fOČEN Tov« BOGO ^ aic a 3CO-3^- B»StO Šolska 11 — 9 — uvoes LETO VIII. ŠTEVILKA II Straža, 1. junija 1970 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU Aktivisti - pozdravljeni! Delovni kolektiv lesnega kombinata »NOVOLES« iskreno pozdravlja Ob 25 letnici osvoboditve Slovenije bo v okviru programa proslav in prireditev, ki bodo v letu 1970 posvečene temu jubileju, zbor aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zbor bo 7. 6. 1970 v Dolenjskih Toplicah, v kraju pod Rogom, kjer se je med vojno zadrževalo tudi vodstvo OF. V Dolenjskih Toplicah vse udeležence zbora se bodo tega dne srečali tisti u-deleženci NOB, ki so kot aktivisti OF, kot organizatorji odpora delovali v odborih OF, odborih AFŽ, Narodni zaščiti, SKOJ in ZMS, odposlanci kočevskega zbora in številni drugi, ki so organizirano sodelovali pri slovenskem osvobodilnem boju doma in v tujini. Na zbor, ki je posvečen 25 letnici osvoboditve, pa so vabljeni tudi ostali, posebno pa ne sme izostati udeležba prebivalcev neposredne okolice Dolenjskih Toplic, prebivalcev tistega dela Slovenije, ki je z vsemi močmi, ki jih je imel na razpolago, sodeloval v NOV. Franc Beg Izredno zasedanje DS V torek, dne 12. 5. 1970 je bila sklicana izredna seja delavskega sveta podjetja. Da je bila seja izredna, je vzrok v problemih, ki so se porodili in ki jih je bilo nemudoma obravnavati ter poiskati ustrezne rešitve. Eden izmed problemov je »dezintegracija organizacije in delovnih odnosov v podjetju«. O tem vprašanju je podal referat tov. direktor Jože KNEZ, ki je uvodoma dejal, da je bilo to vprašanje v obliki ankete postavljeno strokovnim delavcem v podjetju, ki so v svojih odgovorih dajali prioriteto prav temu problemu. Na vprašanje, kaj mislijo, kako naj bi se povečala učinkovitost organizacije — so si odgovori sledili v naslednjem vrstnem redu: 1. na osnovi točnejše delitve dela, 2. na osnovi večje odgovornosti, 3. na osnovi primernejšega nagrajevanja, 4. na osnovi študija organizacije poslovanja, 5. na osnovi primernejšega razporeda kadrov, 6. na osnovi izpopolnitve s kvalitetnejšim kadrom, 7. na osnovi dopolnilnega izobraževanja. »Menim,« je dejal tov. direktor, »da pa je potrebo tudi točneje razdeliti delo in primernejše razporediti kader«. »Vprašalnik, o katerem govorim, sem zastavil zato, da vidim, v katerih odgovorih so naši strokovni sodelavci enotni. Kot sem že omenil, izmed vseh možnih ukrepov, so vsi dali bistveno prioriteto urejanju notranje organizacije, če je tako, je prav, da analiziramo, kje so vzroki, ki vodijo do prepričanja in mnenja, da je sedanja organizacija slaba. Ker pa je potrebno, da smo pri tem objektivni in konstruktivni, je prav, da najprej ugotovimo objektivne okvire, ki pogojujejo organizacijo našega podjetja v preteklosti in za bodočnost. Za preteklost so pomembni tile elementi, ki jih moramo predvidevati tudi v bodoče: 1. Izredno hitra rast proizvodnje v zadnjih letih in ambiciozen načrt v tem letu, 2. velik investicijski napor ob rekonstrukciji, ki je pomenil, čeprav smo to investicijo neštetokrat kritizirali, da je bila ta obsežna, komplicirana, razdrobljena in relativno hitro izvršena. 3. tradicionalna samostojnost naših obratov, ki v nekaterih vprašanjih prehajajo v avtarkijo, 4. hitro vključevanje mladih strokovnih kadrov in zato njihova ne-uigranost z drugimi sodelavci, 5. zelo pestra različnost vodilnih kadrov po letih službe, strokovni i-zobrazbi, delovnih navadah, delovnih nagnjenjih in delovnih okolij, iz katerih prihajajo. Vse to pa o-težuje njihovo vsklajevanje. V teh pogojih in zaradi nujnosti, da upoštevamo stanja taka kot so, je hitra rast pomnožena z obsežno investicijo, povzročala rahljanje notranjih organizacijskih odnosov, ki so se pojavili v naslednjih oblikah: 1. neizvrSevanje nalog ob potrebnem času, ki je povzročalo verižne reakcije na vse strani in sicer v smeri proizvodnje, prodaje, ekonomike, investicij in ljudskih odnosov. v*\> \ (nadaljevanje H V na 2. strani) Izredno zasedanje DS (nadaljevanje s 1. strani) 2. stihijsko razporejanje nalog brez predhodne analize prioritet in zato medsebojno uničevanje učinkovitosti posameznih ukrepov, ker so sočasno upadali pomembni in nepomembni nalogi v dane delovne kapacitete. 3. improvizacija na mestu strokovno dognanih rešitev, ki pa v končni fazi pomeni ali nedokončan j e naloge ali njeno kvalitetno slabo izpeljavo. 4. neenakomerna zasedba kadra z delovnimi nalogami, pri čemer je del kadra živel »v senci«, drugi del pa je nosil pretirana bremena 5. v teh razmerah je tisti del, ki je bil preobremenjen, postal preutrujen, nervozen in tudi bolan Opisani pojavi imajo svojo prispodobo. Prišli smo v stanje, ki je e-nako, kot da bi hodili v krogu. Vendar, če človek hodi v krogu, pa tudi če v tem krogu teče, prihaja vedno ponovno na sam začetek. Seveda ima tako stanje svoja negativna vzporedna dogajanja, kot: 1. že omenjena nervoziteta ljudi, napeti medsebojni odnosi in omejena možnost rednega koordiniranja poslov 2. nezaupanje do ljudi in delovnih skupin, ki se kaže zlasti na relaciji: obrati—uprava in na relaciji proizvodnja—investicije 3. nepodrejanje skupnim ciljem in konceptom ter iskanje lastnega tempa in okvira dela, po domače povedano — nekateri bi želeli delati to, kar jim ugaja in ne to, kar je potrebno Potrebno je torej, da se ustavimo in določimo nove cilje, ki nas bodo vodili po najkrajši poti, čeprav bo tudi ta strma. To pa lahko dosežemo, kot menimo in kot smo rekli z intenzifikacijo in racionalizacijo notranje organizacije dela, in sicer na teh postavkah: 1. porazdelitev dela znotraj največjega kompleksa odnosov in sicer na relaciji obrati—strokovne službe in sicer tako, da se korigira avtokratska usmerjenost obratov in poveča odgovornost strokovnih služb za posledice v proizvodnji 2. prerazdelitev dela znotraj strokovnih služb z vidika najracionalnejšega razporeda kadrov in teže odgovornosti 3. dati odgovarjajoče ljudi na odgovarjajoča delovna mesta 4. konsolidirati enoten koncept organizacije, delovnih metod in delovnih ciljev ter izkoreniniti samovoljo ne glede, na katerem nivoju se ona želi pojaviti 5. utrditi odgovornost ljudi in služb preko statuta in pravilnikov v osnovi ter v konkretnostih s planiranjem dela vseh strokovnih služb v podjetju Na kraju še takoj odgovor na vprašanje zakaj teh predlogov nismo realizirali že prej. Odgovor je naslednji: V pogojih intenzivnih investicij bi vsaka radikalna sprememba organizacije lahko investicije zavlekla ali pa škodila proizvodnji, zlasti še, ker nismo imeli prostih ljudi za obsežnejše notranje reorganizacije. V nadaljevanju je tov. direktor tudi predlagal novo shemo organizacije. In kakšna je nova organizacija? Najbolj bistveno je to, da se tehnični sektor, na čelu katerega je bil pomočnik direktorja za tehnična vprašanja, razdeli na tri delovna področja in to na: — finalno proizvodnjo — primarno proizvodnjo — investicije Vodje teh področij se bodo v bodoče imenovali direktorji. Iste nazive pa predvideva nova organizacija tudi za vodje finančnega, komercialnega in splošnega sektorja. Imena delavcev, ki bodo zasedali ta delovna mesta pa bomo posredovali v naslednjih številkah našega glasila Janko Golež Sodelujte redno v svojem listu! POHITITE S PRIJAVAMI! Še nekaj prostih sob za tiste, ki želijo letovati, je na razpolago: — na RABU: od 1. do 11. julija 1970 in od H. do 21. julija 1970 sta prosti 2 sobi, vsaka s tremi posteljami — v CRIKVENICI: od 21. avgusta do 1. septembra 1970 ena soba s tremi posteljami — v SELCAH pri Crikvenici: od 21. julija do 1. avgusta 1970 ena soba s tremi posteljami — v SAVUDRIJI: od 1. do 11. julija 1970 ena soba s štirimi posteljami — v POREČU: od 11. do 21. avgusta 1970 ena soba z dvema posteljama — v LOVRANU: od 1. do 11. julija ena soba s tremi posteljami od 1. do 21. avgusta dve sobi s sedmimi ležišči (1 s tremi in 1 s štirimi) Vabimo vse, da pohitite s prijavami zato, da bomo mogli napraviti pravočasno razpored. Prijave moramo imeti vsaj do 5. junija 1970! b. I. Razne misli PODOBA NEKEGA POLITIKA. Časnik »Berliner Zeitung« takole spopolnjuje podobo nekega politika: »Njegov duh se ne iskri, zato pa mu glas mogočno doni!« — o O o — »POZABIL« JE, KDAJ JE BIL ROJEN ... Predsednik kanadske vlade je prišel na izvirno misel: »Pozabil sem na datum svojega rojstva in si prizadevam, da ga nihče drug ne odkrije. Tako mi ni potrebno slaviti rojstnega dne, brati horoskopov. Poleg tega se tako nekako ne zavedam, da se staram.« Predsednik ima zdaj 48 let. 5' s samoupravljalci Na naša vprašanja nam je ljubeznivo odgovarjal MILAN ZIRER iz TPP (Gotna vas). — Od kdaj ste v podjetju? V podjetju sem že 19. leto in sicer od 22. oktobra 1951. Tedaj je podjetje poslovalo še kot obrtno podjetje »Mizarstvo« Novo mesto, ki se je pozneje preimenovalo v »Oprema-les«. — Kako je bilo v začetku? V začetku sem opravljal razna mizarska dela, pozneje pa kot vodja izmene strojnega oddelka, vodja montaže in embalaže, pač kjer je bilo potrebno. Trenutno sem na delovnem mestu »vodja kontrole«. — Česa se najraje spominjate? Spominjam se, ko sem bil 12 let predsednik Sindikalne podružnice, smo imeli večkrat kolektivne sestanke, kjer smo delavce seznanjali s tem, kako podjetje posluje ter smo skupaj ugotavljali, kaj bi bilo treba narediti, da bo uspeh večji. Sedaj pa tega sploh ni, če pa je, je zelo malo. — Kako gledate na pripojitev k »No-volesu«? S pripojitvijo k podjetju »Novoles« sem zadovoljen in mislim, da bomo v okviru kombinata našli dostojno mesto. Želim, da bi v tem okviru poslovali bolj uspešno, da bi bilo čim manj zastojev v proizvodnji in da bi se podjetje moderniziralo. To zadnje je nujno, ker le s tem se bo povečala proizvodnja, obenem pa tudi osebni prejemki, ker so sedaj na nekaterih delovnih mestih še zelo nizki. Pridružujem pa se mnenju starejših delavcev, da naj bi se delavce, ki so že skoraj četrt stoletja v podjetju, bolj gledalo, saj so žrtvovali svoja najboljša leta in moči za razvoj podjetja. Želim tudi, da bi bilo več medsebojnega tovarištva tako, kot je bilo včasih. Ob koncu razgovora smo se zahvalili našemu Milanu z željo, da bi se uresničile njegove želje in da bi nam povedali še drugi kaj o tem, kako so delali pred desetimi in več leti in kako se je razvijalo podjetje. TVP — pred stiskalnico Obvestilo Od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje smo prejeli obvestilo, v katerem nas seznanjajo, da ne prejemajo redno bolniških listov delavcev, ki so na bolovanju več kot mesec dni, ali pa so ga že zaključili. Opozarjamo vse delavce, da morajo po končanem bolovanju, nastopu porodniškega dopusta, ali vsak mesec, če imajo bolovanje daljše od mesec dni prinesti bolniški list v svoj o-brat in ga izročiti svojim vodjem, sicer ne bodo mogli naknadno uveljavljati nadomestila osebnega dohodka za čas bolovanja. Kadrovski oddelek VČLANITE SE V POČITNIŠKO ZVEZO SLOVENIJE! Predsedstvo mladine našega podjetja je na svoji zadnji seji sklenilo, da seznani vse mladince s tem, da imajo izredno ugodne možnosti za letovanja in izlete, če se vpišejo v POČITNIŠKO ZVEZO SLOVENIJE. Ta organizacija nudi mladini do 25. leta starosti velike popuste pri prevozih, stanovanju in prehrani. Ker bi želeli razširiti izletništvo in letovanja tudi med našimi mladinci, vas vabimo, da se včlanite v to organizacijo. Potem bo predsedstvo mladine kombinata organiziralo izlete po Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Vpisnina znaša 7.- dinarjev in prosimo, da se prijavite sledečim poverjenikom: MEDIC Heleni iz TDP za TDP BRUSU Cirilu iz TSP za TSP, žagi in upravo BOBNARJU Štefanu iz TVP za TVP v OPREMALESU bomo poverjenika izbrali pozneje in njegovo ime objavili na razglasnih deskah. Ob prijavi prinesite denar, svojo sliko in osebne podatke. Takoj, ko bodo zbrani člani, bomo organizirali izlet, na katerega se lahko prijavite že ob vpisu. Predvidevamo sledeči dvodnevni izlet: STRAŽA — BEGUNJE (ogled tovarne »ELAN«) — VRŠIČ — IZVIR SOČE — TOLMIN NOVA GORICA — KOPER — POSTOJNA — STRAŽA. CENA IZLETA je 78.00 din. Upamo, da se boste odzvali vabilu v čim večjem številu. Predsedstvo mladine Izpolnitev operativnega plana v prvi polovici maja 1970 pro/jtsožnja r D p TV P Ti P TPP ŽAG/ V0V0Z£S 34,2% /09,2% 8/,4 % ODPPJTMA TOP TVP 7SP ZAG/ UOVPtfS TPP 3^2%, 3^4%, S&,8%> TDP tovarna drobnega pohištva Proizvodnja se stabilizira, čeprav je v prvi polovici meseca maja kar za 7% izpod plana. Problem nastaja pri najemanju nove delovne sile, ker ni moške delovne sile. Proizvodnja bo izvršena po planu. Odprema je zelo v zaostanku; to izgleda porazno, toda ni tako. Vzrok za to, da odprema ni izvršena je v tem, ker kompletiramo večje pošiljke za razne kupce. Vsekakor pa bo dosežena po planu. TVP tovarna vezanih plošč Proizvodnja je precej pod planom. Vzrok za to je prestavitev prečnega spajača, pri katerem so se pojavili problemi, na katere nismo računali. Prav tako povzroča zastoj zakasnitev montaže novega prečnega spajača. Razumljivo je, da zaostaja tudi odprema, ker proizvodnja ne poteka po planu. V drugi polovici meseca bo sicer nekaj večja proizvodnja, vseeno pa se računa na manjši izpad proizvodnje. TSP tovarna stilnega pohištva V maju bi se morala proizvodnja nekako ustaliti in doseči normalno stanje, toda prva polovica meseca tega ne kaže. Še vedno je precej problemov z novimi izdelki. Ker je tudi v tem obratu pomanjkanje delovne sile, je to ovira pri doseganju plana proizvodnje. Vsekakor bo v drugi polovici proizvodnja mnogo boljša in večja, da dohitijo zamujeno. V proizvodnji sredic pa bo proizvodnja manjša. Odprema ne gre po planu zato, ker ni proizvodnje in zato, ker ni kompletnih garnitur in računamo, da bo precejšen izpad pri odpremi. TPP tovarna ploskovnega pohištva Zopet je vzrok za nedoseganje proizvodnje zapoznela dobava materiala (okovje). Računa se celo, da bo me- sečni plan precej v zaostanku zaradi prepozne dobave materialov. Odprema je nekoliko boljša in bo verjetno dosežena do konca meseca, ker odpremi j a iz zaloge. žagi Zaradi zapoznelega razžagovanja bukovine v zimskih mesecih, je sedaj podaljšan delavni čas na žagah in zato presegajo proizvodnjo. Odpreme pa ne dosegajo zaradi pozne dobave jelovih hlodov. Ker je nujno razžagovanje bukovih hlodov, seveda ne morejo žagati jelovih hlodov in zato ne morejo odpremljati jelovega žaganega lesa. Andrej ing. Žnidaršič Komisija za propagando V četrtek, 28. 5. je zasedala komisija za propagando, ki je dokončno sprejela SINOPSIS (scenarij) — to je načrt z besedilom — za film, katerega bodo predvajali na TV v Ljubljani in Zagrebu. Nadalje je sprejela tudi osnutek za novi prospekt, ki bo prikazoval naše izdelke in bo natisnjen v barvah. Pričela je tudi z načrtom za SALON POHIŠTVA, na katerem bomo razstavljali naše pohištvo. Ta salon organizira Gospodarsko razstavišče v Ljubljani vsaki 2 leti in bo zopet leta 1971. Ker nameravamo tudi letos izdati primerne koledarje, je bila komisija mnenja, da pripravimo fotografije naših proizvodov in bi jih vložili med koledarske liste namesto pokrajinskih ali drugačnih slik. Ta način reklame je zelo primeren, saj bo prejelo koledarje vsaj 2 do 3 tisoč ljudi v raznih krajih in delih sveta. B. L. V DVA »CONTAINER-ja« (USA) Razne Ko je kmet Maks postal birokrat, je udaril po mizi in dejal: »Sadjarska društva je treba likvidirati!« Tako je tudi bilo. Zato pa imamo vedno več sadja — iz uvoza. — o O o — Odprte hleve so delali zato, da je vsak od daleč lahko videl v njih lepo, uvoženo živino. Ko so se hlevi spraznili, so jih začeli obzidavati. — o O o — misli O slabih cestah naj govorijo ir. odločajo tisti, ki si vsak dan brusijo podplate po njih, ne pa tisti, ki teh cest sploh ne vidijo. Zasebno kmetijstvo je lep čas dajalo regres družbi z obvezno oddajo in s slabo plačanimi pridelki. Zdaj namesto kmetijstva regres dobivajo — drugi. Dokler bodo kmetice imele sindikat v župnišču, gospodarji pa v gostilni, bo sindikalno članarino plačevala — družba. smo pred dnevi naložili dele gugalnikov, ki sta jih odpeljala na Reko, kjer jih bodo natovorili na ladjo in le-ta bo odplula z njimi v Ameriko, tam jih bodo sestavili in prodali B. L. — o O o — Dogodki v današnjem svetu so najboljši dokaz, da je človek v prazgodovini bil resnično najbolj podoben živali, saj mu je mnogo živalskih lastnosti ostalo še danes. Stanovanjski problemi Udobno stanovanje, to je želja vsakega posameznika, to je pogoj za urejeno družinsko življenje, zato je skrb vsakega, da si uspešno reši stanovanjski problem, za to rešitev pa skrbi tudi podjetje in družba. Podjetje se dobro zaveda, da bosta ob rešenem stanovanjskem problemu po-rastli storilnost in stalnost, ki pogojujeta uspeh vsakega podjetja. Stanovanjske probleme rešujemo na več načinov: 1. Posamezniki: da varčujejo in vlagajo v banko denar za ta namen (namensko varčuje), da pri gradnji sam čimveč naredi. 2. Podjetje pomaga reševati ta problem z odvajanjem ustvarjenih finančnih sredstev potom banke za stanovanjsko izgradnjo iz teh sredstev daje posamezniku stanovanjsko posojilo, da kupuje in gradi stanovanje za svoje sodelavce in razdeljuje prazna stanovanja, ki so last podjetja, najbolj potrebnim sodelavcem. 3. Družba pa pomaga potom bank s soudeležbo posojila na namensko vložen denar posameznika in podjetja. Poglejmo, kako je s stanovanjskimi posojili, katera dajeta podjetje in banka posamezniku na namensko privarčevan denar pri banki. Podjetje oddvoji vsako leto ob zaključnem računu del ustvarjenega čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo. Višino tega zneska odobri delavski svet podjetja. Ta znesek podjetje vloži v banko in s pogodbo določi, da je ta denar namensko vložen za stanovanjsko izgradnjo in za katero varčevalno dobo. Kakor podjetja tako tudi posamezniki vlagajo v banke denar za gradnjo hiš ali nakup stanovanja. Tudi za tako namensko vlaganje denarja, mora vsak varčevalec imeti z banko pogodbo, kjer je razvidna višina mesečnih ali enkratnih pologov in varčevalna doba. Banka daje po svojem pravilniku na ves namensko vloženi denar (posameznika ali podjetja) kredit, ki je odvisen od višine in časovne dobe vloženih sredstev. Da bo zadeva razumljivejša dajmo nekaj primerov iz »PRAVILNIKA O POGOJIH ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO« 2. Za varčevalno dobo 2 leti 24 mesecev a 600 din =14.400 din 80% kredit banke od 14.400 din 11.520 din Kredit podjetja posamezniku 10.000 din Kredit banke od denarja pod c. 120% od 10.000 din = 12.000 din Skupaj = 47.920 din Iz tega se jasno vidi, da so krediti banke večji, čim daljša je varčevalna doba, a čim daljša je varčevalna doba, vse daljši je tudi rok vračanja. Podjetje daje kredite posameznikom po pravilniku podjetja. Pogoj za dosego posojila je, da zaposleni namensko varčuje in da bo gradil hišo ali kupil stanovanje. Na višino kredita pa vplivajo: višina sredstev, ki so na razpolago za kreditiranje v podjetju, število prosilcev, ki bodo črpali ta sredstva, višina in varčevalna doba prosilče-vih prihrankov pri banki, doba zaposlenosti v podjetju, število zaposlenih družinskih članov v podjetju, stanovanjske razmere prosilca, itd. V peteklem letu je bilo sproščenih pri banki 200.000 N din, katere je podjetje razdelilo 16 prosilcem. Za letošnje leto je na razpolago pri banki le 10.000 N din z varčevalno dobo 13 mesecev. Ta denar bo na razpolago šele v mesecu oktobru 1970. Za prihodnje leto bo sproščenih pri banki 20.000 din z varčevalno dobo 2 leti. Stanovanjska komisija bo prošnje za sproščena letošnja denarna sredstva podjetja sprejemala od (nadaljevanje na 6. strani) Varčevalna doba Posojilo banke na namensko vložen denar posameznika ali podjetja Doba vračanja posojila Pri rednem mesečnem varčevanju % Pri enkratnem pologu 13 mesecev 30% 60% 4 leta 18 mesecev 50% 80% 7 let 2 leti 80% 120% 12 let 3 leta 130% 160% 18 let 5 let 200% 250% 30 let Iz te lestvice lahko zračunamo višino kredita za nekaj primerov, na primer za varčevalno dobo 13 mesecev in za varčevalno dobo 2 leti, če je posameznik mesečno vlagal po 600 N din, podjetje pa z enkratnim pologom. V obeh primerih dobi varčevalec od podjetja kredit 10.000 N din 1. Za varčevalno dobo 13 mesecev: 13 mesecev a 600 din = 7.800 din 30% kredit banke od 7.800 din 2.340 din kredit podjetja posamezniku 10.000 din kredit banke od kredita podjetja 60% od 10.000 din= 6.000 din Skupaj = 26.140 din TVP čiščenje hlodovine Stanovanjski problemi (nadaljevanje s 5. strani) 1. julija do 15. septembra 1970. Da bi podjetje imelo vsaj približno vpogled o vsakoletnem številu prosilcev za stanovanjski kredit in to za več let vnaprej, bo potrebno razpisati anketo med zaposlenimi. V kolikor bodo ti podatki na razpolago, bo pri odvajanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo delavskemu svetu mnogo lažje določiti višino sredstev in varčevalno dobo. Podjetje pa ima tudi lastna stanovanja, katere je v večini primerov zgradilo samo ali pa kupilo že gotova. Trenutno razpolaga podjetje z 76 stanovanji (vštevši tudi samske sobe) in to: v Straži 43, v Novem mestu 27 in v Soteski 6. Povprečna površina stanovanj pa je: v Straži 43,3 m2, v Novem mestu 49 m2 in v Soteski 40,5 m2. Da bi se katero od teh stanovanj izpraznilo je redkokdaj in zato je stanovanjska komisija primorana, da mnogim prošnjam za dodelitev stanovanja ne more ugoditi, kar povzroča pri prosilcih večkrat neupravičeno negodovanje. Podjetje je včasih primorano kupiti tudi gotovo - vseljivo stanovanje in to v primerih, kadar je stanovanje pogoj, da dobimo potrebni strokovni kader. Predsednik stanovanjske komisije: Ivan Aš Lesarijada Na sestanku, ki je bil dne 26. maja t. L so se priglasili za člane ekipe šahistov naslednji tovariši: Jože Zaretič, Emil Trampuž, Bogomil Lilija, Gabrijel Makuc, Zmago ing. Novak, Melih ing., Jurij Kram-pelj, Marjan ing. Lukane, Sajko ing., Edo ing. Tavčar, Tone Satler, Slavko Hrovat, Slavko Kregar, Andrej ing. Bajt, Peter ing. Cujnik, Anton Špelko. Vabimo še vse ostale šahiste, ki jih nismo navedli zato, ker jih ne poznamo, da se tudi zglasijo v torek, 2. junija t. 1. ob 14.30 uri v pisarni tehnol. pripr. dela obrata TDP. Vodja ekipe je tov. Zmago ing. Novak, organizator turnirja in priprav pa Andrej ing. Žnidaršič ŠAH Pripravljalni odbor za pripravo LESARIADE vabi vse šahiste našega podjetja, da se udeležijo šahovskega turnirja, ki bo pričel 2. 6. 1970 ob 14.30 uri v pisarni tehnološke priprave dela obrata TDP. Natančnejša obvestila bodo na oglasnih deskah. Logarska dolina Nekaj zanimivosti... »KLASIČNO DELO je delo, o katerem trdijo vsi, da so ga brali, ki pa ga je v resnici le malokdo prebral,« je napisal nemški kritik R. Werner ob novi izdaji nekega klasičnega dela. KARIERA PO AMERIŠKO. Neki francoski pisatelj je napisal, da začenjajo Američani kariero kot neoženjeni pomivalci posode, končajo pa jo kot — oženjeni pomivalci posode. ČE IMA GENERAL MLADO IN LJUBKO ŽENO... Neki francoski general, ki je imel sorazmerno precej premlado in na moč ljubko ženico, je neko jutro, ko je stopil v pisarno, ponosno dejal: »Fantje, sinoči sem vam nataknil rogove!« Težak je humoristov posel: o najbolj žalostnih stvareh mora pisati najbolj vesele zgodbe. ZASTAREVANJE IMA — MLADE NOGE ... Časnik »France-soir« je napisal ob otvoritvi jonskega mednarodnega sejma: »Tehnika danes tako hitro napreduje, da tudi najnovejši izdelki na poti od sejmišča do tržišča — zastarijo.« Države na Zahodu in Vzhodu varujejo svoje kmetijstvo. Tudi pri nas smo ga zavarovali. Z uvozom pridelkov in visokimi carinami za uvoz kmetijske mehanizacije. * * * Za majhne napake je v časopisih vedno dovolj prostora, zato ga pa za velike vedno zmanjka. * * * Knjiga je človekova prijateljica. Da, da, prijatelji so dandanes dragi. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGOTISK« v Novem mestu.