srJčai n«^ menadi v nedeliski obleki, nato scm ho- dil za njo po Kralja Petra cesti in Prešer- noviulici.Prišlajebilaiz ncmške cer- kve z drnžbo. Niscm je mogel ogovoriti. Potcm pa je pustila tovarišice. Planii a sem v usodncm trenutku pozabil vsc, kar sem Studiral tri dolge dni za ta sve- cam trenotck. Zunaj pa sem vendar-Ie hotel govoriti, da bi me gotovo slišala. nastopil. Upam, da me je čula; bo vsaj scm za njo z lasinko, ki sem jo nosil na- Iašč za tak slučaj žc več dni v žepu: »Oprostite, gospoc'icna: Sedmošolec Lukež«... Sedmošolec sem poudaril, da bo vedela s kom ima posla in scm jo ka- valirski vprašal. ni-li morda čcsa izgubi- la ... »Me vc^cli« vi pravi z nasmehom. Oh, ti zob.ie. Nina! Heli so ko blscri iz Tvoiega Jadrana. »VeseH Vas če stc iz- gubili?« »Ne, žal ml je .. .«mi odgovorl in me ožinc s svojim cirnim orosom. Oh, oko kakor egiptovska noč! »To-le, pro- sim« ji pomolim Icisinko. «O, ne ...« In zmaie z glavo, da se ji onletc moena kostanieva kita ka^'or lisic.it rep oVoli vrata. Očividno jo ie moi naston zrnošaT. Seveda, kakor vedno. »Zdravo gospotf« mi yc reVla in je odbrzcla . . . Zmag.i! ?ivcl Lukež! — V zadregi je, pa ni upala govoriti. 29. dec. 1919. SinoTi \c bila v kin». Z n':\rno. Jaz sem pler'al, da so.m nriscs'cl: čisto slu(xa!- no seveda... Bila jc prijazna. Govorila nisva — saj prava ljubczen ne govori — a smcjala sc je. Res je bil film za smeTi, a moja bližina je gotovo tucli uplivala na njeno raznoložcnjc. Čc se tako-le pogle- dam v ogledalu si vendar premišljam, če ne bi morda bilo umestno, da jo pustim in dvignem oči še viš.ie. Treba zrelo prc- misliti... Kaj ko bi si dal lasc prenat pri Ka.pLi.su? 1. jan. 1920. Nc, Nina ali pa nobena! Ah, to Je kremen s kraSkih ta!. Ah ... Koketira res neVoliko, a to govori o notranji energiji. Lukcž, čcstitam ti. Se bodo osmošdci in juristi jczili nad menoj!... Naj sc! Kaj to meni mar? si. jan. 1920. 7q trikrat sem vidd, da hodi nckdo z njo. Ni nanačen fant. Kcr ic tudi cm, nr^m, c'a je njen brat, ali pa vsai bratra^ nee. Sicer pa ... če ... mogoce ... ven- dar ... Ah, kako ncki?! 12. jan. 1920. Ne. čisto jasno mi pa Ie ni. če me res Hi'bi. OdzdravHa priiazno, a U) jc baic Sriira vsch depict z iuga ... Zc vcm: K PcliVanu poidem; on mi napravi izborno fotografüo, kar tako kakor scm; saj ide- ali'/irati itak ne treba. On jo razstavi. Pntom povzročim s posredovaniem. znrt- nih. Ha pojde ona s- ka^o tovarišico P'"cd izloz^o in se čisto slučaino izrazi o me- ni. Ne dvomim, da bi sodba bila zelo *-•- godna. Potem pa — zajuriSam. 17. jan. 1920. Strela božja! Fizika zopct slabo. Matematiko pa sem za prvi semester V- tak žc polomil. No, bo že po lcti boljj. — Sedaj sem žc siguren Nine. Pisal bi ji krasno pismo, pa me bole parklji od ta- roka. Sinoči sem radi oteklcga prsta v »Narodni kavarni« pokvaril karambolsko partijo. 21. jan. 1920. Meni sc Ie zdj, da jc tisti spremljeva- Iec Nini kaj vcč. Pa kaj bo taka slakuta. Ce primerjam sebe ž njim, pač nimain straha. Sicer pa ga mo ram prehiteti! Drugo lcto stiSTiem svojo maturo, potem pa žcleznica ali banka. In čez leto dni: Gospodična Nina, pr&sim ... in tako na- prej. 31. jan. 1920. Vedel sem, da pride na današnji pro- tcstni shod v »Union«. Primorci so bill vsi pri demonstraciji. 2c v dvorani scm vedela, kdo sem jaz. — Tepci pravijo, ila jc bilo nczrelo govoricenje, frazc, picvc! O, saj vemo, od kod to in zakaj. Glaviio jc, da scm njej imponirai. In to drži . . . A. febr. 1920. Nesramnost .... Sinoči ob jednaj- stih pride v kavarni k meni profesor P!a- vec in mi pravi: Lukež, pojditc domn. Vam treba knjirr. — No. tn jc pa lepa: sc- daj bodo Cloveka že kar v javnih lokalih hrulili na nekvalificiran način. — Sicer pa: Kako da Šc nisino dosegli. da bi nas Stran 2. »NOVA D O B A« Štev. 23 je dr. Renner izjavil, da se Nsinška Av- strija inora naravnost zgruditi pod pritl- skom strašnih fiiiančnih pogojev lnirov- ne pogodbe, če se ti pogoji ne ublažijo v bistvenih točkah. Pritožuje se, da je toli- kokrat zastonj predlagal, naj se vendar pridrži posebni komisiji, ki bode razprav- Ijala še le po sklcnjenem mini, kako sc naj dolgovi razdelijo. Or .Renner pravi prav upravičeno, da je sicer mirovna konserenca tozadeviiiin predlogom Nem- škcAvstrije prišla nekoiiko nasproti In da je določila, da bode o nekaterih stvs- reh razpravljaia poscbna komisija za 0T1- novo, vendar se nm zdi to mnogo pic- malo, ker se bo ta komisija imela bavitl le z nekateriini posebej oznaeenhni vpra- šanji likvidacije stare rnonarhijc, ki so Se odprta ostala, vendar so ji pa roke s te- nieljninii doloebaini mirovne pogodbe 2e zelo vezane. V svojih opombali k članu 201 izra- čuna nemško zastopstvo obremenitev Nemške Avstrije sledeče: Vojna posojl- la, kolikor jih je na neniško-avstrijskein ozemlju, petindvajset miljard, vojna po- sojila, ki jih je dolžna samo Neniška Av- strija plačati inozemcem, eno mHjordo, vojna posojila, ki jih je dolžna sruna Nem. Avstrija plačati Nernčiji, sest miljartf, prcdujini pri bankah, ki zadenejo le Nent. Avstrijo in posojila pri nevtralnih drža- vah tri miljardc, terjatve vojnih dobavi- tcljcv okoli dve miljardi, tako da bi vojni dolg stare Avstrije, ki znaša okoli 50 nil- Ijard, morala prevzeti Nemška Avstrija do zncska nad 36 niiljard, akoravno je dobila le eno petino prebivalstvt stare Avstrije. Ker pa ima Ncniska Avstrija prevzeti tudi del predvojnih dolgov, predvojnih jamstev, obveznosti proti u- pokojenceiTi, obveznosti na vojnih dajai- vah, del dolga pri avstro-ogrski banki in vojno odškodnino, izračnna dr. Renner, da bi morala prevzeti na ta način Nem- 5ka Avstrija s 6 million! prebivalcev 60 miljard dolga, tako da odpade na glavo povprcčno 10.000 K. vsled Cesar nior« nastati polom države. Ako se naj izog- nemo temn polom u, morajo se dolgovi stare Avstrije pravično razdeliti na dr- žave vseh narodov. Zato je predlagala nemškoavstrijska delegacija še enkrat, da se črta elanek 201 in se postavi tam- kaj načelna določba za obveznost vseh narodnih držav, da po svoji davčni moCl prevzarnejo vsc dolgove stare Avstrije. Ni mi treba omenjati, da je vendar sijajno zmagala nasprotna smer, katero so zastopniki zmagovalnih držav po predsednikn mirovne konference nazna- nili 2. septembra 1919 predsednikn nemško-avstrijske delegacije v pismu, s katerim so bili predloženi konečni mirov- ni pogoji. Večno znamenite ostanejo be- sede tega pisma za zgodovino jugosio- vanske države in drugih narodnostnih držav. Mirovna konserenca je odločila, da odgovarjajo neinško-avstrijske opom- bc popolnoma napačnemu naziranju glc- de odgovornosti avstrijskega ljndstva. Povdarja se, da nosi avstrijski narocf (Nemci) in madžarski narod v veliki mc- ri odgovornost za gorje, pod katerim U trpela Kvropa zadnjih pet let. Opozarja na ultimatum Srbiji. Povdarja, da je za- kak profesor tituliral povsod z »gospod«. Kaj, ko bi kak štrajk, alt.— memorandum vladi .... 8. febr. 1920. Tristo hudičev! Prokleti Primorci! Ko scm hotel sinoči v plesnem venčku tretjič zaplesati z Nino in sem jo celo po- vabil v sosedno dvorano (da bi videla, kako pušim cigaro, malomarno spušča- joč sivo-plavkasti dim v kolobarje), mi reee, da to ne gre. In pristopi tisti turn slonokostcni, pa mi pove, da je on njen zaročcnec .... Prava reč: Manjka Se punc! 11. febr 1920. Meni se zdi, da bo slabo. .lclšovec, Pohar in Travnik so me svarili in menda po pravici. Oni so se bavili z vedo, so čl- tali knjige, so delali za svojo izobrazbo, so si širili obzorje . . . Jaz' sem pa kvartal, biljardiral, tekal po nlicnli, ugn- njal politiko in da scm mogel »nastopati«, sem celo verižil. Prokleto, da so govorl- li rcsnico. In profesorje sem celo sovra- žil, ko so mi dobro hoteli. 15. fjbr. 1920. Konec semestra -— vclik polom. No, drugi semester bom dnigačcn. Na mojo dušo, da ... IS. febr. 1920. Danes sem si potrosil na tflavo pepc- la, očetu pa moram natrositi peska v oCl. btonj, ako se hoče krivda zvrniti le na inogocnike. Ce bi se bilo avstrijsko Ijudstvo v letih pred vojno potrudilo uni- čiti vojaški dull in vladoželjnost avstrij- ske vlade in če bi bilo hotelo v resnici protestirati zoper vojsko, če bi bilo od- klonilo podporo mogocnikom, tedaj bi se lahk vzelo tak zagovor resno v poštev. Toda vojska se je v svojem početku na Dunaju burno pozdravila; Avstrijsko. Ijudstvo je bilo od začetka do koiica njen vnet pristaš in se ni locilo do pora- za na bojncin polju od politike svoje vlade in svojih zaveznikov. Z ozirom na te očividne dokaze se mora" prisiliti neni- ški avstrijski narod po svetili pravilili pravičiiusti, da sprcjme polni delež oiT- govornosti za zločinstvo, ki je povzročl- la svetu toliko nesreee. Izventega se mo- ra ugotoviti, da je bila habsburška politf- ka politika politika nadvlade nemskega in madžarskega naroda nad večino pre- bivalcev avstro-ogrske monarhije. Zato se morajo vzdržati v polni meri v velja- vi tudi načela, na katera jc postavljena mirovna pogodba. Avstrijski (ncmški) narod je in ostane do podpisa mini na- rod-sovražnik. Po miru se pa lahko za- čno prijateljski odnošaji. Slabost in trp- Ijenje, katero bode morala Nemška Av- strija pretrpeti, ni posledica določb mi- rovne pogodbe, ampak izvir iz politike nadvlade, kakoršno je zakrivilo avstrij- sko (nemško) Ijudstvo v preteklosti. Mi- ljoni ljudi, ki so bili Avstro-Ogrski pod- vrženi, so bili prisiljeni pod srnrtno kaz- nijo proti svoji volji vojskovati se v v;- stah armade, ki je obenern zasledovala narnen, njih sužcnjstvo ovekoveciti. Oni, ki so protestirali, so izgubili svoje prc- moženje in dohitolo jih jc sužeiijstvo in smrt. Mnogi drugi zopet, ki so bili iijeti ali so zbežali, stopili so v vrste zave/.ru- kov in se udeležili osvobodilne vojskc. Zato je prišla mirovna konserenca v :.vojem m'srnu ti'3ede c'evoicgd :Ur?is!f.cLa ozcmlja a\\ kl so nastale vsled razpaUa Avstrije Šteti se morajo iiasprntno vsled njfifi žrtev In njih trpljenja k zmagujočlm zaveznikom. Zato te vlade ne niorcjo pripustiti možnosti, da bi se tern drža- vam naložilo breme vojuih dolgov bivSe avstrijske vlade, katere dolgove je ta viada napravila, da bi podpirala krivično napadalno vojsko v škodo zaveznikov. Zavezniške vlade so pač oprostile Nein. Avstrijo onih vojnih dolgov, ki so v po- sesti držav, katerim je priznan kak dol avstrijskega ozemlja. Ne morejo sc pa sprejeti spreminjevalni predlogi, katere jc predložila avstrijska -delegacija, in na- rodnostne države pač podedniejo ozem- Ije in pravice od stare Avstrije. niso pa in ne smejo biti, Jzvzemši Nemško Av- strijo, pravne naslednice stare Avstrije, kar se tiče vojnih dolgov. Vsakdo mora priznati, da so nnrr. «PomladiiM dnevi ... Solnce lije z vsem svojim pomlad- nim Carom gorkoto na zemljico, ki bi jo moral pokrivali še beli sneg. Še pred teü- ni smo mislili, da so pomladni dnevi v sredi zimc samo zablodili k liam in se bodo umaknili tisoč in tisočletnim pravi- cam stroge zime. Pa mehki dnevi pre- zgodnje pomladi so potekli cden za dru- gim, toplcjši in jasnejši, za mačicarni so vzcveteli zvončki in sedaj so jase že pi- sane pomladncga cvetja in zelenja. Na drevesih so vzbrsteli svetli popki in vsaK hip se bodo odprli in stopili v mlado živ- Ijenje. Ni še velikonočnega vonja med njivami, vendar pa že dihajo globoko in zagrinjajo seiuena in uaše nade v bogato jesen. Pravijo, da žc vsaj 90 let ni bilo ta- ko mile zime. In ko stopamo pod tern a- zurno jasnim, širnim nebom ter ogreva- mo srec ob zlatih solnčnih žarkih, zače- njamo skoro vcrjeti, da nam je naklonila usoda 7, razširjcno, osvobojeno domov:- no tudi novo, svetlejšo in zgodnejšo po- mlad, ki je ne bo več pregnala zima. Kaj bi tudi mi počeli v svojih rojstnih lctili, medenih tednih s hladno zimo! Nam sc hoče solnca, svetlobe in gorkote vstvar- jajoče ljube^ni, ki diha iz pomladni» brazd. Za to pa, bratjc in sestre, ki niste zakrknjenih misli, ven v naročjc vstaja- joče narave, prisluškujte pticam, ko dro- bijo med vejami pesmi dela in ljubavi in pojte z njimi! •— n« dali zavezniki v Parizti s to svojo izjavo velikansko zadoščenje. Vsakdo mora iz- prevideti, da iniamo ta velikanski uspeii pripisovati le onim Jugoslovanom, ki so se potegovali za zmago zaveznikov in za naše zjedinjenje s Srbi v eno drzayo. Vsakdo pa «iora slednjič livaležno pn- znati, da zasluga gre srbskemu plemenu našcga naroda, ki je z izgubo enega mi- Ijona duš nas odkupil tudi iz suženjstva vojnih dolgov stare Avstrije, katero bi c- me je padlo z vso svojo tcžo na nemSki del prebivalstva bivše Avstrije. luž. Perdo Lu])ša: Naš bodloči prornet in Siam. (Konec.) In ko bodcino imeli to eno polje, se nam bo odprlo tudi drugo in še večje, namrec vclikansko kitajsko ozemlje (nau 400 inilijonov prebivalcev), kjer se vrse že dolgo časa ljubosunme tekine vscft narodov, ki imajo pronict. (-»pozarjani, da ni treba, da bi stali kot svetovna ali vele- sila na dnevnem redu, kakor Anglija, A- mcrika, h'rancija in druge, ampak tudi kot manjsi narod morcmo do.seči nuiugo ua polju napredka. Glejmo Dansko, ki ima fe 2.7 miljjonov prebiyalcev, torej skoraj petkrat manje kakor .lugoslavija, vendar ima ravno ta državica danos v Sianiu velikansko investirano vrednost, in nje promet in trgovina stoji na prverr mestu ter bogati domovino. Danci kot mali na- rod so dosegli s svojim previdnim obna- sa'Mjcm več kakor svoj čas Nemci ali Av- strijei in drugi s svojo birokratsko, ne- pravilno politiko in vsestranskim prezi- ranjem narodnih posebnosti, naiodnili šeg in navad. V kakeni ugodnem položa- ju stoji njih največje podjetje »Cast Asi- atic Company«, nam kaže očividuo to, da je kljub kritičneinu položaju svelov- nega prometa v prieetku lcta 19] 9 ta kompanija izplačala 30% dividendo svo- jim akcijonarjem. Omeniti hočem torej, da se promet z Azijati vrši — ako seveda razunicmo ci- slati njih običaje — povprck z dobrim ti- spehoin, in to jc vzrok velikanski Ijtibo- sumnosti nekaterih narodov. kakor An- gležev, Amerikanccv ild., kateri igrajo danes v mnogctn ulo&o zvitih prekupccv in delajo z našim, oziroma azijskini bla- gom vclike dobicke. Lokalna trgovina v Siamu pa dela z navadnim zaslužkom 120—180% Mislim, da se mi torej posreci zbdg ugodnih razmer vzbuditi zanimanje v merodajnih krogih rnlade Jugoslavije za izhodno-azijske narod-3, posebno za Sl- am, dcželo »belega slona<- in «Thai-naro- da«. In siamska vlada — kakor poznam razniere na podlagi innogolelnega urado- vanja v tej državi — se prav gotovo ric bo protivila dobro upcljanemn predlogu, ako ji bodemo ini kot prvi ponudili rokw. Toda treba je, da se et z ktozo odkriva, kako u- ničiijejo brezvestni grabežljiveži u^led drugih poštenih trgovcev in obenein do- kazujo, da so vse, še tako strode vladnc odredbe udarec v vodo, če ne bo stalo obeinstvo in pa pošteni strokovnjaki vla- di ob strani v boju proti nepoštenosti, ki nam vedno bojj grozi, da nam zaduši in zatfreni vse veselje, katero smo si pn- borilj z državno svobodo. — Opozarja- mo, da bi bilo innestno take navijalce cen dati pod državno nadzorstvo, (ali pa pod kljnč!! op. stavca). kar bi koristilo mnojjo vcC, kakor nadzorovanjc marsi- katcrih drugih nemskih podjetij, ker ob- stoja tudi možnost, da taki ljudjc oSkodu- jejo državo v prvi vrsti z pritajevanjein davkom podvržcnuga premoženja ozir. dohodkov, Cesar davena oblast sama nc bi mogla dovolj izčrpno dognati. Na vsak način je treba priti v okoin takemn brezvestnemu oderuštvu. Objava za obrtnike. Naročila za žl- co in žicnike se sprejemajo Ic do konca tin., nakar se bo blago razdeliio. Opozar- jaino še enkrat, da je v zalogi žica svet- la in varjeim it 18 c!#> 55 in žičniki st. 25- 60, 32-55 in 22-50, žičniki za lepenko pa s št. 28-35. — Došla je nova zaloga mi- zarskega kleja. Ccna 40 K. V zalogi inia- mo nekaj navadncga razstrolilnesa smodnika^— Za nilinarje imamo svilo za sita. — Prihodnje dni dobimo nekaj izvodov slovenskeffa »Obrtnega prava«. Izvod stanc 10 K. Ce se prijavi več na- rocnikov, bodemo oskrbeli priinerno veC- je Stcvilo kujiK, ker je ta izdaja obrtncKa rtda zelo praktično iirejena in jo obrtin- koin toplo priporočamo. Novo izvoljeni Rospodarskj svet društva se je sledeCe konStitniral: prodscdnik Ivan Robck na- inestnik Vinko Kukovec, tajnik Nace Za- loznik, namestnik Joško Božič. blagajnik Karol Perc, namestnik Martin Kolšek. Občeslovensko obrtno dvnStvo v Celju. Kiikavičji prine, fjlmska drama v / dejanjih se prodslavlja dant'S. jutri in v pondeljek v Kinu Gaberjc. Film se odli- kuje j)o prvovrstni igri in krasnisi scont- rijah iz Benefk. i^ima, Sicilije itd. Prihcx!- nje dni film »Življ«nje in trpljenje« dra- ma, v glavni vl')>fi umetnica in krasotica Fern Andra. Sprcjemanje vlog pri državiiih ura- din. Vcduo pogosteje se dogajajo slucajl, da vlagajo stranke oziroma njili zastop- niki — nemški rechtsanwalti •¦-- vloge v nemškcm jeziku pri tukajšnjih državniii uradili. S tern se hoče nekako dokumen- tirati njih pripadnost k nemški strankl. \3o preobratu so se skušali ti ljudje men- da iz strahu zacasno prilagoditi in so kaj radi v uradili brbrali .slovenski —- tetutli včasih spakedrano — in tudi dopi.sovali so slovenski. Ker je pa različniin dokloi- Walterjem, Fritzom in Cicorgom greben zopot nekoliko zrastel, se poskusa zopei uveljaviti stari sistem. Temu jc krivo tu- di strupeno pisarenje v tukaiSnjem all- deutschlistu. Ta listič je začel v zadnjem casu zopet po stari navadi liujskati in za- bavljati čez vse, kar je v slov. rokali. — Svarimo »Celejo« prcd Sčuvanjem, kcr posledice si ima pripisati sama. če ponc- lia enkrat itak že prevelika potrpcžjji- vost slov. javnosti. Kar se pa tiče slov. dopisovanja z drz. uradi, bi priporočali višjim oblastim oziroma ccntralni vlaui zakon narave, ki pravi, da se naj v slo- vanski državi sprejemajo pri drzavuih u- radih vloge izkljuC'tio samo v jeziku, kf je obenem tudi uradni jezik. siccr nasta- iie zopet — Babilon. Korpskommando Cilli. V Celju sc naluija silno dosti brezposelnili avstro- ogrskih vojaškili penzijonistov. Ce hodiš tako po ülici slišiš, kako se mod seboj po- zdravljajo. So zastopaui vsi činj od hauptmanna, čez majorja ii) obersta, pa generala do feldmarschalleiitnanta. Jill Ie ravno za eden kor. Ce so ii ffoj-podje prr- stojni vsi v Celje, je unse mesto siaven list v zgodovini propadle Avtsrije, če pa so tujci, ki s svojimi reminisccucami »aus der guten alten Zeit« kužiio na? oficirskl zbor, pa se čudimo, kdo jim nakazujc stanovanja, ki bi bila našim zaposlcnim ljudcin prepotrebna. Pustov pogreb. Na pepelnico so sl neki mladi ljud.ie v Ccij:i izmislili precoj neokusno Salo. Prtrodili so pustu pogreb. Vzeli so dolgo oinelo. nekoliko križn po- dobno, na katero so obesili dva dolga čr- na traka, ki jih je držaio dvoje pogreii- cov. Za iem križem je Sül »duhovnik« /. "logočniin kolomouoin v rokah, ob stra- "ch pa sta iz nekili piskrekov kadila dva fantka — »ministranta^. Sprevod, ki ga je turobno spremlial muzikant z razsti- mano harmoniko, jc vodil staroavstrijski »havpman« z i-iolo sabljo v roki. Mrtva- ški voz s slamnatim pustom je vlekla ¦brna«, ki je izgledala kakor ona strasna zver, o kateri govori skrivno la/odetje apokalipse. Moramo reči, da ie ljudstvo pokazalo malo timevanja za ta naslop. Ni bilo pravega sm«:ha. Sprevod se je bil pomaknil jd Naiodneg-i doaia po Prese»- novi ulici in Kralja Petra cesti ?e do <-Be- lega vola«, ko je prišla policija in areti- rala »duhovnika« s žtolo in oba inini- stranta. Miniolranta sin sreeno pobegnila v prvo nadslropje omenjenega liolcla. • - Na to so piijeli se »iiavprniina^. Kain je pobegnila oi'a apokalipücna zver in moz s »križem« in kje so položili Pusta k že davno zaslu«U;neinu počitku, ni znano - Pri aretaeiji je pač !)ilo obilo prisrčnega smelia. In sli^aü smo, da pride > havpma- uova« sablja k raportu. Verižnikorn in tlhotapcem v vagonili zadnjc case prav krepko stopa na prste celjska kontrolna policija. ki preiskuje potnike v vlaku med Celjem in Maribo- rom. Posebno mnogo zapleni policija tem tihotapeem tobaka, usnja in kvasa. V Celju imamo skoro samo za to vedno dovolj kvasa, ker ga policija toliko za- pleni. Tihotapci se skušajo zaplembe re- .^iti ziasti s tem, da hočejo policijo pod- kupiti. Toda naSi ljudje so posteni in tak- Sne ljudi vedno ovadijo, da jih poleg po- lilicne oblasti prime tudi državno pravd- ništvo radi podkupljanja uradne osebe. Ravno minulo sredo so zaplenili nekemu takšnemu delamržnežu 12 kg kvasa In 12 kg usnja, pa je hotel stražnika podku- piti i 200 K. Dobil je pri okrajnem gla- varstvu primerno plačilo, glavno nagra- do pa mi! bo dala okrožna sodnija. Fsti dan so zasačili tiliotapca, ki je hotel oc?- nesti čcz mcjo 19 lisiejih kož. Dobil je 48 in- /apora in 1000 K denarne globe. Ta- kili zlikovcev pa dobijo seve vsak dan nekaj. Socijalni demokrati in celjski Jiajfačl. V; kaki tesni zvezi so naši socijalni demo- krati in ceijski nemškutarji, dokazuje dej- stvo. da se je našlo že v drugič po kon- čanih pustnih in drugih zabavah »rudece firme« v hotohi Union, pred to hiso par frankfu'-tarskih trakov, ki so jih nemčiu- ski püsetniki soc.-dem. veselic pri odho- du zgubili. — Vsak dan se vidi zopet po kavarnah in drugod polno sukenj z črno- rudeče-žoltimi monogrami. Ali bo res trc- ba na brahijalni način odpraviti v vsa- kem posameznem slncajii to gmisno uvi\- vanje? Čtt liuaš trd uos, pojdi stanovat v Bcnjamin-Ipavčevo ulico ali na Lavo, kjec boš imel priliko. da si v egiptovski temi pri vsakodiievnili knramboJažah pa- santov v vočerniij iirali zrahljaš svoje tfresne kosri. t'lektriC'ne svetilke, ki so tarn namešeene, imajo to prednost pret! druginii, da so tako slabe, da jih v svltu komai vidiš, in da gorijo veliko raje zju- tra] ob 8. uri nego zvečer ob 20.. uri. Kje so oni lepi časi, ko sa nam razsvetljevale ceste petrolejke? Sicer bi nionda ne bilo posebne polomije v gospodarstvu mest- ne in okoliške obc'me, ako bi se vsaj Se ena električria žarnica na Benjamin-Ipav- cevi ulici namestila, morda na »KopaliS- cii*. kjer žc dolgo casa obstoji tozadev- Jia naprava, in ako bi sc posestnikoma hiSe št. 21 na Lavi in lesnega skladišCa ob savinjski žcleznici dala kaka odškoa- nina za to,.da pustita vsak po cno žarnt- co goreti saj ob najtemncjši temi, toda za take brige menda nima nikdo Casa. •—- Upati jc pa, da se bo to zgodilo, kauar se bo pripetila kaka večia nesreča. Beraška idila. Nekateri berači so res že postaii fiiba božja. V Celju se na prl- iiur odlikuje neka ženica, ki uganja po gostilnah in prodajalnah sitnobo, Ce ji ne darujes toiiko, kolikor misli, da »zasluži«. Ko obere v gostilni vse goste, sede h ka- ki na pol zasodeni mizi -- četudi je mor- da dovolj praznih — in si naroči vina in zopet vina. K temu poje nekoliko in če so priSli med tem novi gosti, se loti še ten in potem odide, da pride popoldne zopol. Jaz, ki sem jo obdaroval, pijem k žemlji pivo. ona pa si privošči - - klobase in vl- na ... V neki gostilni si naroči za obed juho, ki mora biti mastna, za juho zalitc- va počenko. k tej po dve prikuhi, na to pije četrt starine in vrh vsega še hoče čr- no kavo in je zelo uevoljna, če je ni. Po- tem leže na klop, posmrči nekoliko, Cez eno uro pa vstane, izpije zopet četrt sta- rine in liajdi znova na dober posel. In Če ji ne da§ ničosar in se je celo nevoljno o- treseš, ti zagrozi z obljubo, da ti ljubi Bog svoj čas odrečc milostno sodbo svo- jo. — O, so še ljudje, ki znajo živetil In gostilničarji in krčmarji mirno gledajo, kako jim odganjajo goste. Organizacija vojnih invalidov — Koštoinaj. O. Koštomaj, brivec v Celju, nas prosi, da objavimo njegov izstop iz »Organizacije vojnih invalidov«, ker sc ne strinja s cilji, katere zaslcduje ta orga- nizacija in ker noče podpirati nobencga strankarstva (?). Ta njegov izstop naj blagovolijo invajidi, celjski odbor in Cen- trala na znanje vzeti. K nadaljncmu raz- vitku organizacije želi mnogo srečc! — Ne vemo sicer, kaj je pravi vzrok temu izstopu in želji daljnega dobrcga razvit- ka org. voj. invalidov; morebiti je gospo- da pogrelo predbacivanjc, da jc zahtcval za svoje predsedništvo odškodnino nic- sečnih 2000 K, ki bi se mu naj izplačale iz sredstev za katera prispevajo organi- /irani invalidi s svojo Članarino? ONEVNE NOVICE. Ivan Roškar — Franc Roškar ali farbanje brez konca in kraja. Včerajšnji »Slovcnec« poroča v svojem izvirnem poročilu o novi vladi, v katerem pravi, da je ministrom za kmetijstvo imenovan g. Ivan Roškar. »Jugoslavija« pa poroča, da je minister za kmetijstvo neki Franc Roškar. Stvar je zanimiva v toliko, ker hoce »Slovenec« najbrž reči, da jc kmc- tijski minister bivši avstrijski klerikalnl poslanec in edina ugledna oseba SLS v Slov. goricah kniet Ivan Koskar, ki pa sc je s klerikalno stranko po prevratu sprl, ker je stranka poslala v Beograd mesto njega dr. Hohnjeca. Klerikalci so med tem že ponovno hodili g. Roškarja dre- gat in prosit, da bi šel agitirat za nje, po- sebno v zadnjem času, proti SKS, pa brczuspešno, ker je hotel imeti g. Roškar kot smo svoj čas že poročali, zadoščenje v Beogradu. S tem imenovanjem so to- rej klerikalci hoteli Ivana Roškarja zopet kupiti. Kupna pogodba pa je neveljavna, ker mora biti po današnji ustavi vsak minister ob enem poslanec, kar pa RoS- kar ni. Klerikalci to dobro vedo in so to- rej svojega bivšega poslanca in požrtvo- valnega agitatorja kot pravi «kmečki prijatelji« zopet samo za nos potegnili, kakor lansko jesen, ko so ga tudi pova- bili v Beograd in mu še le tarn povedaTI, da imajo rajši duhovnika dr. Hohnjec«. Shod javnlli nameščencev v Ljublja- ni. dne 19. tin. je potekel sijajno. V prc- napolnjeni dvorani so govorniki povdar- jali, da uradništvo ne bo trpelo, da bi sc katcrakoli vlada ž njimi igrala. Hočcjo biti državotvoren element, zahtevajo pa tudi, da se jim omogoči dostojno življc- nje. Povdarjalo se je, da je strpljivostl konec, vendar mora uradništvo ostatl solidarno vkljub intrigam. Protestiralo se je proti nasilju hrvatske viade proti voditeljem hrv. uradnižtva. ki še do da- nes v zaporih niso bili zaslišani. Zastop- nik policijskega uradništva ie izjavil so- lidarnost z ostalimi sloji javnih namcS- čencev. Sprejete resolucije zahtevajo podaljšanje draginjskih doklad preko I. marca, ureditev službenega razmerja provizoričnih in pojfodbcnih uslužben- cev, dovolitev znižanih železniških kart in izpustitcv, oziroma takojSnjc posto- panje proti Bcnkoviču in tov. na Hrvat- skem. Ljubljanski §kof in agrarna refonna. Po tozadevnili vladnih odreJbah mora imeti vsako veleposestvo, ki meri nad 200 ha, ziasti pa vdeposestvo nad 500 hektarjev, strožje državno riad/orstvo v svrlio izvedbe agrarne reforme. Ljub- Ijanska Skofija pa ima v sodnem okraju (iornjigrad in Vrausko veleposestvo, ki meri 9271 ha, med iem 7421 ha gozda. jc torej največje veleposestvo na Spod. Sta- ierskem in vendar se do ilaues ni pod no- benim državnim iiadzorstvom. Stvar bi bila raznmljiva .a nikakor upravičljivam utemeljena), če lii imelo poscstvo nase domače uradnistvo. Liublinnski skof Pa ima za vodjo posestva trdega Ncmca, gozdarja Donneria, ki niti slovens^ine ne razutne. Ne homo razmotrivali, kako spravlja ljubljanski vladika t^ narodnl greh v sklad s svojo jugoslovansko na- vdnšenostjo, katc;o je bivša Hcrikalna deželna vlada celo nagradih s krasnim avtomobilom. Vprašamo pa poverj»Mii- ^tvo ministrstva za agrarno rcformo, ka- ko more pustiti rajvečje veleposestvo, ki pade pod agrarno. reformo, brez ür- žavnega nadzorstva. ceprav je vodja posestva nemSki nacijonalec? — PovrM tega se nam poroča. da je nadzornik ve- leposestev Nemcev barona Hoschek- Miihlheim iz Qradca, katerega posestvo leži v okrajih Kozje, Sevnica. l.asko in Strong »NOVA DOB A« Štev. 23. meri 1644 ha ter grofa Moskona iz PiSeo nek ncmški gozdar Lang, grofa Attemsa iz Brežic. Tudi to dejstvo je skoro never- jetno in vendar resničuo, ter stavljamo tern potom javno vprasanje na glavnega" poverjenika ministrstva za agrarno re- I formo: kdo je to zakrivil in v com je to utcmeljeno? Osebna vest, u. dr. V ekoslav *Su- menjak je napravil sodni i-pit in je irnc- novan za sodnika v Srnarje pri .Jelšan. Cestitamo! Izprenieuiba poštnih kraicv. Z dnem 20. sveeana tl. se izloči kraj Dolenja vas iz poštncga okraja urada Artiee ter sc prideli onemu selske pošte urada Vidern pri Krškem. Ponarcjcni kolki na tisočaklh. Ker krožijo v prometu tisoeaki avstro-ogrskc banke s ponarejenimi kolki. se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svoje ti- sočake eim preje zamenja in sicer v Ljub. ljani pri finančni deželni blagajni izven Uubljane pa pri svojem pristojnem davC- nem uradu. Ponaredba je presenetljivo dobro uspela, zato naj bo občinstvo s tern posvarjeno. Kancelparagraf tie gre v glavo ma- riborski »Straži«. üospodje so si tako 'Vbilj v glavo, da morajo na prižnicah in v spovednicah uganjati strankarsko po- litiko, da jih je naravnost strah, ce samo čujejo besedo kancelparagraf. Pravijo, da ga ni mogoče izpeljati. Bomo videli! ali se bo eden izmed gospodov dal par- krat zaporedoma po par tednov zaprcti! Vpitje »Straže« nas pa ne razburja, kcr kaže le slabo vest! Vse, kar le prav! Prejeli sino: Precl oči nam je prišel dopis celjskega okroz- nega sodišča na neko sodišče na Nem- Skem Štajerskem, datiran od 25. novem- bra 1919. Dopis Je docela neinški, celo ti- skana firma ima nadpisan ncmški pre- vod. Pod iinensko Stampiljo slovenskega nadsvetnika bliSči sc pa lastnoročni pod- pis: »Pfelog, Ofc.« VpraSamo: ali je o0 v kotnad. dame 28 v komaü, športke 24 v komad, ogrske 10 v komad ltd. — Pred sklepom lista dobili smo sledeči od- lok kr. finančnega ravnateljstva v Mari- born: Vsled odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne 12- januarja 1920, St. 403 in odobrenja gospo- da finančnega ministra z due 19. jannar- ja 1920, št. 180 imajo od 20. svečana 1920 dalje vcljati za svalčični tobak. tobak za pipo in zn svalčice nove zvišane ccne, ki ponuMiijo približno 10—20% poviSka pri teh tobačni.h izdclkih. V tern smislu so se popravili tudi cenovniki o izdelkih tobač- ne cc jc, kakor smo poročaH ž> v zadnii ŠU-- vilki, unoljalo zn obeinstvo dva nova me- sa n a vlaka St. 831 in 860 in sicer poeens"! s 16. tm. Mi smo to vest objavili v sv.:-. jem list«, ker smo jo slučajno onazili m majhnem razglasn tukajšnjc postak*; or! ravnateljstva južne žclcznicc pa še tTo danes liismo dobili nikakega obvestilu. in nienda radi tega vesti tudi še ostali listl, niti dnevniki, niso objavili. Stvar je sicer malenkostna ali pa tudi ne, vsekakor pa je zelo značilno, kako ravnateljstvt; v Ljubljani pojmuje važnost javnega pio- meta. — Istočasno smo izvedeli še slede- čo zanimivost z železnice: Celjski gospo- darski urad je dobil poseben vlak za na- bavo živil iz Banata. Vlak bi imel pod spremstvom tukajšnjega uradnika odpe- ljati seboj kot kompenzacijsko blago za žito pločcvino od tvrdke Westen iz Ce- lja. Vlak je prišel 14. tm. v Celje in Je ravnateljstvo poslalo gospodarskemu i(- radu naprej tozadevno brzojavko, ki je bila žc 13. tm. tukaj. Ker pa je gospodar- ski urad prejel to brzojavko od železntce še le 16. tin., je vlak odpeljal v Banat brez sprcmljevalca in pločuvine. Socijaltia zakonodaja. v Celioslov a- ški. Cehoslovaško naro'Juo sliromadže- nje je sprejelo že 40 socijalnili zakonov, ki so bi!i vsi enoglasno sprejeti, toraj tuüi od zastopnikov buržoazije. Poleg tega je vlada izdala celo zbirko socijalnili int- redb, tako da je Celioslavaski v socijal- no-politični zakonodaji na vrhuncu. Po- vdariti moramo, da je tudi naša socijalna zakonodaja v tern urtkem casu mnoso koristnega odredila. oopiSi. V Dobcrni pri Celju so v noči od srede na četrtek vlomili. neznani tatovi v ncko trgovino ter odnesli za približno 80.000 kron mamifaktumega blaga. U zločiucih še ni nobenega sledu. Ootovo se gre zopet za kako organizirano baudo ter opozarjamo radi tega druge trgovce po deželi, da se proti sličnim vlomom zavanijejo. Šoštanj. V nedeljo. dne 22. tin. ob .1 uri poiv>ldne priredi Citalnica v liotelu Jugoslavia 5-dejansko burko »Zmešnja- va nad zmešnjavo«. Vabiino k obilni tide- lcžbi! Rečica ob Savinii. Pustna prireditev gasilnega drušlva due 15. febr. tl. se je obncsla vrlo dobro. Med izvrstnim proiz- vajanjem šaljivega sainospeva »Župan^ je začelo ljudstvo trumoma prihajati, meü igro »Citalnica pri Branjevki« pa je bila dvorana docela napolnicim. Z radoStjo zasleduje pisec, kako se je jel nazkret^Kl flosarski narod probujati in zanimati za vse, kar je blago in lepo, kar pospešiije ujegovo samostojuost, naobrazbo in rar- voj. Zeleti bi bilo, da bi se število priredi- tev le pomnožilo, zato kličemo vrlim rc- či^kim kultuniim delavceni krepki «Na zdar« in na skorajsnje svidenje. Iz Šmartua ob Dreti. Dobili smo pc- trolej. To je dobro. Prav pa ni, da sc ]c pri nas prodajal liter po 10 K, dočim so ga v Uornjemgradu, kamor je 3 km dulj- ša vožnja, dobili po 8 K 90 v. Tudi raziie- litev je bila čudna. Maii poscstniki so ga dobili manj nego veliki. Ali mora res inn- li posestnik prej spat iti nego veliki? Po- trebno bi. bilo, da pristojnc oblasti gletla- jo na tako čudno poslovanjo. Slovenska ßistrica. Poročali smo že, da se je tudi v nasem okraju politic- no življenje zelo oživelo. Zudnji e>is sc posebno Intro Siri »Saniostojna kmetijska stranka«, ki ima celo v občiiiah, kjer uiso imeli niti svojega shoda, popolno večino. Med kmeti vlada naravnost navdušenjc za stranko. Agitacijski tečaj, ki so Ra pred knükim priredili klcrikalci, torcj ni prav nič zalegel. Nasprotno je položaj da- nes tak, da je vsakega sram biti klerika- lec, celo »najzvesteiši« v Slov. BistricI se otresajo to dvomljive časti. Seveda. na pogorišču visoke hiše nihče rad nc žvižga! Slovenska Bistrica. O prodaji voja- šnic krožijo čudne vestj. Veščaki trdijo, da so iste z ozirom na dauasnjc stanjc krone in visoko vrednost poslopij vredne najnianj 2 miljona ter bi občina tudi !>rav laiiko to ceno dobila, če bi prodajo obja- \ila po časopisih, kakor je to storil v c- nakem slučaju n. pr. mariborski magi- stral. Občina pa je.bajc poverila prodajo kar nekemu občinskemii sosvctniku in ljudje šušljajo o visoki proviziji. Vemo pozitivno, da to ni samo šušljanje in ker hočemo imeti javno upravo čisto, prica- kujemo, da bo vlada z gerentom in so- svetom vso stvar pred odobritvijo zade- ve uatanko preiskala. Tu bi bil ozir na prizadete neodpusten. Ormož. Ormoški dopisnik maribor- ske »Straže« je za Pust odstavil gerenta dr. Lašiča in postavil drugega gerenta. Druge nesrece ni bilo. Ormož. Konji so se splašili 16. tin. Josipu Voglarju. hlapcu nekega tukaj- sujega gostilničarja. Hoteč zadržati ko- nje, je prišel hlapec pod voz in dobil take poškodbe, da jo v par miuutah izdihnil. Ormož. Ormoska Citalnica je prirc- dila v zadnjem casu več dobro uspelin iger. Nekaterc moči so zelo dobre, druge pa kažejo začetnike, ki bodo seasoma do- bri igralci. Opazilo se je, da je pri vsalU igri bilo več kinečkega ljudstva navzoče- ga. PriporoCali bi Citalnici, da nam nutu še več prireditev, katere so postale pn- iateljsko shajališče vseli slojev. Ormož. Naši klerikalci so samo ta- krat narodni, če pričakujejo od tega kak dobiček. Drugače jim je pa narodnost sa- mo krinka, s katero hočejo slepoinišiti med našim zavediiiin ljudstvoin. V dose- go svojih nečednih namenov se zvežejo rnagari s samini luidičem. Svojčas do ko- sti rdeče-žolti monarhisti, so se, komaj da smo doscgli s tolikimi žrtvami izvojeva- no svobodo in ujedinjenje, ti gospodje kar čez noč prelevili v strastne republi- kance! Ormoški klerikalci so padli tako daleč, da se pajdašijo in bratijo z ljudmi Brodarjeve in Stommanovc vrste, z naj- hujšiini renegati in ^agrizeuci, kateri se daues delajo in račuuajo na razpad Jugo- slavije, hajlajo nernški Avstriji in jih le Se želodec ter želja, škodovati naši domovi- ni, drži v naši državi. Brodar je leta 1914, ko so avstrijski rablji divjali proti naše- imi življu, na ormoškem kolodvoru, kjer je >'junaško« branil Avstrijo, pljuval po uaših zrtvali, jim dajal najgnusnejše pri- imke in celo z bajonetom grozil. Teinu eloveku, ki se danes javno kaže, da je o- stal isti, so naši klerikalci ~ cujte in str- mitc! — ponudili županski stolec! Nimn- Dio nic proti ljudem. ki so bili pod prej- šnjimi razmerami naši nasprotniki, bodisi da so bili ali odvisni ali jim jc tako bolje kazalo, pa so clause dobri in lojalni d,r- žavljani. Sramota pa jc, če hočc stranka, ki se imenuje slovcnsko, spraviti na kr- milo ljudi, ki rujejo očito proti državi in djnastiji -- kar smo vsak čas pripravlje- ni dokazati — in spravijajo te ljudi samo radi tega na povrsje. da bi .^kodoval» nam in da bi tajnik ormoSke posojilntcc, katerega lastni ljudje ne marajo ter so mu odpovcdali službo, prišel v občinsko pisarno.-Stojimo na stališču. da bi vod- stvo stranke , ki jc pouceno o njcKOvilJ zvezah.če bi imelp količkaj čistega n:i- rodncRa duha, moralo nastopiti proti ie- niii in ker tega nc stori, pade madez na njega! Nas v ostalem klcrikalno-ncmčur- ska zvcza pnšča popolnoma hladne, ker nam nc more niti uajmanj škodovati, spoznali pa smo tisto peščico ljudi, ki ho- čejo s pomočjo klerikalcev krhati tin raS! državi in to si bomo zapomnili! TRGOViNA, OBRT IN NA- -I0DN0 GOSP0DARSTV0 Kako daleč smo v agrnrni leionnlV I'overjenik za narodno gospodarstvo v Zagrebu g. Juraj Dcnietrovič se je minu- ]e dni mudil na iniiiistrstyu za agrarno rcformo v Beogradu ter je prišedši do- uiov podal v »Riječi« naslednje poroCHo o načrtih za izvedbo agrarne reforme . Pripravljene so tri uredbc: 1. O organl- zaciji ministrstva za agr. reformo. Kot izvrSilni organ tsga ministrstva bo poslo» valo 7 ravnateljev, ki sc ustanove v Za- grebu, Novem Sadu, Ljubljani, Splitu, Sarajevii, Cctinju in Skoplju. Ravnatelj- stvo je dntga inšlanca, v gotovili stvar oil tudi zadnja. Izvršilni organi ravnatelj- stev so okrožni agranii uradi. TežišCe vscga dela prehaja na te urade. Elabora- te za oddajanje zemljcv zakup bodo iz- delovala agrarua poverjeniStva. a odo- briti jili morajo ti uradi. 2. O uvcdbi dr- žavnega nadzorstva nad vcleposestvi, oz. o prehodu vcleposcstev v državno u- pravo. tilasom te uredbe se nad vsemi veleposostvi uvede državno nadzorstvo: veleposestniki bodo morali za ostalo jim zemljo predložiti gospodarske načrte, ka- tere bodo morali potrditi okrožni agrarni uradi ozir. agrarna ravnateljstva. S tern se hoče zajamčiti gospodarski prospeli vcleposestcv. Ako bi se pokazalo, da ho- ce veleposestnik pri tcm izigravati a- grarno rcformo ali gospodarski uspeli, sc na veleposestvu uvede državna uprav«- 3. O razlastitvi veloposcstev. Razlastitev bodo mogli zalitevati državni organi v državne svrhe (scm spada tudi kolomza- cija) potem občine v komiuuilne svrhe (za gradbo delavskili in uradniskih sta- novanj in vrtov) in konsino agrarni odbo- ri za kmetskc domove. Za razlnSeena /Aini.iišča naj bi sc dosedanjim lastuikorn izplat-evala reiita kot odSkodnina za iz- gubljeni dohodek iz posestva. kar pa / idSkoduiuo ZH mrtvi in živi inventar ni .-no ter iso; o tej odškodnini naj sklepa ',;ikonodajni zbor po izvri>euih volitvafi. lcmcljem razlastilne odredbe se bo mu- ilo začcti s kolonizacijo v Slavoniji in Vojvodini še to poletje, doeim se v Mace- ioniji že sedaj dela v tern smislu. — 2a ^estavo potrebne statistikc o veleposest- vih v Hrvatski in Slavoniji je vlada odo- brila kredit 1 milijon kron. V kratkem lz- ide vladna naredba, s katero sc gornje u- cdbe oživotvorijo. Škrob iz konize. Tvrdkam, ki se za- liinajo za škrob iz koruze, je v pisarnl rgovske in obrtniške zbornicc v Ljublja- ni na vpogled tozadevna ponudba neke tovarne v Banatu. Prodaja bnkovega lesa. Dne 25. ic- bruarja tl. prodal bo žmnarski odsck de- zc'ine vlade v Sarajevu potom ustmene ali pismcue dražbe 6000 bukovih dreves na panju. Predmetni razglas, vsebujoc vse podrobnc podatke, jc intcresentom \ pisarni trgovske in obrtuiške zbor nice \- Ljubljani na vpogled. Zarfeija poroöila. Pogajanja v prejšnii opoziciji Bcograd, 19. febr. »Cpoha« javlja, da so se v pogajanjih med klubi opozicij- skega bloka početkom kiizale težkoče vsled zalitev Nar. kluba .katere so pa v poteku preneliale. Pogajanja so uspela z ozirom na takojšnjo izvr§itev izprcmemb v posameznih pokrajinskih vladah, naclu- lje glede valutnega vprašanja, ki sc spravi pred parlament, potem da nova lada odpravi vse politične komisarje m izvede v občinah tajne volitvo. Protičcvo tipanje. Beograd, 19. febr. Protič, ki je dobll mandat, da sestavi tak kabinct. ki bo de- loval s parlamcntom, upa. da se mu po- sreči dobiti nele vecino. ampak nidi kvorum, kcr bi pomagali tudi Crnogorci. * SocijaJisti ne podpirajo vlade. Beogrud, 19. iebr. »Beograjski Dnev- nik« javlja, da je vest, da bi socijalisti hoteli podpirati vlado z delom v parla- inentu, ncrcsnična. Oeiuisija hrvaške pokrajinske viadc. Beograd, 19. febr. Sein jc prispei z brzovlakom povcrieuik dr_ Hn^->^a |^r izročil vladi akt z demisijo hrvatske po- krajinske vlade in vseh velikih županov iirvatskih. Seja Nar|)ciitega kiuba. Ueograd, 19. febr. Narodni klub je v današnji seji razpravljal u, delu parla- rntntarne zajednice. Nov hrvatski ban. Beograd, 19. febr,- V dolKotrajni se- ll, katero je imel prejšnji opozicijski.bloK, izrazil se je Protič, da jc mnenja, Ua kvorum ni potreben. V razpravah se ie govorilo med drugim tudi o tern, da pc?- stane dr. Laginja hrvatski ban. Annijsko povellstvo v Zagrebu. Beograd, 19. febr. Narodni klub sc je v seji opozicijskega bloka zavzemal zn to, da se armijsko poveljstvo v Zagrebu poveri generaln Pliverieu in polkovniku Kvaterniku. Ministrski portfelji. Bcograd, 19. febr. V scji opozicijo- nalnega bloka so sc sporazumeli o razde- litvi ministrskih portfeljev sledečc: Na- rodni klub dobi 5, klub dr. Korošca 3, skupina Ribaraca 1, skiipina Mcdakovic 1. radikalci 9 portfeljev in I voini mini- KtCi". Invalidiio vprasanje. Bcograd, 19. febr. Regent je podpi- sal uredbo o invalidnem vprašauju. Italijanska nasilstva. Split, 19. febr. Na otoku Hvaru arc- tirali so v Bogomolju italijanski karabi- uijeri župnika, tajnika občine, učiteljlcn in njenega Sletnega sina ter jili ukovanc v verige odvedli neznano kam. Povocl tcmu je bila ueka slavnost v Bogomolju, ob kateri priliki so bile razobeSene naSe trobojnice. , ŠPOf?T. Vsem prljateljem športa! S sklepom ilelegatov vseh športnih institucij, se j-3 ustanovil pod pokroviteljstvom Njegove- Ka Kraljcvskega Veličanstva regenta Aleksandra - Olimpijski Jugoslovanski Odbor s sedczem v Zagrebu. Naloga mu ie, da se potom Sporta pomladi moč ua- Scga troimenega naroda. Kakor nekdaj (jrki, tako se zavedajo daues vsi kulturni narodi sveta, da je gcjitev športa eim iz- med najmiJnejSih potreb družbc. Po ob- upni borbi našega naroda za osvoboditev Štev. 23 »NOVA D O B A« Stran 5. in ujedinjcnje pokazuje sc kot najvcčja potrcba: regeneracjja (preporod) toliko v fizičnern kolikor v moralnem pogiedu. Da sc zberejo potrebna deharna sreü- stva, sc obrača odbor do vsch pocdin» cev,, vsch inšlitueij in vseli oblasti, tfa "ui v to svriio pomagajo bodisi z cienar- no, bodisi z vpisom za člaria. — Pozlv- Ijamo vse prijatolje Sporta. da euergieno pi'iponicrcjo, da sc ustvarijo potfoji naše- ga skupnega -napredka in nadejeino st-, da se jim bodo pridrnžili tudi vs-i oni, Ki cutijo, üa je njihova dolžnost, dclati v,n kulturncin preporodu našcga riaroda, tfu bi tudi mi bili i'ostojno zaslopani v !•;olu ontaiih napretinih in eh'ilizininili narc- dov. — Üru^i telepaiicüi vceer uprizoii thut us v veliki dvorani tiotcla Union t:> Icpat Bcn-Aroliy Bey, o katerega zmož- nosti sino zadnjič poročaii Istodobno da- je njegova žes;a dobro lispele inasičuc •prcclstave. I S*pi*e tičnih bclečinali? Drg- njenje s pravim Fellcrjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodeino ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K. Rabite milo, odvajajoče «redstvo? Felerjeve prave Elza krogljicč izvršujejo svojo dolž.iost! 6 Skatljic 12 K. — Za gorski sok zoper kaSolj in prsnebole-"ine. T steklenica 5 K. Zdodec okrepčujo^a švedska tinktum, 1 steklenica 12. K — Omot in poštaina posebej, a najcenaje. Evgen V. Feuer, Stubica dolnja, Elsa- trg št. 356. Hrvatska. 1590 E 15-4 j Fotografiranje v kostumih Cenj. dame se tem potom vljudno obveščajo, da sem določil nedeljo 22. svečana od 11. do 4. ure za slikanje v kostumih. Ateüje dobro zakurjen in bo nemoteno. Fotograf PELIH9N v Celju. 282 Frotestni shod mesarjev lit prekajevalcev \z cele Slovenije se vrši v nedeljo, dne 7. marca 1920 v veliki dvorani hotela _______»UNION« v Celju. 286 1 No prodQj je v Tremerjih Stev. 2 pri Celju ills a Z gostilno, prostori za trgo- VinO ter 8 oralov zemlje iz proste roke na Javni dražbi v nedeljo, dne 29. februarja 1920 Li- citacija se vrši ob 1. uri popoldan na lieu mesta. • 283 2_-j Spbsha zodružna banba NOVI-SAD kupuje vsako množino rezanega lesa, desk, las, šlafelnov, tesanega lesa in okrogll les franko postaja ali v gozdu stoječi les. Tozadevne ponudbe je nasloviti na 284 5-1 Tone Šarhg Ruše> Gospodfčna s primerno šolsko predizobrazbo se takoj sprejme v pisarniško službo. Urad'ie ure so samo dopoldan. Ponudbe z navedbo I znanja in z-'.htevo place se naj predložijo v Trgovsko- in obrtno kreditno zadrugo v Celju, Can- » karjeva ulica 5t. 9. 283 2—1 \ Dva izvežbana bonisbo tlopco se takoj sprejmeta proti dobri plači, stanovanju in hrani v službo. Dotični prosilci naj se zglasijo s spričevali pri Cementni tovarni »AVA« LaSko. 281 2-1 I. jugoslov. tovarna sladne kave Jovo Gigovic, Nova Gradiška, Slavonija, dobavlja vvsakininožini sladno kavo I znamM „flordar" v zavitkih po 200 in 50Ü gr., v ori^inalnifi zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni, iranko vsaka že- lezniška postaja. Zaloga za Slovenijo JOVO GIGOVIC | Maribop ail Gianni trg Zl. 267 -1 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- I PoBi'O! pioj. Omare, postelje, miza in 6 stolov, umivalna iriiza, salonsko ogledalo, male mizice, si ike, zajc za izzuvanje, vse to je lepo politirano; ptičja kletka in druge stvari se po nizki ceni proda. — Kupci si naj ogledajo od 2. — 4. ure pri Fpano Fuchsu, Strossmajerjeva ul. 5. 280 1 Ž5OG « ^TBRJE. «»etek 20., sobota 21., nedelja 22. In pondeljek 23.: D Kukavičji princ ra™*a w 7. dejanjih po romanu Ofona Bierbauma. n)Gm edj premU2rah tcga filma v velikomcstnih kinemafografih jc bilasodbao baumoveqa: KukavicJ* princ je najboijsi film sezone 19/20! Zgodba Bicr- skega gentiGr°mana JG ^"hovita dekadentna knjiga, opisujoča življenje donjuan- gnczdu, iiot ^!1,8'. ki mu služi ves svet samo v naslado. VzrejGn v tujem y katero ga pg^r V,'^c Ja)"cc» podprt z materijclnimi dobrinami in gazeč v blatu, in sovrasivo, rom lluc*°bija okolice, spekulacija za njegovo premoženje, zavist velemestne beznice^ k,ul(av'čji piinc od pustolovščine do pustolovščine, skoz Pariza in Rima, v 'ds3-1!"6 ^urtlzarl i*1 palace imenitnikov, doma je na buljvarih pryovrstni igri vseh \ } izguhljcncev in bogatinov . . Film se odiikuje po j bajnih interierjih pnlač ar'CGV' siJslini^ scencrijah iz Benetk, Rima Sicilije itd., da se očj ne morajo odtrq-O-(ratov »"^urtizan in rcžija je tako spretna in živa, S"/"'""N~>'~''>V'^^ sl:k, igre in dejanja. 287 1 C6ne prosforotn ii»^^^—~"~"----^^"^——^^-^—~v------«*~.---- Ložmsedeže^zaprtisedežSK, ^edsiavi se zvišajo in sicer: ^»l prostor 3 K, II prustor 2 K, 111. prostor 1 50 K, IStavbeno in galan- i lerijsko Kleparslvo S Ant. loil» nail. , Franjo Qolzan --------Cclie-------- 20 Kralja Petra cesta 8 nanprotl ..Belegn vola" 12 iPrevtema via v «trohu spadajoča m tfela, Izvriltev ločna In solldna. ¦ Krojaški pomočnik 35 let s kurzom rezannja, išče primerne službe takoj ali pozneje. Naslov pove uredniStvo »Nove dobe.« 268 2-2 Spaliiica skoro nova, lepa moderna svetla, k temu par žimnic, miza, kopalna vana, kuhinjska štalaža in druga kuhinjska oprava se proda do 23. t. m. vse skupaj za 10.000 K. Vprašati in ogledati (tudi v nedeljo eel dan) v Celju, Trubarjeva ulica 1 (Vila Adele) I. nadstr. levo. Blagajničarka se takoj sprejme v »Narodni kavarni« Celje. Pred-tava od 10.—12. ure dop. v pisarni I. nadstropje. 273 3—2 Stole, žimnice, razno pohišfvo in tapetniske izdelke ima v ¦:-Z„ Mio Baumgspfner Gosfioak^ ulica 25, Naročila se izvržujejo točno in solidno lamshe hpajnihe in iantSKi les kupim večio mno- žino ter plačam 4 m dolge 10 cm §i- roke in 20 mm debele krajnike po 2 K 50 vin. komad franko vagon. Ernest Marine, 258 3 - 3 Sv. Pavel pri Celju. I Iščem solicitatorja j Vstop 1. aprila. Odvetnlk dr. «RapOC, Marlbor. I 275 2-2 tto jiir priporočacenj.gostoin najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se pripcroča llllHlHil IŠČem poštenet;a in zaneslji- vega in še ne kaznovanega nocnega cuvojn proti dobri plači. liro ča^er, Spodnja Hudinja — Ceije. 266 2-2 ^ V gostilnl pri M Kepucinstißin mostu me točllo prislna l|n- fomerska In haloska vlna. Vsak» dan svtže plvo v sodčkth. Topla In mrzla ledlla vodno na raspolago. Za oblsk se prlporoča «. Ana Mikuš. _ Ivan Ravnibap Celje kupuje po najvišjih dnovnih cenahi lane no seme, 107 100-12 8Uh? 9°beV m vosek. Kupim konjski komad srednje velikosti. Ponudbe na upravo »Nove Dobe.« 263 2—2 i ! Sprejmemo uei izuežbanih ' sodarjev proti dobri plači. Zgla- siti se je pri cementni tovarni : „Ava"Lasko. ____ 26? 4-2 Pristno ljutomersko, ) bizeljsko ter haloško ] s^aro in novo vino < Hfl ŠKflHPI :; Razpošilja tudi po zeleznici nad j > 56 litrov. Cene zmerne, blago 1 Sprvovrstno! Za obilen obisk in !' naročila se priporoča ]'¦ 8 6 Josfp Božič m_\ gostitničar intrgovee z vinom, Breg-Celje. Jugoslovansko inženirsko podjetje oružba z o. z. inženirska pisarna in stavbno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. Z. MaribOP. Oiktringhoforc ulica it. 3V. Brzojavni naslovi: JIP — Ljubljana, — J1P — Maribor. Oddelek I. Projekti,proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Odde.ek 11. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedeljska melioracija. Oddelek HI. Beton, üelezobeton. Zelezne konstrukcije. Oadelek IV. Železnice, ceste, predori, mo- stovi. Oddelek V. Industrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpečevanje gra- diva. orodja in industrijskih tvarin. M 7 SÄLONSKI novodoSle kapele KONCERT v hotelii BALKAN V CELJIJ. Zaceäek ob 6. urä. n oj?roniüo p^ši- jv] Ijatev manufak- j^ ture naravnost $ iz fnozeinstv.'i ]e ^ prcjeia 'wrd^a >¦ K.Sterniecbi v Cel'U in sicer volue.tiskanine, cefirja, etarnina, batista za ženske o- blekc, sukfiii, icamgarna in hlačevine za moške obi eke, beleg.i in plsancga platna za perilo, klota, cvilli;-, robcev, svile in šc ninogo raznoga druzega blaga. katcro sr- prodaja zaradi nakupa v volikanskih ninožinnh po čudovito nizuih cenah. Razen tcga vedno velika , zaloga lastncga izdolka srujc, pred- pasnikov, bluz, kvii, ži-nskih, moSkih in fantovskih oblok po zcio nizkin cenah. Cevlji^eiiski, moški in otroški v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih čevljarjev. llustrovani cenik zastonj! Na debelosatno v I. nadstropju. A Veletrgovina ^ razpnsilJHlna MM II R. SiermecKI fil zjcelie - Siovenlia.tJJ I ___40 -7 ___' jft ¦ ' H^^^^H^ l]^^/^^ ^^^——^ ¦ ) i I v vsaki množini, tudi cele vagone odda importna ter ] i 274 2-1 eksportna tvrdka j ! Ferdo Serf, Maribor, Koi-oäka c. 21. j 36 111 burgundca 1919 lasttii pridelek. Prodaja mestna občina Ormož na javni dražbi dne 22. februarja ob 1 I. uri dop. v Ormožu. Pojasnila daje občinski urad Ormož. 277 2-2 ftestavracija v Celju, Glavni trg je zopet otvorjena. Prizadeval si bodem, vsakemu gostu najboljše postreči z dobro kapljico, toplimi in mrzlimi jedili. — Sobe za tujce na razpolago. ^________________ 20 i> 4-,^ < K^Jigarna, \ 3nuztlcalf)e •it? t k Zaloga papirja, pisalnih in rlsalnlb potrebStfn na debelü In drcbtio. f Hočefe obdržati snojo lepof0 ? Ho&eie imeti k^kop baržuei m-hko ko^o? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, St. III. rnočnej^e vrbte 9 K, k teinu Fellerjevo najfinejšc iilijno mlečno milo 15 K. Ho«5effs imeti lepe, zd:'-ave ra:e? Fellerjeva prava Elza Tannocliine pomada za rast las doscže bujnc lase! ZapreCi prhaj pre- rano osivenie. Zabrani p!e5i>! 1 lonček 6 K si. III. 9K. - Mazilo z ¦ bike t !( 80 v in .' K 50 v. Fellerjev pravi turistovski obliž" učinktije brez bolečin hitro in znnesljivo! Nobcnih karjiln očes več! Nobenih žuijev! Nobene tide ko>xe! M;ak; ^ Skatljica 3 K 50 v, velika gkatlja 5K 50 vin. 7n\\itk v^'rt Lai 9 rcllerjeve Elza umivaliie pastiljo -&oiUtS ^H hdj f (Kolonjske yode) t 3katlj:i 3 K. ¦¦¦ Fellerjev usipalen prašek proti potenju 1 škatija 5K. - Fel- lerjev mentolni citnik zopcr glavo ¦ in zobobol 1 Skatljica 3 K 50 v. —JPellcriev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici, špcijalni 27 K. NajboijSi parfum z najfincj- šim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hogei-ptider Dr. Kluger, bei, roza in rumen, I volika škatlja 12 K. — Močna Fran- covka v :;teklenicah po 6 K in 16 K. Ornot in poStnina . 1 ->99 15-10 posebej, a najceneje. ^-wv- - «y^ Evgen V. Fe^'r-r Ijeknrna, Stubica Elonjn, E3z:i trrj *t..v. 35U. (H» vatako») li^JT<»^«^tb gtuvnic» 3O.OO''•.OOti feron I Re^er.ni v ^"Oö^"- Podružnic v SjfiU-tu, T