NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejtic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 19 - LETO 54 - CELJE, 13. 5.1999 - CENA 280 SIT EAPOZNELI KLIC DOBROTE Kam Je šel denar, zbran na dobrodelnem koncertu? vroča tema na strani 5. redovnica brez predsodkov reportaži predstavljamo misijonarko in pisateljico Marijo Sreš. Stran 16. Štirje mrtvi- šest let zapora 20. maja 1995 so v ArjI vasi izgubili življenje štirje nedolžni ljudje, stran 31. NA ZMENKU S SREČKOM MEHOM Skrivnosti iz življenja popularnega Velenjčana. Stran 33. Očetje in sinovi, vsi zdravniici Kaj povezuje družine Komadina. Hrušovar. Voušek, Pilili, Fiirst in Urlep? Stran 48. MLADOST IN OPTIMIZEM? Mladi so naše bogastvo, radi zatrjujemo. Pa so res? Kolikokrat jim pokažemo, da jih imajo radi. da jih razumemo, da so naši? Nekateri med mladimi v teh dneh preživljajo hude čase. saj se spoprijemajo z zrelostnim izpitom - maturo; druge mlade, kot so tednikovemu Modremu telefonu sporočili bralci, podijo z otroškega igrišča. Nekateri mladi bodo prepevali na celjskem mladinskem festivalu, drugi se bodo pomerili na različnih tekmovanjih... Podrobnosti iz življenja mladih, tako po letih kot po srcu, pa na straneh Novega tednika. DOGODKI Gracer zavrača očitke »O delu Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje najbolje govorijo številke,« pravi Roman Gracer Na novinarski konferenci, ki jo je sklical v torek opold- ne, je Roman Gracer, pred- sednik Upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje, odločno zavrnil vse očitke, ki so bili na njegov račun izrečeni na zadnji seji Mestnega sveta MOC, ko so svetniki Gracer- ju tudi odvzeli pooblastila predsednika skladovega upravnega odbora. »O delu sklada, s tom pa seveda tudi mojem, najbolje govorijo doseženi rezultati. Čeprav Celje nima razvojne strategije, zlasti ne za področ- je malega gospodarstva, smo v skladu opravili pionirsko delo in bili v tem zelo uspešni. Svoje delo smo opravljali vo- lontersko, vse do pred leta in pol, ko je sklad z zaposlitvijo dobil prvo strokovno sode- lavko,« je pojasnjeval Gracer in uspešnost dela podkrepil s podatki, da je sklad v petih letih s 30 milijoni tolarjev ne- povratnega denarja za sub- vencije obrestnih mer zaseb- nikom pomagal pri odpiranju 529 novih delavnih mest. »S 560 markami na delovno me- sto smo na tem področju pra- va izjema, saj država za odpi- ranje novega delovnega me- sta priznava 5 tisoč mark, evropski standardi pa so še precej višji.« V UO sklada so 107 od skupno 120 prosilcev odobrili ugodne kredite v skupni vrednosti 8 milijonov mark, z odkupom kompleksa Prevozništva v letu 1997 pa je v Celju začela rasti nova po- slovna cona, kjer je zdaj v 23 podjetjih zaposlenih preko 100 ljudi. »Z dograditvijo no- vih dveh hal v tej coni bo delo dobilo še 50 ljudi,« je pojas- njeval Gracer in dodal, da so v skladu po lanski poplavi vsem prizadetim obrtnikom in podjetnikom kot enkratno pomoč dodeliU po 2 milijona tolarjev kredita. Gracer je poudaril, da so v UO sklada ves čas delali po svojih najboljših močeh v prid Celja, zato so očitki, izrečeni na zadnji seji mestnega sveta, zanj in za njegove sodelavce prava diskreditacija. »Žal mi je, da je prišlo do tega, saj je to slabo za Celje. Sploh, ker gre za posledice političnih kupčij,« je pojasnjeval in očitke, da je »Zimškov človek« zavrnil z utemeljitvijo, da je lojalen do župana, ne glede na to, kako se piše. »Žal mi je, da je župan Šrot v petih mesecih za sreča- nje z mano našel le 30 minut časa, pa še to na mojo pobu- do,« je dejal in dodal, da mu je še bolj žal, ker je župan padel pod vpliv LDS oziroma struje znotraj celjskega odbora te stranke. »Na sodišču je odprt postopek za izvršbo plačila 7,686 milijona tolarjev, ki jih je skladu dolžan eden od celj- skih svetnikov,« je namignil na mogoč vzrok za odvzem pooblastil in na novinarsko vprašanje, za katerega svetni- ka gre, potrdil, da navedeni znesek skladu dolguje Janez Goršič (LDS). Na govorice o tem, da se je v preteklih letih z ugodnimi posojili sklada okoristil tudi sam, je Gracer odločno od- govoril: »Ob začetku manda- ta smo člani UO sklada spre- jeli sklep, da v času našega dela nihče od članov UO ne sme niti kandidirati za nobe- no od bonitet sklada!« Res pa je, da je po sklepu UO sklada dobil 10 milijonov to- larjev posojila Gracerjev brat Miran, sicer tudi mestni svetnik in uspešen podjet- nik grafične stroke, vendar pa bi bil lahko znesek odo- brenega posojila glede na število novoodprtih delov- nih mest še precej višji. Konkretne razloge, gre za neudeležbo na sejah matičnih odborov in mestnega sveta ob obravnavi zaključnega ra- čuna in finančnega plana sklada, s katerimi so mestni svetniki zanj utemeljili od- vzem pooblastil, je Gracer za- vrnil s sklepom UO sklada. Ta je na seji 9. aprila sprejel sklep, da oba dokumenta na sejah odborov za gospodars- tvo in finance obrazložita Si- mona Novak iz podjetja Fin- comerce in skladov poslovni sekretar Milan Dobnik, na seji mestnega sveta pa pred- sednik Gracer sam. »Vendar pa dokumentov zaradi moje neudeležbe niso hoteli obrav- navati niti v odboru za gospo- darstvo niti v odboru za fi- nance,« je povedal in dodal, da bo najboljša potrditev nje- govih besed revizija poslova- nja Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje. IVANA STAMEJČIČ Bo v Štore prišlo , 200 beguncev? Večraj, v sredo, 12. maja zvečer, je bila v Občini §^ izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki ob| navali spročilo Urada za priseljevanje beguncev, s kat^ so jih obvestili, da se v objektu na Lipi načrtuje nastaoj 200 beguncev s Kosova. Kot so povedali v občini Štore, so predlog za nastai| beguncev Uradu poslali iz celjskega podjetje Vuconta, odkupila nekdanji samski dom železarjev v Štorah, v || rem so danes nastanjeni sezonski delavci. Ker je, so pove v Občini Štore, prihod 200 beguncev za dlje časa za občin| ima 2000 prebivalcev velika odgovornost, je župan obi Štore Franc Jazbec na podlagi predloga Urada za begu sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri so vč zvečer izrazili mnenje o nastanitvi beguncev v domu na i O odločitvi občinskega sveta občine Štore v zvezi s tem, a| pripravljeni begunce sprejeti ali ne, bomo poročali v pri| nji številki Novega tednika. N.-M. SEDI Pripombe v Ljubljani v četrtek, 6. maja, se je v Celju in Žalcu zaključil rok za zbiranje pripomb na os- nutek lokacijskega načrta za avtocestni priključek Celje- zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata. Zbrane pripombe so poslali v Ljubljano, kjer jih bo v vlad- nem medresorskem usklaje- vanju proučil minister za oko- lje in prostor dr. Pavel Gantar, zatem pa bo izdelan predlog lokacijskega načrta, ki naj bi ga konec novembra oziroma v začetku decembra spre-j( Vlada RS. S tem bodo poda pravne osnove za odkup za Ijišč ter pridobivanje gradbe dokumentacije, tako da bi p hodnje leto začeli z deli. Kot so celjske mestne nike ob obravnavi sklepov javni razgrnitvi osnutka lok cijskega načrta ter osnut; sprememb in dopolnitev p storskih sestavin dolgorofj ga občinskega plana seznai predstavniki ministrstev okolje in prostor ter proii in zveze, pa z načrtoval začetkom del v Celju že mujajo. To je posledica i tančne proučitve vseh predi ganih variant in izdelave p trebnih dopolnilnih študij,; so v izboru za načrtova: gradnjo presojali med štiri; variantami lokacije avtoce nega priključka, osmimi raz čicami povezovalne ceste i dvema različicama lokaci oskrbovalnega centra. V Šmarju več denarja Nekatere jnanjše občine so z novim načinom financi- ranja prizadete, v Šmarju pri Jelšah (z blizu 9700 prebi- valci) pa je letošnji občinski proračun višji od lanskega kar za 32 odstotkov. Tako v proračunu, ki ga je sprejel občinski svet prejšnji teden, načrtujejo 907 milijo- nov tolarjev prihodkov ter 873 milijonov odhodkov (34 milijonov presežka namenja- jo vračilu lani najetega pre- mostitvenega kredita). Med prihodki je 637 milijonov sredstev primerne porabe, 125 milijonov ostaUh lastnih prihodkov ter 145 milijonov tolarjev iz naslova različnih sofinanciranj iz državnega proračuna. Med odhodki je 501 milijon tolarjev za tiste dejavnosti ob- čine, ki so določene z zako- nom ter 288 milijonov za raz- lične investicije. Med slednji- mi je največ, 45 milijonov za asfaltiranje in preplastitve se- demnajstih kilometrov cest, 30 milijonov namenjajo za predvidoma letos začeto gradnjo stanovanjskega blo- ka v Šmarju (z 18 socialnimi stanovanji). Nekaj naložbenega denarja bo prav tako za nakup nekate- rih zemljišč v občinskem sre- dišču, za prenovo šolske stre- he v Zibiki, za finančni zaklju- ček nadzidave šole v Šentvidu ter za naložbo v otroško pe- diatrijo ter delno obnovo zdravstvenega doma. BJ Spominsicfl slovesnost Pri spominski sobi v Ti polšici, kjer je general vo Lehr pod prisilo zaveznici vojske in v prisotnosti part zanske osvobodilne vojsb 9. maja 1945 podpisal kapi tulacijo nemških enot ^ Balkanu, so se po 54 let'' minuli petek spet zbrali velikem številu nekdaoi borci in udeleženci NOt precej pa je bilo krajanov saj so ta datum določili ^ krajevni praznik. Godba na pihala Zarja - stanj. Moški pevski zbor R ne pri Šoštanju in mladi rm kantje iz istega kraja, učt OŠ Topolšica, Janez Maze vasi Gorenje in Oktet TE? Šoštanja, so pripravili pril nostni program, slavnostni :- vornik pa je bil poslanec Bo Kontič. Med drugim je da je narodnoosvobodilni - doprinesel Slovencem la'^' državo, suverenost in sar stojnost, česar so se glol^^ zavedali borci in udeležb NOB že takrat in z veP; žrtvami ter'srčnostjo dobili di zadnjo bitko, ki se je W\ la tudi za Evropo prav na ^\ mestu, v Topolšici. Kaj po'; nijo takšna dejanja, je videti ob tragičnih dogaja'^ in vojni, v kateri zdaj doži^' jo največjo človeško ago"^; narodi v naši neposredni t"''' ni. JOŽE MIKLA Bojazen pred razprodajo Sedem šoštanjskih občin- skih svetnikov je od župana zahtevalo, da skliče izredno sejo, na kateri bodo obrav- navali problematiko odkupa zemljišča šoštanjske tovar- ne usnja. Po besedah župa- na Bogdana Meniha uradna cenitev vrednosti zemljišča še ni znana, zgolj na osnovi govoric o domnevni odpro- daji, je še dejal, pa sklic izredne seje ni utemeljen. Od svetnikov pričakuje do- datna pojasnila in argumente.- »Seznanjeni smo,« so zapisali člani sveta, ki zahtevajo sklic izredne seje, »da že tečejo postopki za odprodajo zem- ljišča tovarne usnja. Občina se mora vključiti v ta proces in izkazati svoje interese, ne pa da še naprej prepušča iniciati- vo tistim, ki jih ne zanima, kaj bi se s tem prostorom dogaja- lo, ampak jim gre za čim hi- trejši in čim večji dobiček pri odprodaji tega zemljišča.« Predlagali so tudi, da bi z mi- nimalno spremembo odloka o prostorskih ureditvenih po- gojih za ta del mesta dosegli začasno prepoved pozidave in parcelacije zemljišč znotraj območja tovarne usnja. Na ta način naj bi spodbudili odkup zemljišča v celoti. Svetniki so še predlagali imenovanje po- gajalske skupine, ki bi se s ponudnikom nepremičnin pogodila o podrobnostih od- kupa in predlog ponudila v obravnavo občinskemu sve- tu. K.L. V spomin mobilizirancem v Zvezi društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941 do 1945 Celje so v soboto pripravili spominsko slovesnost za svoje padle, izginule in umrle tovariše. Po maši zadušnici so komemoracijo pripravili ob spominskem znamenju na celjskem mestnem pokopališču. IS, Foto: GK DOGODKI 3 pregled najboljšega za otroke Do sobote bo na celjskem sejmišču izobraževalno sejemska prireditev Vse za otroka in družino sekretarka z ministrstva . šolstvo in šport mag. Teja fjlenčič je v torek dopoldne ^prla 23. izobraževalno se- fiiisko prireditev Vse za ^(foka in družino. Ta je letos ^ številu razstavljavcev in |[,sežnem programu stro- ovnih predavanj, okroglih jiz in delavnic še večja kot jiniila leta. Valenčičeva je menila, da je jakoletno srečanje v Celju Kjjnembno pri popularizaciji ,2goje in izobraževanja v dr- lavi in pomeni soočenje do- Ifih rešitev in idej vrtcev in jdl ter možnost za kritično presojo najboljšega, kar so (troci, učitelji in vzgojitelji us- ^-arili v minulem letu. Priredi- p, ki naj bi jo v prihodnje jovezali z Dnevi slovenskega ^obraževanja, bi tako postala [rimerljiva s podobnimi v tuji- Prireditev Vse za otroka in jružino je letos zaznamovana [dvema osrednjima temama: jirokovo ustvarjalno izraža- ije in kakovost dela v vrtcu, »oleg pokrovitelja - ministrs- ka za šolstvo in šport - sode- ejejo v strokovnem delu še avod za šolstvo, ministrstva a delo, za notranje zadeve in 2 zdravstvo. Veliko bo tudi leposrednih izmenjav izku- enj vrtcev in šol. Koordinaci- ) strokovnega dela programa Na otvoritvi so del svoje ustvarjalnosti prikazali najmlajši iz vrtca Anice Černejeve in Plesne šole Harlekin. ter tehnično organizacijo sta opravila celjska enota zavoda za šolstvo in Celjski sejem. Generalni sponzor je revija Mama. V dneh do sobote se pred- stavlja 113 različnih samostoj- nih razstavljavcev in 52 zastop- nikov z izdelki, povezanimi z bivanjem, igro in razvojem otroka. Posebej številčni so proizvajalci in prodajalci igrač, saj se je prav v Celju rodila ideja o kakovostni igrači, ki pa je zaradi novega obdavčenja v nevarnosti, da izgubi svojo vrednost pri kupcih. Poleg njih se na sejmu po- javlja še 47 vrtcev, 15 osnov- nih in tri srednje šole. Posebej pestra je tudi letos predstavi- tev šolskih glasil, kjer bodo podelili priznanja najboljšim. Na ogled je še razstava Prvo berilo z učilnico izpred 50 let, v računalniški delavnici pred- stavljajo učenje z Logom, za- nimiv pa je tudi Sejem učnih podjetij srednjih šol. Tudi letos bodo podelili priznanja Zlata zibka in Mest- ne občine Celje. Za otroke bo gotovo zanimiv zabavni del s številnimi prireditvami, prijet- no bo na zunanjem prostoru med dvoranami, kjer bo vozila parna lokomotiva ali pa v Le- go igralnici. TC, Foto: GK Z OBČINSKIH SVETOV Dobitniki obcinsicih priznanj zreče - Zlati grb občine Zreče bosta prejela Delniška družba Inior in Ivan Umnik, srebrni grb Drago Klima, bronasti grb Mravko Ivačič, priznanja občine pa Ansambel Fantje izpod logle in Dušan Medved. V razpisnem roku je za podelitev ibčinskih priznanj prispelo šest pobud, ki so se komisiji zdele irimerne, predlagala je le nekatere spremembe glede vrste idlikovanj. Svetniki so odločitev svoje komisije v celoti podprli. VM) Cesta Ziaicova-Čreinova zreče - Rekonstrukcija ceste med naselji Zlakova in Črešno- '3 je projekt, s katerim bo občina Zreče letos kandidirala za ifžavna sredstva iz naslova spodbujanja razvoja demografsko 'groženih območij. Občina Zreče bo za obnovo te ceste name- ■ila nekaj čez 16 milijonov tolarjev, 11 milijonov bosta prispe- krajevni skupnosti, skoraj 12 milijonov pa naj bi bil državni Tispevek. (VM) Cesta po Logu ter vodovod Rogatec - Svetniki so potrdili, da bo občina na letošnjem 'stečaju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih '''močij sodelovala z dvema projektoma. Gre za rekonstruk- ''jo 3,5 kilometra lokalne ceste Dobovec-Trlično-Log ter jreditev vodooskrbe za Maršečko vas in Vrh, v okolici 'Mega Jurija. (BJ) Določili so si sejnine Rogatec - občinski svet je prejšnji teden sprejel odločitev o ^''šini plačil občinskim funkcionarjem. Svetniki bodo prejemali za Posamezno sejo občinskega sveta 13 tisoč tolarjev neto zneska, ^"^džupan pa od 10 do največ 80 odstotkov neto plače neprofesio- nalno zaposlenega župana, odvisno od opravljenega dela. (BJ) Lažje v Grobelce ter v Dvor šmarje pri jelšah - Občina bo na državnem natečaju za Nstva za spodbujanje demografsko ogroženih območij kan- "^irala s projektoma nadaljevanja rekonstrukcije ceste Lek- ^^He-Sveti Štefan-Grobelce ter z rekonstrukcijo ceste Šmarje- ^or. Za prvo so lani pridobili 20 milijonov tolarjev. (BJ) Preventiva in vzgoja na cesti ^šmarje pri jelšah - Imenovali so člane Sveta za preventi- vzgojo v cestnem prometu. Predsednik bo Alojz Tirgušek, pa Krsto Krivokapič, Ivan Drofenik, Štefan Galuf, Marjan k^^^^nik, Anton Vindiš, Jože Gobec, Milka Dobrave in Mirko ^\'c. (BJ) Letos poudarek asfaltu DOBJE - Skupni prihodki in odhodki občine s 1072 prebivalci znašajo nad 63 milijonov tolarjev. Med prihodki pričakujejo 53 milijonov tolarjev iz državnega proračuna ter 10 milijonov lastnih sredstev, še posebej iz samoprispevka. Med odhodki namenjajo največ, 25 milijonov tolarjev za družbene dejavno- sti, 24 milijonov za okolje in prostor ter 9 milijonov za delovanje občine. Med letošnjimi investicijami je predvsem asfaltiranje različnih cest. (BJ) Prijavili bodo cesto DOBJE - Občinski svet je v petek potrdil, da se bo nova občina na letošnji natečaj za sredstva za spodbujanje razvoja demo- grafsko ogroženih območij prijavila z naložbo v cesto Škarnice- Dobje-Presečno-Žegar (v dolžini 650 metrov). (BJ) Koliko za sejnino? VITANJE - Svetniki so potrdili pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles, občinskega sveta ter drugih organov ter o povračilu stroškov. Svetnik v Vitanju dobi 10.105 tolarjev sejnine, predsedniki delovnih teles dobijo 5.774 tolarjev na sejo, člani teles pa po 4.331 tolarjev. Plača župana občine Vitanje, ki od maja dalje to funkcijo ne opravlja več profesionalno, pa v neto znesku znaša 96.236 tolarjev. Koliko dobi podžupan, je odvisno od tega, katere naloge opravlja. Pozornost vaškim skupnostim VITANJE - Na zadnji seji so svetniki potrdili zaključni račun proračuna za leto 98 in sprejeli poslovnik občinskega sveta. Predstavili so še pogodbo, s katero občina Vitanje oddaja v uporabo in upravljanje infrastrukture podjetju Vit-pro, občinski svet pa je za podpisnika pogodbe pooblastil podžupana Zden- ka Plankla. Večji del seje so namenili problematiki vaških ter trške skupnosti. Odločili so se, da bodo na osnovi predlogov izdelali osnutek plana za to mandatno obdobje in definirali, kaj sploh bodo lahko v teh štirih letih naredili. (B.P) O proračunu in delitveni bilanci DOBRNA - V ponedeljek so svetniki občinskega sveta Dobrne sprejeli proračun občine Dobrna za leto 1999. Predvideni prihodki občine znašajo 146.562.991 tolarjev, prav takšna pa je višina predvidenih odhodkov. Kot je povedal župan Občine Dobrna Martin BrecL bodo nekaj denarja pridobili še po zaključku delitvene bilance z Občino Vojnik. Vendar je, kot je na seji povedal župan občine Vojnik Beno Podergajs, ki je svetnikom z Dobrne predstavil vojniški zaključni račun, z delitveno bilanco potrebno počakati, dokler občma Vojnik dokončno ne uredi razmerij glede delitvene bilance z Mestno občino Celje. (NMS) PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Napad zasenčil diplomacijo Skoraj zagotovo je že bilo, da bo ta teden dogajanje v ZRJ najbolj zaznamoval di- plomatski dosežek v Bonnu. Zunanji ministri sedmih in- dustrijsko najbolj razvitih držav in Rusije so namreč po srečanju sprejeli skupno iz- javo, v kateri so izrazili splo- šna načela za politično reši- tev kosovske krize. V njej je tudi zapisano, da se pripravi resolucija Varnostne- ga sveta ZN, ki bo opredelila načine sprejemanja nadaljnjih konkretnih korakov za reševa- nje krize in ki bo v prizadeva- nja aktivneje vključila tudi druge članice VS OZN. In po- tem se je zgodil incident, ki bo precej vplival na diplomatsko reševanje krize, saj je v njem udeležena stalna članica VS Kitajska. Sile Nata so namreč v Novem Beogradu zadele kitaj- sko veleposlaništvo in pri tem ubile najmanj tri ljudi. Umrli so dopisnica kitajske tiskovne agencije Xinhua ter dopisnik nekega kitajskega dnevnika in njegova žena. Nato je napad na ambasado izvedel zavestno in ni šlo za zgrešeni cilj; mislili so namreč, da v ima v velepo- slaništvu sedež Zvezna direk- cija za preskrbo in nabave. Kot menijo v Bruslju, se ta ukvarja tudi z uvozom in izvozom orožja. Zaradi tega so po vsej Kitajski izbruhnile večdnevne demonstracije z uničevanjem britanske in ameriške lastnine, ki so jih tudi odobrile sicer protestom nenaklonjene kitaj- ske oblasti. Je Rugova še kredibilen? Zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je nepričakovano zapustil svoj dom v Prištini, kjer so ga skupaj z družino srbski poli- cisti »varovali« v hišnem pri- poru. Rugova je obiskal Rim in Bonn, povabili pa so ga tudi v Francijo in Veliko Bri- tanijo. Rugova je v pogovorih z ita- lijanskimi voditelji poudaril, da podpira zahtevane pogoje zveze Nato za končanje napa- dov na ZRJ. Izrekel pa se je tudi za mednarodne mirovne sile, v katerih bi bile tudi eno- te Nata. Vprašanje pa je, koli- ko je Rugova sploh še kredibi- len - sploh po znanem sreča- nju in fotografiranju z Miloše- vičem. Poleg tega je znano, da Rugova ni nikoli povsem od- krito ali pa javno podprl obo- roženega boja OVK za samo- stojnost. Zato tudi OVK dvo- mi v Rugovino mirovno po- sredovanje in poudarja, da kljub morebitnemu mirovne- mu sporazmu z Beogradom Osvobodilna vojska Kosova ne bo položila orožja. Med- tem ko je Rugova v tujini, pa so v Lipljanu našli truplo nje- govega najbližjega sodelavca Fehmija Aganija, sicer tudi enega glavnih pogajalcev v Rambouilletu. Prodi nasledil Santerja Evropska komisija, izvršni organ Evropske unije, je do- bila novega predsednika. To je postal Romano Prodi, nek- danji italijanski premier. 59- letni profesor ekonomije je na tem mestu zamenjal Jac- quesa Santerja, ki je skupaj z vsemi člani komisije odstopil po objavi kritičnega poročila o korupciji, nepotizmu in de- narnih nepravilnostih, ki so se dogajale v Bruslju. Prodi je bil imenovan za predsednika komisije za celo- ten petletni mandat in ne le za preostanek Santerjevega mandata na začetku prihod- njega leta. O članih komisije zaenkrat še noče govoriti, nji- hova imena pa naj bi oznanil 21. julija. Je pa že predstavil program, v katerem se je zav- zel za preoblikovanje notra- njega delovanja komisije v skladu z večjo učinkovitostjo, večjo odgovornostjo in popol- no transparentnostjo. Poleg tega je napovedal, da bo na položaj šefa svojega bruselj- skega urada imenoval neko- ga, ki ne bo iz Italije. Zavzel se je za močno in učinkovito Evropo, ki bo blizu svojim državljanom. Kot prvo kon- kretno stvar pa je predlagal, da bi petnajsterica državam na Balkanu letno nakazovala finančno pomoč v višini pet milijard evrov. Škoti in Valižani na svojem Ta teden je bil zgodovinski za prebivalce Škotske in Wa- lesa. Na Škotskem je namreč štiri mihjone volilnih upravi- čencev izbiralo člane novega parlamenta, prvega po letu 1707. Takrat je bil namreč razpuščen zadnji škotski parlament. V VValesu pa je dobrih dva milijona Valeža- nov glasovalo za prvi parla- ment v Cardiffu. V Združenem Kraljestvu bodo tako po novem kar Štirje parlamenti. V Westminstru, zdaj izvoljena v Edinburghu in Cardiffu. ter že junija lani izvoljen v Belfastu. Seveda pa vsi ne bodo imeli enake moči v odločanju. Največ avtono- mije bodo imeh Škoti, ki so bili že doslej najbolj samo- stojni, kar je tudi logično, saj bi za razliko od severnih Ircev in Valežanov edini najlažje (ekonomsko) preživeli brez pomoči Londona. Imajo na- mreč več kot 90 destilarn vi- skija, pa nafto in naravni plin ter bogat turizem. Kljub temu bo London še vedno obdržal nadzor nad obrambo, zuna- njo politiko in financami, no- vi škotski parlament v Edin- burghu pa bo odločal o izo- braževanju, zdravstvu, pro- metu, redu in zakonu. Skupš- čina v Cardiffu bo imela bolj posvetovalno vlogo in ne bo mogla sprejem.ati zakonov. 4 DOGODKI v ponedeljek začeta matura s pisanjem eseja iz ma- ternega jezika s književ- nostjo se je za 9.730 slo- venskih srednješolcev v ponedeljek začela letoš- nja matura, rezultati us- pešnosti maturantov v le- tošnjem spomladanskem roku pa bodo znani 26. julija. Za maturo se iz leta v leto odloča več slovenskih srednješolcev, iz lanskih 9.463 dijakov, ki so matu- ro opravljali v spomladan- skem roku, je letos število poraslo na 9.730 dijakov. Maturo so dijaki začeli s pisanjem eseja iz sloven- skega oziroma na narod- nostno mešanih območjih iz madžarskega ali itali- janskega jezika s književ- nostjo, drugi del pisnega izpita iz maternega jezika pa bo 14. junija. Izpiti iz maturitetnih izpitov v spomladanskem roku (pi- sni in ustni) se bodo zvr- stili med 11. in 28. juni- jem, rezultate uspešnosti pa bodo maturanti izvede- li 26. julija. Matura v jesenskem delu bo med 30. avgustom in 3. septembrom, rezultate pa bodo dijaki dobili 20. sep- tembra. Sicer pa v Sloveniji zadnja leta ugotavljajo, da v uspešnosti maturantov ni večjih nihanj. Tako se re- zultati v spomladanskem delu vrtijo med 83 in 85 odstotki, skupaj z jesen- skim delom pa maturo us- pešno opravi med 88 in 90 odstotkov prijavljenih kan- didatov. IS Razširjena modra cona Dodatna parkirišča v Gosposki in na Kocenovem trgu - Novi parkomati - Draga bela parkirišča z junijem, ko bo v središču Celja začel veljati nov par- kirni režim, bo razširjeno tu- di območje modre cone, kjer velja najstrožji parkirni red. Skladno s cilji, ki so si jih zadali snovalci nove parkir- ne ureditve, bo parkiranje v najožjem središču mesta ze- lo drago za tiste, ki bi radi svoj avtomobil pustili v mo- dri coni več ur, stimulativno pa bo za obiskovalce mesta. Vsi, ki se bodo v mestno sre- dišče pripeljali po 16. uri, bodo namreč lahko parkirali zastonj. I^onitMiiben podatek za vse, ki imajo letne dovolilnice za parkiranje na območju modre cone je, da veljavnost tem do- volilnicam poteče 30. junija. Do tega roka morajo vsi imet- niki dovolilnic le-te zamenjati za nove, ki bodo veljale za parkiranje na območju druge parkirne cone. Dovolilnice za takoimenovana bela parkiriš- ča v območju modre cone pa se bodo zelo podražile, iz zdajšnjih petih tisočakov se jim bo namreč cena za meseč- no parkiranje dvignila na 20 tisoč tolarjev. 3 novi parkomati Na območju modre cone bo- do do začetka junija postavlje- ni 3 novi parkomati, namestili jih bodo v Gledališko in Razla- govo ulico ter na Savinjsko nabrežje. Dodatna parkirišča modre cone so urejena v Gos- poski ulici, kjer so s podaljša- nim vzdolžnim parkiranjem ob levi strani ulice pridobili 25 Nova parkirišča ob levi strani Gosposke ulice so vrisana že od ponedeljka, dodatnih 25 parkirišč pa je voznikom, po zasedenosti v prvih dneh, očitno še kako prav prišlo. parkirišč, še 15 novih parki- rišč pa bo zagotovljenih na Kocenovem trgu (pri Vodnem stolpu), kamor se bo s promet- no preureditvijo razširila mo- dra cona. Najstrožji parkirni režim bo veljal tudi za območ- je dvosmerne Kocenove in Gubčeve ulice, s preureditvijo Krekovega trga pa bo speljan v ustje križišča s Kocenovo. Dopoldne dražje, popoldne zastonj Vozniki morajo za parkira- nje na območju modre cone v Celju zdaj plačevati med tednom od 6. do 19. ure in ob sobotah med 6. in 13. uro. Po 1. juniju bodo parkiranje na tem območju med tednom zaračunavali od 6. do 16. ure, ob sobotah pa ostaja plačevanje parkiranja do 13. ure. Kljub temu, da bo obrato- valni čas modre cone dnevno skrajšan za 3 ure - v središču Celja si popoldne želijo kar največ obiskovalcev - pa bo- do z dražjo parkirnino v do- poldanskih urah mesečni iz- kupiček povečali skoraj za 2 milijona tolarjev. Parkiranje do ene ure bo namreč na območju modre cone stalo 100 tolarjev, do dveh ur 200 tolarjev, do treh ur 400 tolar- jev in do štirih ur kar 500 tolarjev. Čeprav bo parkira- nje v središču Celja še vedno občutno cenejše kot v središ- ču Ljubljane ali Maribora, pa bo 500 tolarjev za 4 ure v modri coni vseeno kar precej več kot 310 tolarjev za 9 ur v ' ■ Mžni hiši. IVANA STAMEJČIČ ■fc.:* Foto: GREGOR KATIC PO DRŽAVI Medved sredi mesta UUBUANA, 5. maja (De- lo) - Na Galjevici, skoraj sredi Ljubljane, so policisti v atriju stanovanjske hiše ustrelili medveda. Dogodek je zbudil veliko pozornosti, mnogi pg so se spraševali, zakaj polici, sti niso počakali na nekoga^ ki bi žival umiril z injekcijski! mi puškami. Pomoč turizmu UUBUANA, 6. maja (De- lo) - Po ocenah bo Slovenijo zaradi krize na Kosovu obi- skalo za četrtino manj tujiji gostov, dohodek turističnili podjetij pa bo nižji za 5,8 milijarde tolarjev. Vlada bo zato za omilitev škode in za pospeševanje promocijske dejavnosti prispevala 375 mi- lijonov tolarjev. Znova Bernik UUBUANA, 6. maja (De- lo) - Na volilni skupščini Slo- venske akademije znanosti in umetnosti so za predsednika znova izvolili dr. Franceta Bernika, enega od vodilnih slovenskih literarnih zgodo- vinarjev in teoretikov. To je že tretji Bernikov mandat. Dodatek V dveli deiih UUBUANA, 7. maja (De- lo) - Upokojenci bodo hkrati z junijskimi pokojninami do- bili prvi del dodatka za re- kreacijo, ki bo znašal 17.400 oziroma 34.800 tolarjev. Dru- gi del bo izplačan najkasneje do konca letošnjega decem- bra. Oba dela rekreacijskega dodatka skupaj bosta letos znašala 53.200 oziroma 26.600 tolarjev. Še naprej predsednik PORTOROŽ, 8. maja (De- lo) - Na petem kongresu SDS so za predsednika znova iz- volili Janeza Janšo. Novi poli- tični program stranke, ki je hkrati geslo za pariamentar- ne volitve leta 2000, je Čas je za Slovenijo. Težave V zraku LJUBUANA, 10. maja (Delo) - Zaradi Natovih napa- dov na ZRJ in sprememb zračnih poti po Evropi ima naš edini letalski prevoznik Adria Airvvays v slabih dveh mesecih dva milijona dolar- jev izgube. Zračni prostor nad Slovenijo je še vedno za- prt v koridorju od Italije do Madžarske med 5600 in 12.800 metri nadmorske viši- ne. Dražji bencin? UUBUANA, 11. maja (STA) - Vodstvi naftnih družb Petrol in Istrabenz sta opozorili, da mora vlada čim prej ugoditi njuni vlogi z3 povišanje prodajnih cen gori- va, in sicer v povprečju za 39,5 odstotka. Osnovna raz- loga sta naraščanje cen na svetovnem trgu in povečanje tečaja ameriškega dolarja do tolarja. Če vlada ne bo ugodi; la njuni zahtevi, bosta družbi prisiljeni ukiniti uvoz goriva. Beton, ki deli ljudi Namera podjetnika, ki se je odločil da postavi na neza- zidanem zemljišču v sklopu tovarne Bohor Mestinje manjšo betonarno, vse bolj razburja okoliške prebival- ce. O tem so prejšnji teden več ur govorili tudi na seji šmarskega občinskega sveta. Tam sta svoje razloge za in proti predstavili obe strani, ta- ko prebivalci, ki so se zbrali na izrednem zboru ter sestavili peticijo z 250 podpisi, kot mo- goči graditelj betonarne GIC Gradnje. Ta je kupil zemljišče od stečajnega upravitelja, ki je začel prodajati Bohor po delih. Mestinjčani trdijo, da so nji- hova šola, vrtec in stanovanj- ske hiše zaradi hrupa in prahu preblizu, prav tako jih vzne- mirja pričakovano bistveno povečanje prometa na cestah. Morebitni investitor je drugač- nega mnenja, saj poudarja, da bo tam najsodobnejša tehno- logija, pa tudi to, da je to območje uradno določeno za industrijsko cono. V betonarni bi med drugim proizvajal gradbeno galanterijo in beton- ske izdelke. Občinski svet naj bi tako začel postopek izdelave uredi- tvenega načrta za območje Bo- horja, s katerim bi posebej natančno določili rabo nezazi- danih zemljišč. Vendar pa so med svetniki pomisleki, saj bi tako dolgotrajni postopek stal davkoplačevalce vsaj 4 milijo- ne tolarjev. Pri vsem skupaj je občinski svet sprejel sklep, da bo o tem odločal na prihodnji seji, saj so vse glasnejša opozorila, da je lokacijski postopek krajši ter cenejši. Sklenili so naj ob- činska uprava do prihodnje seje pridobi dodatna mnenja ministrstva za okolje in pro- stor ter drugih služb. Sicer pa so v GIC Gradnje pripravljeni graditi betonarno na nadomestnem zemljišču, na kakšni drugi lokaciji. Pri vsem skupaj ni odveč opozori- lo lastnika in direktorja Ivana Cajzeka, ki razmišlja, da bi v primeru predolgega odlašanja zahteval odškodnino za pov- zročeno gospodarsko škodo. ——^^,^^^.m<^.^^^^^.^ 3J NA KRATKO Zbor krščanskili demokratov ŽALEC - 7. maja je bil v prostorih Gasilskega doma v Drešinji vasi ustanovni občni zbor SKD občine Žalec. Zbralo se je okoli sto članov in predstavnikov te stranke iz sosednjih občin. Uvodoma jih je pozdravil Milan Dobnik, sledil je krajši kulturni program, potem pa so razrešili dosedanji občinski odbor SKD bivše občine in izvolili novega. Predsednik je Ivan Kuder, tajnica Marija Lesjak, blagajničarka Gelca Cilenšek, v odboru pa so tudi vsi predsedniki in tajniki KO SKD ter svetniki, člani te stranke, v občinskem svetu. (T.T.) Breci postal poklicni župan DOBRNA - Župan Občine Dobrna Martin Brecl od 1. maja to funkcijo opravlja poklicno, na občini pa so za nedoločen čas zaposlili tudi tajnico Zdenko Čerenak, ob kateri je v občini Dobrna zaposlenih še nekaj sodelavcev za določen čas. Kot je povedal Martin Brecl, bosta zaposlitev za nedoločen čas v Občini Dobrna kmalu dobila še dva sodelavca.(.NMS) .._____ Glas rudarskega mesta Pred drugo obravnavo za- kona o rudarstvu je Občina Šoštanj od državnega zbora zahtevala, da se v njem vse- stransko okrepi vloga lokal- ne skupnosti pri odločanju o posegih v prostor, ki jih na- rekuje pridobivanje premo- ga. Podobno zahtevo je posebej izrazila tudi Krajevna skupnost Šoštanj, saj pod njenim območ- jem leži velik del neizkorišče- nih zalog premoga. Aktivno že- lijo sodelovati pri oblikovanju načrtov gospodarjenja in sood- ločati o posegih na svojem ob- močju. »Posledice enostranskih odločitev danes nosi le naše mesto, ki je demografsko in gospodarsko zelo prizadeto,« so zapisali. »Nikakor ni dovolj, da se lokalne skupnosti z načrti gospodarjenja le seznanijo in podajo pripombe, ki pa v dose- danji ureditvi niso obvezujoče.« Zavzemajo se, da bi bil vsak poseg v prosta mogoč le s soglasjem lokalne skupnosti. Odbor za popravo krivic obči- ni Šoštanj je novembra lani vse politične stranke seznanil s problematiko soodločanja pri sprejemanju načrtov gospodar- jenja z mineralnimi surovinami na območju šoštanjske občine, vendar po trditvah mag. Cvetke Tinauer, predsednice odbora, prav nihče od poslancev ni po- kazal zanimanja, da bi se sez- nanil z visoko ceno, ki jo Šo- štanjčani plačujejo za to, da je celotna država preskrbljena z električno energijo. K.L. Praznik voiakov Slovenska vojska praznuje 15. maja svoj dan. V vseh enotah ga bodo proslavili kar se da slovesno. V celjski vojašnici bo prireditev danes, v četrtek, 13. maja, ob 13. uri. Ob tej priložnosti bodo pripravili proslavo in sprejem pri poveljniku 82. brigade polkovniku Alanu Gederju. Poveljnik 3. operativnega poveljstva SV brigadir Alojz Završnik pa priprav- lja dopoldne sprejem za poveljnike enot in prejemnike priznanj ministrstva za obrambo. Ob tej priložnosti bodo širšo javnost seznanili z delovnimi rezultati poveljstva in enot. TC $1.19.-13.inai 1999 MODRI TELEFON 5 Zapozneli klic dobrote Dobrodelni koncert Klic dobrote ni bil namenjen poplavljencem, pravijo v mariborski škofijski Karitas po tem, ko nas je na modri ,{efon poklicala bralka Ire- jiz Celja in vprašala, kaj je izkupičkom od dobrodel- jga koncerta Klic dobrote, jjebil 25. novembra lani v jlju, smo se o tem pozani- ijli. Ker je bil koncert v umnosti in na sami prireditvi hali Golovec predstavljen jt dobrodelen, namenjen jtim, ki so bili v lanskih jplavah najbolj prizadeti, jsje zlasti spodbudila trdi- V omenjene bralke, da po- lavljenci iz Celja niso preje- niti tolarja. Dobrodelna prneditev Klic )brote v organizaciji sloven- ;e Karitas je bila zelo dobro )iskana, zlasti zato, ker je bila nalu po jesenski poplavi, ki prizadela mnoge ljudi, naj- i iz občin Celje in Laško, ratisoč petsto obiskovalcev ibrodelnega koncerta, ki so isluhnili klicu dobrote, je ta- at prispevalo 21 milijonov iarjev denarja, mnogi, ki se incerta niso udeležili, pa so irovali še dodatnih 10 milijo-,, v tolarjev, ko so denar posla- po pošti s položnicami. Na enski izkupiček je bil torej ■eden in vsakemu darovalcu Mlo pri srcu toplo ob zaveda- j, da je pomagal človeku, ki je znašel v hudi stiski. Potem pa smo izvedeli, da nenjeni koncert sploh ni bil imenjen poplavljencem, am- ik da jO bil dobrodelen za izlične namene, pač po po- ebah, kot jih je ocenila Kari- 1 Da je o tem, komu je bil kupiček od koncerta name- ien, za javnost govorila ne- »mpetentna oseba, nam je v 'lefonskem pogovoru pove- il gospod Branko Maček, ko 10 ga poklicali v mariborsko sofijsko Karitas, kamor se je ifkel denar od koncerta. Nas je zanimal predvsem fdatek, koliko denarja so ^jbolj prizadeti poplavljenci "sedaj prejeli, dobili pa od- °vor, da so ga v preteklem ■tlnu prejeli vsi, ki so poslali ^trezne prošnje v obliki vpra- ^'nika. In zakaj šele zdaj, do- ^'hpet mesecev po koncertu, je zanimalo. Gospod Ma- nam je odgovoril, da so ^'ezdaj prejeli in obravnavali 'košnje prizadetih poplavljen- cev. Mi smo v zvezi s tem razpolagali z drugačnim po- datkom. Iz Laškega (organiza- cija RK in župnijski urad) so te prošnje poslali že 5. februarja, na sedežu Karitas v Celju pa smo dobili podoben odgovor. V Laškem so nam še povedali, da naj bi denar v teh dneh prejelo šest družin, vsaka po 70 tisočakov, v Celju niso raz- polagali s podatkom, da bi bil sploh kdo od prizadetih že prejel kakšno vsoto iz naslova dobrodelnega koncerta. V pri- merjavi s celotnim izkupič- kom od koncerta se nam je to zdelo malo, pa nas je gospod Maček poučil, da je to vseka- kor več, kot je v ta namen prispevala država, »ki zna sa- mo pobirati davke«. Na naš namig, da je pomoč prišla do poplavljencev precej pozno, smo dobili odgovor, da je zdaj pravšnji čas, ko je nastopilo toplo pomladno vreme, ki je menda kot nalašč za sanacije po lanski jesenski poplavi. In kdaj bodo podrobne podatke o rezultatu dobrodelnega kon- certa in razdelitvi tega denarja obelodanili v javnosti, smo še vprašali gospoda Mačka in iz- vedeli, da šele novembra, ko bodo sklicali novinarsko kon- ferenco pred drugim tednom Karitas. Ko smo na to pripom- niU, da je takšno obveščanje javnosti zapoznelo, smo od gospoda Mačka dobili odgo- vor, da ima Karitas pravico imeli svoj način dola. To je vsekakor res, res pa je tudi, da ima tudi javnost svojo pravico do obveščenosti in leto dni stara informacija je v današ- njem času bolj primerna za anale. Podatka, kolikšna je vsaj okvirna vsota, ki so jo v minulih dneh nakazali priza- detim v poplavi, pa nikakor nismo dobili. Sicer pa: dobro- delni koncert sploh ni bil na- menjen poplavljencem, vsi ti- sti, ki so za pomoč zaprosili, pa so denar itak v teh dneh že prejeli. Več kot dobrosrčno! Vse ostalo bomo izvedeli jese- ni, ko bo slovenska Karitas načrtovala nove aktivnosti, nove dobrodelne koncerte in pozivala ljudi k srčnosti, do- brodelnosti. Upajmo, da nas bo poplave, kuge. vojne, lako- te in revščine obvaroval sam Gospod. MARJELA AGREŽ Veliko splošnih, a več konkretnih Minuli teden je modri tele- fon zazvonil skoraj dvajset- krat. Veliko vaših vprašanj je bilo zelo konkretnih, precej pa tudi splošnih, takšnih, da bi nanje le stežka dobili od- govor oziroma komentar, saj ste nam, dragi bralci in bral- ke, v pogovoru izrazili svoja stališča do posameznih po- dročij našega vsakdana. Ve- seli smo tega in pričakuje- mo, da bo naš dialog tako živahen tudi prihodnje ted- ne. Drago Iz Celja nam je [Kive- dal, da v množici sindikatov, ki so se zadnja leta ustanavlja- li v Sloveniji, pravega delav- skega gibanja praktično nikjer ni več čutiti. Razdrobljenost delavstva se je pokazala tudi ob prazniku dela, 1. maju, ko je bilo sicer na Celjskem kar nekaj shodov, a takšnega, kot smo ga bili leta nazaj vajeni na Gričku, očitno ni sposoben pripraviti nihče. Marjan iz Gornjega Grada nam je poto- žil, da je iz davčnega urada prejel, po njegovem, precej previsoko položnico; pa bi bi- lo odgovor na povsem konkre- ten izračun dohodnine težko iskati preko medija, zato smo mu svetovali, naj posamezne številke znova preveri pri davčnih uslužbenkah. Nad draginjo v državi, nad tem, da ljudem država jemlje povsod, kjer 1 e le da, pomaga pa ne, se le prnožila gospa Cerar s Hu- dinje, ki našega odgovora niti ni pričakovala. Morda, je sve- tovala, pa bi le kaj zaleglo bolj angažirano novinarsko pisa- nje, z nastavljanjem ogledala oblasti in posluhom za male ljudi. V naslednji številki Novega tednika bomo v obširnem članku odgovorili Francu Špesu in bralki Sonji iz Ce- lja, ki sta zastavila kar nekaj vprašanj s področja komunal- nega gospodarstva v Mestni občini Celje, verjetno še kak- šno številko kasneje pa Tatja- ni iz Gosposke ulice, ki se sprašuje, kako je v stanovanj- ski hiši sredi mesta mogoča proizvodna čevljarska dejav- nost. Zemljiška knjiga zamuja Bralko A. K. iz Nimnega pri Pristavi pri Mestinju za- nima, zakaj v zemljiški knji- gi v Šmarju pri Jelšah še niso opravili prepisa parcele v zemljiško knjigo po dveh le- tih čakanja. V zemljiški knjigi v Šmarju pri Jelšah so povedali, da za- ključujejo šele zadeve iz leta 1996, kar pomeni nad 3300 nerešenih zadev. Čakanje od sodišča do sodišča je različno, saj so imeli v Šmarju veliko denacionalizacijskih zadev, ki imajo po zakonu prednost. V sosednjem Šentjurju, kjer je malo denacionalizacijskih za- dev, rešujejo vse sproti, v Ce- lju pa je podobno kot v Šmar- ju. Vsem, ki se jim upravičeno mudi zato svetujejo, da napi- šejo vlogo za prednostno reši- tev ter navedejo razlog. V tak- šnem primeru bo lahko prepis na novega lastnika opravljen v desetih dneh. Agresivna vožnja Bralec Roman Zalokar iz Podpeči pri Planini pri Sev- nici se pritožuje, ker vozi soobčan po cesti mimo nji- hove hiše po njegovem opa- žanju namerno s pospešeno hitrostjo, pri čemer resno ogroža pešce. Meni, da poč- ne to zaradi zamere, ki je nastala prav v zvezi s to ce- sto. Kljub večkratnim opozo- rilom le teh ne upošteva. Bralca zato zanima kaj lahko storijo občani v takšnih pri- merih. V Policijski upravi Celju so opozorili, da je za nadzor pro- meta na javni prometni povr- šini pristojna policija, nadzor nad izvajanjem predpisov na o cestah, ki se nanašajo na vzdrževanje in varstvo teh cest pa je v pristojnosti Pro- metnega inšpektorata RS ozi- roma inšpektorjev za ceste. Policija ter inšpektorji za ceste ne morejo izvajati nadzora prometa na zasebnih in dru- gih cestah, ki niso razglašene za javne ceste ali pa promet po njih ne poteka v skladu s pred- pisi o varnosti v cestnem pro- metu. Če gre za javno cesto, je za ogrožanje pešcev vsekakor pristojna policija, konkretno Policijska postaja Šentjur. V kolikor cesta nima ustrezne prometne signalizacije, ki bi omejevala hitrost in opozarja- la na prisotnost pešcev, je po- trebno o tem obvestiti tudi krajevno skupnost, ta pa pri- stojne organe v občini. Pozabljeni dediči Bralko s Kozjanskega za- nima kako jo je lahko sodiš- če v Šmarju pri Jelšah prezr- lo pri dediščini po pokojni mami, ki je umrla pred peti- mi leti. Meni, da bi morala biti kot nezakonska hči ena- kopravna z drugimi otroki, ki so dedovali. Gre ji pred- vsem za enakopravnost ne- zakonskega otroka, ne za imetje. V zapuščinskem oddelku šmarskega sodišča so opozori- li, da sodišča razpolagajo le s podatki, ki so navedeni v smr- tovnici. Tako se sodišče lahko opre le na podatke smrtovnice ter podatke, ki jih posredujejo dediči na zapuščinski obrav- navi. Prezrti dedič lahko opo- zori sodišče nase že med po- stopkom s pisno vlogo. Potem ko postane zapuščinska od- ločba pravnomočna, lahko prezrti še vedno vloži dediš- činsko tožbo ter si pomaga s pravnim pooblaščencem. De- diščinsko tožbo lahko vloži najpozneje po desetih letih po zaključenem zapuščinskem postopku. Rok za zakonitega dediča se šteje od smrti za- pustnika, za oporočnega pa od razglasitve oporoke dalje. Parkirni nered Nad zaparkiranim trgom pri Vodnem stolpu v Celju, v bližini vrtca, kjer se pešci, kaj šele mamice z otroškimi vozički, le s težavo prebijejo mimo avtomobilov, se je že prejšnji teden pritožila Mar- jana iz Celja. Kje so lisice, če nič drugega ne pomaga, se je vprašala. Odgovor smo iskali pri sve- tovalcu za promet oziroma po- močniku načelnika oddelka za okolje in prostor ter promet MOC Iztoku Uranjeku, ki je pojasnil, da območje Koceno- vega trga s 1. junijem prehaja v območje modre cone, kjer bo veljal najstrožji parkirni red v mestu. S pritožbami na- še bralke se je strinjal, a poja- snil, da v mestnem komunal- nem nadzorništvu, ki ima omejeno število zaposlenih, celotnega mestnega območja ne zmorejo redno nadzorova- ti. Po 1. juniju, ko bo tudi pri Vodnem stolpu modra cona, bo nadzor vsekakor strožji, saj bodo v prvih treh mesecih ve- ljavnosti novega parkirnega režima v mestu nadzorniško službo še dodatno kadrovsko okrepili. Igrišče za odrasle? »Kdo naj napravi red na otroškem igrišču v stano- vanjski soseski na Lavi, kjer odrasli fantje in možje popoldne z igrišča spodijo otroke, sami pa igrajo nogo- met in se glasno zabavajo?« nas je vprašal Viktor z La- ve. V Komunalni direkciji MOC odgovarjajo za otroško igrišče oziroma igrala v mestnem par- ku, otroška igrišča, pred leti zgrajena v primestnih stano- vanjskih soseskah, pa so v Ce- lju trenutno »nikogaršnja«. »Po svojih močeh so zanje skr- beli v krajevnih skupnostih, zdaj, ko lastništvo nad njimi ni opredeljeno in so še vedno v sklopu družbene lastnine, pa skrbnika preprosto nimajo. Dokler ne bodo razdeljena funkcionalna zemljišča, ki so- dijo k posameznim blokom, ne bodo znani sorazmerni lastniški deleži nad igrišči, ker niso v občinski lasti, pa tudi mi ne moremo odgovarjati za- nje,« pojasnjuje direktor Ko- munalne direkcije MOC Ivan Pfeifer in našemu bralcu Vik- torju svetuje, da se skuša z rekreativci sam ali pa preko vodstva mestne četrti Lava po- govoriti, v primeru, da je na igrišču občutno kršen javni red in mir, pa lahko na pomoč pokliče policiste. Nasilje v družini »Kako pomagati nemočni ženski, ki je na invalidskem vozičku in si tudi zaradi tega ne more pomagati, ko mož z njo grdo ravna,« nas je za neko nesrečnico s širšega območja mesta Celje spraše- vala gospa Cerar. Odgovor smo poiskali pri di- rektorju Centra za socialno delo Celje Branetu Butu, ki je svetoval, da naj sosedje oziro- ma znanci najprej s takšnimi primeri seznanijo policijo. »V primerih nasilja v družini lah- ko policist ukrepa zgolj na po- sebno zahtevo, v opisanem primeru torej na zahtevo so- proge, nemogoč pa je pregon Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede, 19. maja, vaše telefonske klice na številko modrega telefona 0609 620- 133 sprejemala novinarka Janja Intihar. po uradni dolžnosti,« je pojas- njeval in dodal, da je v prime- rih nasilja v družini potrebno ukrepati čimprej, ne pa čakati več let, kar je sicer značilno za naše razmere, ko se odnosi le še bolj zaostrijo oziroma skah- jo. V Centru za socialno delo lahko žrtvam nasilja pomaga- jo s svetovanjem, če sta pri- pravljena sodelovati oba part- nerja pa lahko pomagajo tudi pri urejanju njunih medseboj- nih odnosov. V primeru, ko gre za žrtev, ki je zaradi svoje invalidnosti še dodatno hendi- kepirana, in če sta posredi še strah in bojazen, pa v centru priporočajo, da se morda ure- janja razmer v družini priza- deta loti s pomočjo patronaž- ne službe, lečečega zdravnika ali morda društva, saj so le-ti v družini že prisotni in bi bil poseg zunanjega strokovnjaka najlažji. Varovanje premoženja »Pred kratkim so ostarelo gospo, ki živi v širši sosešči- ni odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, pa me skrbi, kaj bo v tem času, ko je ni doma z njeno hišo. Kdo bi moral poskrbeti za varovanje pre- moženja v takšnih prime- rih,« nas je vprašala Vera iz Škofje vasi. Odgovore na takšno vpraša- nje je vsekakor lažje poiskati vnaprej, ne pa šele potem, ko hiša ostane prazna. Tudi v celjski policijski upravi so svetovali, da je najbolje, če se za varovanje hiše lastnik do- govori s svojci oziroma bliž- njimi sosedi, s katerimi se dobro razume. V primeru, da takšne pomoči nima, pa posa- mezniku še vedno ostaja možnost, da se za varovanje obrne na za to usposobljena podjetja (denimo Varnost Ce- lje), vendar pa je profesional- ne usluge varnostnikov seve- da potrebno plačati. Iri kje je tukaj vloga policistov? Glede na obseg in predpise o njiho- vem delu, lahko v varovanje oziroma zaščito zasebnega premoženja posežejo šele v primeru, če pride do vloma ali kakšnega drugega poskusa kaznivega dejanja. mmm is, bj 6 GOSPODARSTVO Sip icmalu s tujim icapitalom V šempetrskem podjetju napovedujejo korenite spremembe - Letos za 400 milijonov tolarjev naložb Vodstvo podjetja Sip iz Šempetra je ob 45- letnici delovanja, ki so jo minuli teden pro- slavili na tradicionalni predstavitvi novosti iz svojega proizvodnega programa, napove- dalo korenite spremembe v lastniški struk- turi in na področju organizacije dela, ki naj bi skupaj z novimi naložbami postavile Sip še tesneje ob bok evropskim proizvajalcem kmetijskih strojev in mehanizacije. Sip je že danes osmi največji proizvajalec kmetijske mehanizacije v Evropi. Lani je podjet- je ustvarilo 3,54 milijarde tolarjev celotnega prihodka in 22 milijonov čistega dobička. Letos želijo prihodek povišati na 3,68 milijarde tolar- jev, dobiček pa na 52 milijonov tolarjev. Sip proda na tuje dobrih 70 odstotkov izdelkov, njihova najpomembnejša tržišča pa so Nemčija, Hrvaška, Avstrija, Švica in Švedska. Zaradi vojne na Balkanu so v zadnjih mesecih naročila iz držav nekdanje Jugoslavije vse manj- ša (v ZRJ so prodali za 160 milijonov tolarjev strojev), za- to se še bolj usmerjajo na za- hodne trge, kjer vidijo svoje glavne možnosti v prihodnosti. Prav zato so se v podjetju odločili za korenite lastniške in organizacijske spremembe, ki jim ne bodo zagotovile le preživetja, ampak tudi dolgo- ročno stabilnost, ter omogoči- le dvig kakovosti celotnega poslovanja. Kmalu bodo do- končali postopek lastniškega preoblikovanja in se spreme- nili v delniško družbo. »Pri- pravili smo projekt finančne- ga prestrukturiranja podjetja, na osnovi katerega bomo izda- li dolgoročne vrednostne pa- pirje, tako imenovane obvez- nice z delniško nakupno opci- jo,« pojasnjuje direktor Bojan Voh. »Pri nakupu teh finanč- nih papirjev bodo sodelovali sedanji lastniki in tudi novi, to je kupci strojev in dobavitelji. S petimi podjetji smo že pod- pisali pismo o nameri.« Ob- veznice, katerih zapadlost bo deset let, bo mogoče po petih letih spremeniti v lastniški de- lež z nakupom delnic po fik- sni ceni. V Šempetru ocenju- jejo, da bodo s takšno dokapi- talizacijo, ki je novost v Slove- niji, tuji vlagatelji postali 20 do 30-odstotni lastniki pod- jetja. Sedaj je Sip v večinski, 40-odstotni lasti Slovenske razvojne družbe, 38 odstot- kov lastništva je v rokah delav- Bojan Voh \ cev, 22 odstotkov pa pokoj- ninskega sklada. »Konkurenčnost podjetja bomo še letos izboljšali tudi z novimi naložbami, ki nam bo- do omogočile, da se bomo s kakovostjo še bolj približali našim največjim tekmecem, to je podjetjem Krone, Claas in Poettinger,« pravi Bojan Voh. »Odločili smo se, da vlo- žimo v razvoj okrog 400 mili- jonov tolarjev. Večino denarja bomo namenili za novo lakir- nico, ki nam bo omogočila prehod s klasičnega na praška- sto lakiranje, preostanek pa bomo porabili za odpravo ne- katerih manjših ozkih grl v proizvodnji.« Sip čakajo letos tudi temeljite organizacijske spremembe. Ob pomoči sve- tovalcev programa Phare so pri- pravili projekt za bolj poeno- stavljeno vodenje in nadzor. Po vzoru avtomobilske industrije bodo glede na družine strojev delo organizirali v petih mon- tažnih linijah. S takšno organi- zacijo, ki jo doslej ni uvedel še nihče od evropskih proizvajal- cev kmetijske mehanizacije, bodo v Šempetru občutno zmanjšali proizvodne cikluse. »Čaka nas veliko dela, ven- dar so spremembe nujne za dolgoročno stabilnost podjet- ja,« meni Bojan Voh. »Ocenju- jem, da bomo z dokapitaliza- cijo podjetja, novimi naložba- mi in z drugačno organizacijo dela že v nekaj letih občutno dvignili produktivnost ter podvojili sedanjo prodajo.« ■JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATlČ Šempetrski Sip je zrasel iz leta 1954 ustanovljene delavnice za popravilo traktorjev, kmetijskih strojev in motornih vozil, ki je kmalu pričela tudi s proizvodno dejavnostjo. Leta 1969 se je podjetje v celoti usmerilo v izdelovanje kmetijske mehanizacije in se do konca sedemdesetih let razvilo v največjega proizvajalca kmetijskih priključnih strojev v tedanji Jugoslaviji. Uspešno je bilo tudi na evropskih trgih, kamor po letu 1992 vse bolj usmerilo svojo prodajo. Danes sestavljajo Sip poleg matičnega podjetja Sip Strojna oprema, v katerem je zaposlenih 610 ljudi, še hčerinski podjetji Sip Mobil, ki se ukvarja z inženiringom, in Sip Sico za us[)osabljanje in zaposlovanje invalidov. V Sipu že od leta 1994 na posebni prireditvi, ki jo ime- nujejo »Sip z roko v roki s kmetijstvom«, predstavljajo in krstijo nove stroje iz nji- hovega proizvodnega pro- grama. Letos so številnim domačim in tujim kupcem pokazali devet novosti. Za desetino višje dividende Etolove delnice so med najbolj stabilnimi - Za dividende 232 milijonov tolarjev Tovarna eteričnih olj in arom Etol iz Škofje vasi pri Celju je še naprej eno najus- pešnejših slovenskih podje- tij. Lani so kljub slabšim tržnim razmeram povečali prodajo za 4 odstotke in us- tvarili za 288 milijonov to- larjev dobička. Na nedavni skupščini so lastniki Etola sklenili, da bodo letos med delničarje razdelili 232 mili- jonov tolarjev, dividenda pa bo znašala 844 tolarjev bru- to na delnico. ['Aq\ ima nekaj niaiij kot 3.400 delničarjev, deset naj- večjih pa ima v lasti dobrih 57 odstotkov delnic. Med njimi imajo 38-odstotni delež pidi, po 8,9 odstotka kapitala pa je v lasti kapitalskega in odškod- ninskega sklada. Zaposleni so 13,8-odstotni lastniki. Etolo- ve delnice, ki so od lanskega septembra uvrščene v borzno kotacijo A, so med najbolj stabilnimi. Tržna vrednost se giblje med 21.000 in 23.500 tolarjev. »Leto 1998 je imelo za Etol dva različna polčasa, saj smo v prvem polletju celo presegli načrtovano prodajo in dosegli dobre finančne rezultate, v drugi polovici leta pa smo za- radi ruske gospodarske krize in njenega vpliva na trge, ki so za naše podjetje tradicionalno zanimivi, morali opraviti re- balans gospodarskega načrta,« je ob lanskih poslovnih rezul- tatih v letnem poročilu delni- čarjem zapisal direktor Etola Ivan Ferme. Kljub poslabša- nju tržnih razmer so v podjet- ju zadovoljni s poslovnimi in finančnimi rezultati, saj so prihodke iz prodaje, ki znaša- jo 3,56 milijarde tolarjev, v primerjavi z letom 1997 pove- čali za 4 odstotke, čisti dobi- ček pa znaša 288 milijonov tolarjev in je za 9 odstotkov višji od predlanskega. Donos na delnico je večji za 11 od- stotkov, donos na kapital pa je enak kot leta 1997 in znaša 4,8 odstotka. Etol je bil lani najuspešnejši na trgih bivše Jugoslavije, kjer je povečal prodajo za 6,6 od- stotka, v ostalih državah pa se je izvoz v primerjavi s predla- ni zmanjšal za 2 odstotka. Ivan Ferme ocenjuje, da bo moralo podjetje bolj izkori- stiti poslovne priložnosti na Hrvaškem in zlasti v Sloveniji, kjer se je lani delež prodaje zmanjšal za dobrih 11 odstot- kov in predstavlja v skupni realizaciji le še 26,2 odstotka. Več kot doslej bi radi prodali tudi na nemškem trgu in dru- gih državah evropske unije, prve poslovne stike pa so na- vezali tudi z Bolgarijo, Romu- nijo, Turčijo in s severnoafriš- kimi državami. Veliko si obe- tajo tudi od prodaje v Ukraji- ni, kjer že imajo svoje podjet- je, in na Slovaškem, kjer so letos ustanovili mešano fir- mo. ■■■■■■i JANJA INTIHAR Lani so v Etolu vložili v posodobitev proizvodnje 241 milijonov tolarjev, največja letošnja naložba pa bo malo- prodajna trgovina ob vhodu v tovarno. BAROMETEK Janez Grilnacelg zbornice Upravni odbor celjske ob. močne gospodarske zboruj, ce je na včerajšnji seji 2^ novega direktorja zborni^^ imenoval Janeza Grila, Do. sedanji direktor mag. Fran,- Knafelc, ki je funkcijo opravljal dva mandata, se bo s 1. julijem upokojil. Grilj^ bil pred leti generalni direj;. tor celjske pošte, trenutno pa je še zaposlen v poslov^ enoti Telekoma v Celju. Visoka nagrado Celjanu Generalni direktor in solast- nik podjetja Intertrade CS Pra- ga, Celjan dr. Tomaž Subotj^, je prvi tujec, ki je kot uspešen podjetnik dobil nagrado Češ- kega centra za menedžment, Med več kot 60 kandidati je bil izbrali za tretjega najuspešnej- šega poslovneža na Češkem v minulem letu. Subotič je na Češkem od leta 1991, njegovo podjetje pa zastopa mnoga znana podjetja, med drugim tudi Radensko, Muro, Etol in Swaty, ki v tej država nimajo svojega predstavništva. S svo- jim dosedanjim delom je do- kazal, da je z dobrim poznava njem češkega in našega trga mogoče veliko prispevati k boljši trgovinski menjavi med državama. MercatorIcupujeJ Jelšo I Direktor trgovskega podj J ja Jelša Marjan Babic ni zam kal govoric, da želi Mercator postati eden od lastnikov te družbe. Na vprašanje, al Ljubljančani že kupujujejo njihove delnice, ni želel odgo- voriti, sUšati pa je, da naj bi Mercator že imel delnice, ki so bile doslej v lasti Kmečke družbe ter odškodninskega in pokojninskega sklada. Nov nadzorni svet vTimu Nadzorni svet laškega Ti- ma je v začetku tedna podprl predlog uprave podjetja, da letos za dividende namenijo 64 milijonov tolarjev neraz- porejenega dobička iz leta 1997. Dokončni sklep o tem bodo sprejeli delničarji na skupščini, ki bo 21. junija. Dividenda naj bi znašala 70 tolarjev bruto na delnico. Nadzorni svet se je strinjal tudi s predlogom, da lanski čisti dobiček v višini 153 mi' lijonov tolarjev ostane neraz- porejen. Tim je lani ustvaril okrog 4 milijarde tolarjev skupnih prihodkov, kar je n^' koliko manj kot leta 1997. Direktor Jože Pušnik je po; vedal, da so takšni poslovni rezultati predvsem posledica nižjih cen na trgu in nekolik'' slabše prodaje nekaterih nj'; hovih programov. Delničar)' bodo na skupščini izvolili tU' di štiri nove člane nadzorne' ga sveta. V preteklem letu je namreč dokaj spremeni'^ struktura lastništva v podje^' ju, padlo pa je tudi števil" delničarjev Leta 1996 jih )^ bilo 940, zdaj pa jih je okrog 500. -'^ Št. 19.-13. mai 1999 GOSPODARSTVO 3 V kotacijo A šele v tretfem tisočletju (jorenje je lani ustvarilo blizu 65 milijard tolarjev čistega prihodka - Za novo tovarno letos 4,3 milijarde tolarjev »Lani smo relativno dobro ^slovali, čeprav še vedno jjjnio enako izoblikovani ^ot naše konkurenčne jfužbe v razvitem svetu, p veljajo načela tržnega lospodarstva,« je na torko- ,i novinarski konferenci Ijflvedal predsednik uprave Corenja Jože Stanič. Ocenil j{,da bo bodo morali v druž- il kljub temu, da so s 95- jdstotnim izvozom že dolgo {tujini, do vstopa naše dr- jave v EU še marsikaj spre- meniti, in poudaril, da so v Corenju v zadnjih petih le- jh naredili izjemno veliko, aj so v tem času podvojili prodajo. a Leta 1994 so prodali za 35 jilijard tolarjev gospodinj- l(ih aparatov, letos jih bodo a 70 milijard. Lani so v lorenju prvič v svoji zgodo- ini izdelali rekordna dva Bilijona aparatov, med po- jembnejše dogodke v lan- km letu pa štejejo še uvr- titev delnic na prosti trg ubljanske borze, prvo' kupščino delničarjev in za- Ijuček programa notranje- a odkupa. Konec tega leta lodo tako vse delnice Gore- ija, ki sodijo med najbolj animive, uvrščene na bor- :o, v kotacijo A pa jih bodo 10 besedah Jožeta Staniča ivrstili šele čez leto ali dve, 11 se želijo v družbi pred em notranje v celoti konso- idirati. V Gorenju so lani ustvarili za 64,8 milijarde tolarjev či- stega prihodka, kar je za dese- tino več kot leta 1997, čisti dobiček se je povečal kar za 44 odstotkov in znaša 2,1 mi- lijarde tolarjev. Produktivnost se je povečala za 10 odstotkov, donosnost kapitala pa je bila 6,7-odstotna. V posodobitev proizvodnje so lani vložili 2,5 milijarde tolarjev. Poleg Nemčije, kamor so lani pro- dali 617 tisoč aparatov, je dru- go najpomembnejše tržišče Gorenja postala Hrvaška z 223 tisoč prodanimi aparati, na tretjem mestu pa je Francija. Po poslovnem načrtu, ki ga je ob koncu lanskega leta sprejel nadzorni svet družbe, bodo letos v Gorenju izdelali 2,1 milijona gospodinjskih aparatov, kar je za 4 odstotke več kot lani. Skupina Gore- nje, v kateri posluje 35 družb, naj bi letos ustvarila 112 milijard tolarjev konsoli- diranih prihodkov. Rezultati poslovanja v prvih treh mese- cih, ko so prodali 511 tisoč velikih gospodinjskih apara- tov, potrjujejo da bodo načrte tudi uresničili. V tem času so namreč kljub nekaterim ka- zalcem morebitne svetovne gospodarske krize, negativ- nim vplivom ruske krize, voj- ni na Balkanu in veliki kon- kurenci na zahodnih trgih po- večali promet v primerjavi z lani za 2 odstotka in prodali za 15,4 milijarde tolarjev aparatov. Letos bodo v Gore- nju namenih za naložbe 7,9 milijarde tolarjev. Dobro po- lovico vsote bodo vložili v izgradnjo nove tovarne hla- dilne tehnike, ki bo v celoti stala 7,7 milijarde tolarjev in bo dokončana prihodnje le- to. Uprava Gorenja bo na skupščini delničarjev, ki bo 16. julija, predlagala, da letos kljub visokemu dobičku ne bi delili divi- dend. Polovico dobička bi dali v rezerve, polovica pa bi ostala nerazporejena. Gorenje ima po zadnjih podatkih 21 tisoč delničar- jev. V Gorenju so pripravili tudi strategijo razvoja do leta 2003, ki jo je konec aprila potrdil tudi nadzorni svet družbe. Kot je povedal član uprave za marketing Franjo Bobinac, bo bela tehnika še naprej ostala temeljna strateš- ka usmeritev družbe, s tem da bodo v naslednjih petih letih povečali delež storitev in dru- gih dejavnosti. V Gorenju predvidevajo do leta 2003 36- odstotno rast prometa, 2,5 milijona gospodinjskih apara- tov in rast prihodka na 140 milijard tolarjev. Njihovo naj- pomembnejše tržišče bo še naprej Evropa, kjer želijo do- seči 3,5-odstotni delež, nove priložnosti pa bodo iskali tudi na nekaterih hitro rastočih tr- gih v Aziji in Latinski Ameri- kL_ ■■■■■■■I JANJA INTIHAR Lepše Potrošnikove trgovine z nedavno otvoritvijo posodobljenega marketa v Vojniku je celjska trgovska družba Potrošnik že skoraj v celoti končala ciklus temeljite prenove svojih poslovnih enot, ki jo je pričela leta 1995. Letos naj bi obnovili še trgovini v Trnovljah in na Frankolovem, rešiti pa želijo tudi težave s tistimi trgovinami v Celju, ki jih imajo v najetih denacionaliziranih poslovnih prostorih. Potrošnik je v prenovo poslovnih enot doslej vložil blizu pol milijarde tolarjev, naložba v vojniški Market, ki je dobil popolnoma nov notranji in zunanji izgled, pa je veljala 110 milijonov tolarjev. JI, Foto: GK Comet je še slovenski Uprava zreškega Cometa je kot neresnične zavrnila govorice, češ da je podjetje že v rokah novih lastnikov. Takšne trditve so se v Slo- veniji, še bolj pa v Evropi, pojavile že konec lanskega leta, o novem lastniku, šlo naj bi za eno od konku- renčnih svetovnih družb, pa v poslovnih krogih go- vorijo tudi letos. Vodstvo Cometa je sporo- čilo, da doslej v delniški knjigi ni vpisan nobeden od konkurentov iz tujine, o go- voricah v zvezi s prevzemom pa je razpravljal tudi nadzor- ni svet družbe, ki je prejšnji teden potrdil poročilo za preteklo leto in obravnaval rezultate poslovanja v prvem letošnjem četrtletju. Comet je lani ustvaril za nekaj manj kot 5 milijard tolarjev prometa, kar je slab- še kot leto poprej, vendar je vodstvo podjetja glede na krizne razmere na nekaterih trgih s takšnimi poslovnimi rezultati zadovoljno. Slabši od načrtovanih so tudi po- slovni rezultati v prvih treh mesecih, zlasti pri prodaji na azijskem in ruskem trgu ter v državah nekdanje Jugoslavi- je, vendar je upravi družbe z vrsto ukrepov že uspelo zaje- ziti rast stroškov. Manjši kot predlani je tudi čisti dobiček, ki znaša 178,5 milijona tolar- jev. O razporeditvi dobička bo nadzorni svet razpravljal v prihodnjih dneh, ko naj bi oblikoval tudi predlog za no- ve člane sveta. Najpomembnejši letošnji naložbi v Cometu sta poveča- nje zmogljivosti termične obdelave bakelitno vezanih proizvodov ter prehod na ze- meljski plin. Z naložbo v cenejši energetski vir bodo v Zrečah še korak bliže k iz- polnitvi pogojev za pridobi- tev certifikata po ekološkem standardu ISO 14000. JI Upanje za Smreko v podjetju Smreka v Gor- njem Gradu so se znašli v težavnem položaju, ki ga skušajo reševati s progra- mom reorganizacije in pre- strukturiranja podjetja. Po besedah direktorja Do- minka Miklavca bodo del terjatev spremenili v lastniške deleže, za drugi del uvedli daljši odplačilni rok, manjši del terjatev pa bodo odpisali. V Smreki bodo zmanjšali šte- vilo delavcev s 108 na 83 zapo- slenih, saj zmanjšujejo proi- zvodnjo v žagi in programu mizarstva. V podjetju bodo kot najmočnejši program ohranili izdelavo lesenih hiš, za katere imajo kupce pred- vsem v tujini, kamor izvozijo 90 odstotkov hiš. Pomembno je tudi, da so v.podjetju kljub sanaciji uspeli obdržati proi- zvodnjo in kupce, tako da v zadnjih dveh mesecih normal- no delajo. Delavce, ki jih v podjetju ne potrebujejo, bodo skušali s po- močjo zavoda za zaposlovanje prezaposhti, ponujajo pa tudi prostor drugemu podjetju, ki bi znotraj Smreke zaposlilo 12 delavcev. Smreka nima večin- skega lastnika, vendar računa- jo, da jo bodo obstoječi lastni- ki še dokapitalizirali ter s tem omogočih nov zagon podjetja, ki je za občino in Gornji Grad izjemnega pomena. US Nove telekartice Zaradi številnih zlorab te- lekartic in aparatov v javnih telefonskih govorilnicah, se je Telekom Slovenije odločil, da bo stare kartice zamenjal z novimi, ki imajo čip s po- sebno zaščito. Že včeraj so, zato v stare apa- rate v javnih govorilnicah pri- čeli vgrajevati posebne modu- le. Dela bodo potekala do 28. junija, saj bo treba predelati okrog 2.500 aparatov. Vsak dan ne bo delovalo okrog 200 govorilnic. Ker je v obtoku veliko starih, še neuporablje- nih kartic, ki jih odslej ne bo več mogoče uporabljati, bo Te- lekom vse stare, še ne do konca porabljene kartice, zamenjal z novimi. Akcija se bo predvido- ma pričela 1. junija v Teleko- movih teletrgovinah, kasneje pa tudi na poštah. V Telekomu zagotavljajo, da bo zamenjava potekala zelo enostavno in da nihče od imetnikov starih kar- tic ne bo prikrajšan. JI Podjetništvo je pogum Celjski Klub podjetnikov 3atorog je pred dnevi po let- "iseji kluba pripravil še de- 'fvno srečanje, ki sta se ga udeležila tudi dr. Aleš Vah- ''čz ljubljanske ekonomske '^kultete in direktor podjetja ^ipro Keyboards iz Ljublja- ne Milan Čelan. Tema pogo- vora je bila - kaj ovira in kaj spodbuja podjetništvo in "lanagement v Sloveniji. Profesor Vahčič je poudaril, ^^bi bil razmah podjetništva 'Sloveniji glede na ekonom- razmere lahko večji, ven- ljudje niso navajeni niti •^'Pravljeni tvegati. Večina je ^dovoljna takoj, ko si nabere ^^osti denarja za osebno bla- '^stanje, kakšnih večjih rizič- ["t^ projektov pa se ne upa "''ti. Zato pri nas še vedno ''^^vladuje stara industrija, ki ?'^ogoča le počasno rast BDP. ii^anagementu dr. Vahčič "^^ni, da si je do danes sicer že %ral dovolj osnovnega zna- % vendar se marsikje obna- tako, kot da bi še vedno j"' v starem sistemu. Poleg l^S^ so še vedno bolj cenjeni '^'' Vodilni ljudje, ki vz;iržu- jejo socialno varnost, kot pa oni, ki povečujejo vrednost podjetja. Milan Čelan, ki ga je revija Podjetnik izbrala za podjetni- ka leta 1999, je dejal, da pod- jetništvo pri nas pomeni pred- vsem pogum, v njegovem pri- meru pa je država največ po- magala s tem, da ni ničesar naredila. »Tako sem bil skupaj s solastniki podjetja Tipro pri- siljen k iskanju izvirnih reši- tev,« je poudaril Čelan. Pod- jetje Tipro, ki je bilo ustanov- ljeno leta 1985 in je ob razpa- du jugoslovanskega trga sko- raj propadlo, sodi danes med pomembnejše izdelovalce tip- kovnic v Evropi. Lani je 41 zaposlenih ustvarilo milijar- do tolarjev prometa, od tega 80 odstotkov na tujih trgih. Tipro je nedavno ob finančni pomoči avstralske vlade usta- novil svoje podjetje v Avstrali- ji, do leta 2000 pa ga bodo imeli tudi v ZDA. JI Strateško partnerstvo Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta v ponede- ljek podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju. NLB bo pridobila najmanj 20 odstotkov delnic Banke Ce- lje, kar bo omogočilo njeno vključitev v bančno skupino Nove Ljubljanske banke. Pogodba pomeni prvi korak k dolgoročnemu sodelovanju in povezovanju obeh bank, ki bosta na takšen način razširili ponudbo in ohranili konku- renčnost do tujih tekmecev. Banki bosta usklajeno nasto- pali na tržišču, skupno razvi- jali informacijsko tehnologijo in druge dejavnosti, s čimer naj bi naredili pomemben ko- rak k izboljšanju poslovanja in racionalizaciji stroškov. Poslovanje bosta poenotili še pri upravljanju z riziki, urav- navanju likvidnosti, pri notra- njem nadzoru ter računovod- skih standardih. V prihodnje načrtujeta še skupen razvoj bančnih storitev in prodajnih poti ter poslovne politike. Naj spomnimo, da je celjska banka po drugi svetovni vojni poslovala kot samostojna ban- ka, leta 1971 pa se je priključi- la Ljubljanski banki. Kot ban- ka hči je v bančni skupini LB poslovala do leta 1994, takrat pa se je osamosvojila in kot Banka Celje vse doslej samo- stojno opravljala vse bančne posle doma in v tujini. JI SI. 19.-13. maj 1999 KULTURA Zmagujeta optimizem in mladost P^®^ začetkom največje pevske prireditve v Evropi - MMPF v Celju •■■■ll^ v najlepšem mesecu leta naznanja mesto Celje 19. ma- ja pričetek največje manife- stacije mladinske zborovske pesmi v tem delu Evrope. V organizaciji Zavoda za kul- turne prireditve, Mestne obči- ne Celje, Ministrstva za kultu- ro Republike Slovenije, ob pomoči in razumevanju šte- vilnih sponzorjev ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, bodo začetek prire- ditve v sredo ob 19.30 v Gale- riji sodobne umetnosti naz- nanili z odprtjem razstave o glasbeniku Zoltanu KodaIy- ju^__ V Narodnem domu bodo dan zatem fanfare naznanile začetek bienalne prireditve, 23. mednarodnega mladinskega pevskega festivala, z revijo celj- skih mladinskih zborov ob 17. uri in ob 19.30 z osrednjo otvo- ritveno slovesnostjo in revijo mladinskih zborov. Dopoldnevi bodo v času fe- stivala v znamenju mlade pe- smi na mestnih ulicah, na Glav- nem in Krekovem trgu, kjer bodo ptice pevke naznanjale mir in pomlad. Njihove posla- nice se bodo razveselili poslu- šalci v mestu, medtem ko bo popoldanske in večerne nasto- pe razen poslušalcev v petek in soboto spremljala tudi stro- kovna žirija. Thdi letošnji plakat, ki naznanja 23. MMPF, je oblikoval priznani oblikovalec Jože Domjan. V nedeljo dopoldne bo pe- sem združenih otroških zbo- rov, pelo jih bo 58, odmevala iz Mestnega parka, pod vods- tvom prof. Edvarda Goršiča. Pevcem se bodo pridružili tudi najboljši zbori iz tujine. Poslanica in želja organiza- torja je, kot pravi Alenka Dom- jan, direktorica Zavoda za kul- turne prireditve Celje: »da bi festival živel s Celjani in Ce- ljem, da vojna na Balkanu, za- radi katere so štirje zbori z vzhoda odpovedali svoj prihod v Celje, ne bi skalila prepeva- nja, veselja in druženja mladih! Mislim, da imata optimizem in volja dovolj moči, da bosta za- zvenela v pesem radosti.« Festival v Celju, rojen iz entu- ziazma leta 1946, pa ne želi biti samo množična mladinska pri- reditev, ampak predvsem ka- kovostna, poudarjajo organi- zatorji, ki v zadnjih letih po- stavljajo visoke kriterije za udeležbo na festivalu. Zato v Celje prihajajo zbori, ki sodijo v najvišji kakovostni razred. Zaradi množične priredi- tve bo v Celju v času festivala nekoliko spremenjen tudi prometni režim, sporočajo organizatorji. Od 19. do 23. maja bo parkirišče med Na- rodnim domom in vhodom v Spodnji grad rezervirano za parkiranje služb prireditelja in za Press center, ki bo v Likovnem salonu. Od 20. do 23. maja bo del parkirišča za Spodnjim gradom rezerviran za avtobuse udeležencev fe- stivala. ; 23. maja bo spremenjen tudi prometni režim na Partizanski cesti ob Mestnem parku. Zava- rovan bo prehod za pešce na Partizanski cesti na prehodu s peš mostu v Mestni park, velja- la bo zapora do drsališča, par- kirišče ob drsališču pa bo re- zervirano za službe festivala in protokol. MATEJA PODJED Slovenske mojslroviiie v velenjskem Hotelu Paka bo 27. maja ob 18. uri predsta- vil knjigo Mojstrovine Slovenije dr. Janez Bogataj. Odprli bodo tudi razstavo steklenih izdelkov mlade slovenske oblikovalke Tanje Pak, Razstavo in predstavitev bodo organizirali Kulturnica, Obrt- na zbornica Velenje in Gorenje. Kulturnica bo danes, 13. maja, v razstavišču Gorenja pripravila otvoritev razstave akadem- skega slikarja iz Kranja Franca Vozla, čez šest dni, 19, maja, pa bodo v prostorih knjigarne gostili Cirila Zlobca. K.L. Trubar, kozorog in Pozejdon Na parkirišče pred kultur- nim centrom v Laškem so te dni že pripeljali nekaj ton tež- ke gmote lipiškega marmorja. V ponedeljek, 17. maja, se bo namreč pričela kiparska de- lavnica, ki se je bodo tudi letos udeležili trije veliki umetniki, kiparji. Ferenc Kiraly iz Lendave, Janos Jeno Szekely iz Madžarske in Mi- hael Štepih iz Hrvaške. Ferenc Kiraly in Janos Jeno Szekely sta v Laškem ustvar- jala že lani, njuni skulpturi, za kateri sta motiv črpala v vodi, pa stojita v zdraviliškem par- ku. Oba kiparja sta se tudi letos z velikim veseljem od- zvala povabilu ravnatelja kul- turnega centra Jureta Jana, saj je po besedah Ferenca Kiralya umetnost, ki se bo zopet dober mesec in pol do- gajala v Laškem, nekaj po- sebnega v slovenskem pro- storu. Kiparji tokrat ne bodo us- tvarjali na isto temo. Szekely bo izdelal doprsni kip Primo- ža Trubarja, ki bo stal pred vhodom v kulturni center, Kiraly bo sklesal kozoroga, ki ga bodo postavili pred uprav- no zgradbo pivovarne, Mi- hael Štepih pa bo iz marmorja naredil grškega boga morja in sladkih voda Pozejdona, ki ga bo krasila krona iz barvaste- ga stekla. Skulpturo bodo na- mestili v zdraviliškem parku. Kiparsko delavnico so letos finančno podprli laški podjet- nik Pavle Urankar, Pivovarna Laško in Zdravilišče Laško, ki vsi po vrsti podpirajo željo, da bi mesto z novimi umetniški deli dobilo še lepši videz. JI Najljubši predmeti muzejsicega sejma V ljubljanskem Cankarje- vem domu se nocoj, v četr- tek, začenja 4. Muzejski se- jem, ki se ga s predstavitvijo svojih najljubših predmetov udeležuje 40 slovenskih muzejev. Že dopoldne pa so se začele predstavitve nomi- niranih muzejev za letošnjo mednarodno nagrado EMYE. Za naziv muzeja leta se poteguje 130 muzejev. Geslo letošnjega 4. sloven- skega muzejskega sejma je »Moj najljubši predmet«, po besedah Andreje Rihter, ki vodi skupnost slovenskih muzejev, pa so imeli v posa- meznih muzejih zelo široke možnosti za izbor svoje pred- stavitve. Pokrajinski muzej Celje se predstavlja s starim kolesom, v Muzeju novejše zgodovine Celje so za najljub- ši predmet izbrah fotografijo, saj Fotografski atelje Josipa Pelikana letos praznuje 100- letnico. Muzej Velenje pa se predstavlja z rudarsko svetil- ko. Prireditve 4. slovenskega muzejskega sejma se bodo vr- stile do srede, 19. maja, v torek opoldne, na svetovni dan mu- zejev, pa bodo v Narodni gale- riji podeliU letošnje Valvazor- jeve nagrade, najvišje nagrade in priznanja slovenskih mu- zealcev. Ob muzejskem sejmu bo izšel tudi poseben katalog, ki so ga pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje, na 50 straneh, s prevodom v angleš- čino, pa bodo predstavljeni najljubši predmeti 40 sloven- skih muzejev. IS ZAPISOVANJA V opo ju zmage Piše: TADEJ ČATER Pretekli konec tedna smo spet praznovali. Dan zmage. Dan, ko so naši dedki osvobo- dili Slovenijo, dan, ko so babi- ce pekle potice, se uredile in na ulicah pozdravljale osvo- boditelje. Po nekaj dolgih letih se ob dnevu zmage nismo pre- pirali in v kavarniškem slogu razglabljaU o rezultatih zma- ge, o stanju na semaforju, o tem, ali je bila zmaga režira- na ali ne in če je to sploh bila kakšna zmaga, o tem, ali so bili sodniki podkupljeni... Kot navijači Olimpije in Maribo- ra, med katerimi sprava ni mogoča, ki oboji navijajo za Zlatka Zhoviča (kadar ta igra za barve slovenske repre- zentance), smo se predajali opoju slave. Ali se ji kako drugače poklonili: s tekom okrog mesta, ki je bilo nekoč obdano z žico, z udeležbo na koncertu, ki smo ga slučajno ujeli, ko smo se s košarami v rokah, iz katerih je nemarno zijala mlada čebula, vračali z mestne tržnice in navsezadnje tudi s tem, da nismo pisali dolgoveznih in kljub temu za- bavnih pisem bralcev na temo vprašljivosti zmage. Celo ge- neracije, ki niso nikoli reciti- rale tiste »za domovino s Ti- tom naprej...« so se mirno udeležile raznoraznih slove- snosti. No ja, že res, da jim ni bilo popolnoma nič jasno, da so bili >ma mestu zmage« iz- ključno iz pragmatičnih razlo- gov, da so »noter spravljali« odpadel šolski dan, pa ven- dar; spominu na tiste, ki so pripravljali teren za državo, kakršno so si zamišljali tudi podpisniki prve Majniške de- klaracije pred desetimi leti, so se poklonile vse generacije. Ti- sti, ki se nikakor nočejo spri- jazniti z dejstvom, da so bili okupatorjevi sodelavci, pa ta- ko in tako nič ne štejejo. No, pa vendar so se spet našU nekateri, ki so dan zma- ge izkoristili za... hmmm. po- litikantstvo. Napisali so novo verzijo Majniške deklaracije. Ten years after. Deset let poz- neje. In ugotovili, da se ideje zapisane v izvirni različici ni- so v celoti uresničile. Da je kolona zgrešila začrtan in utr- jen koridor, da »je slovenska družba v globoki strukturni krizi«, v kateri »ne veljajo niti ustavno niti zakonsko določe. na pravila«, da se »resničnost zamegljuje in namesto nje po. stavljajo imaginacija, potvof. ba in zabris«. Ali drugače, »Vlada nam strukturna laž.« Uf, težke besede. Ki ob dejs- tvu. da generacije, ki so na. dan zmage »noter spravljaka zamujen šolski dan, prav ma- lo briga tako dan zmage koi dan poraza, ki jih bolj zani- majo nova delovna mesta, možnost nadaljnjega izobra- ževanja v tujini, cene avtomo- bilov in mobilnih telefonov, za katere pomeni politika osvoji- tev predstavnika ali predstav- nice nasprotnega spola, deluji tudi nekoliko naivno. Ja, no- va verzija Majniške deklaraci- je je kot pismo bralcev, ki gaje treba brati z rezervo, za kate- rega si je treba vzeti čas, pova- biti k branju še kakšnega pri- jatelja, da bo smeh dosegel & več decibelov. Ja, nova verzija Majniške deklaracije me spo- minja na vse tiste tekste, v katerih so se nekoliko ostareli slavisti pritoževali nad preti- rano uporabo tujih besed v javni rabi, ki so se zgražali nad anglosaksonskimi imeni lokalov sredi mest, ki so jih motile majice, na katerih so bili tuji napisi... In kaj se je zgodilo? Lokali s tovrstnimi napisi so ali ostali ali propad- li, napisi na majicah se veselo tiskajo naprej, slavisti pa so potihnili. Naleteli so na gluha ušesa. Podobno je i novo ver- zijo Majniške deklaracije. Ide- je zapisane v izvirni različici so in se udejanjajo, deklaraci- ja je zavzela svoje mesto f zgodovini, nova verzija a& javna izjava ob njeni desetlet- nici pa bo šla lepo v pozabo. Kot tudi tista ob dvajseti ali trideseti obletnici izvirnika- Dan zmage pa bomo še naprej proslavljali. Krstna izvedba Gimnazije V petek 14. maja ob 19.30 pripravlja v celjskem Narod- nem domu letni koncert Kulturno društvo Anton Aš- kerc I. gimnazije v Celju. To bo sklepna prireditev ob 190-letnici te ustanove. Pobudnika niza koncertov, kakršen bo tudi jutri, sta nek- danja dijaka te šole, pianista Simon Dvoršak in Gregor De- leja. V prvem delu koncerta se bosta predstavila ob klavir- ju, kot gostji bosta zapeli so- pranistki, maturantka Nuša Drašček ter nekdanja dijaki- nja Nataša Krajnc ter dijakinji prvega letnika gimnazije, flavtistka Mirjana Nenezič in kitaristka Neja Petek. V drugem delu koncerta bo zaigral Mladinski orkester I. gimnazije, ki sta ga, s pomoč- jo mentorja prof. Antona Še- petavca, pred dvema letoma ustanovila prav Gregor Deleja in Simon Dvoršak. Orkester je letos tudi del projekta Odprta šola Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva RS za šolstvo. Or- kester ima za sabo že vrsto koncertov na Celjskem in drugod. Pod taktirko Simona Dvor- šaka bo orkester najprej zai- gral tri skladbe iz Requiema angleškega skladatelja Andre- wa Lloyda Webbra, nato pa bo sledila krstna izvedba suite Gimnazija, izpod peresa mla- dega skladatelja Gregorja De- leje, ki je delo posvetil visoke- mu jubileju I. gimnazije. Suita Gimnazija v štirih stavkih za violončelo, mezzosopran in orkester je pisana program- sko, tako da vsak izmed stav- kov predstavlja enega izmed letnikov, violončelo kot soli; stični instrument pa je nit, ki združuje tako gimnazijo s profesorji, kot tudi tisto z dija- ki, njihovimi tegobami in že- ljami. Solista bosta: dijakinja drugega letnika Judita PopO' vič - violončelo in mariborska sopranistka Valerija Šoster. ŽIVKO BEŠKOVNII^ SI. 19.-13. maj 1999 KULTURA J} Feministične teologije in nova genetiica Zanimive novosti revije Znamenje na pragu njene tridesetletnice Revija za teološka, druž- l,ena in kulturna vprašanja znamenje, ki izhaja v Pe- tfovčah in izide trikrat let- po, v prvem letošnjem sklo- pu prinaša vrsto izredno zanimivih člankov in raz- prav. 1^;^ ■ .......■--•'^'-■"-« Uvodoma se poklanja spo- minu preminulega sodelavca prof. dr. Jožeta Rajhmana, enega največjih poznavalcev Trubarja in slovenskega pro- testantizma, sicer pa profe- sorja pastoralne in duhovne teologije na mariborskem oddelku Teološke fakultete. Vekoslav Grmič tokrat piše o dr. Jožetu Potrču (1903- 1963) in njegovi viziji socia- lizma. Dr. Potrč je bil zdrav- nik, po vojni pa se je ukvarjal z družbenopolitičnim delom in si prizadeval za uveljavlja- nje etičnih načel na vseh rav- neh. Cvetka T6th je objavila študijo o Paulu Tillichu in njegovi filozofiji religije, v kateri obravnava Tillichove nazore o mejnih vprašanjih med filozofijo in teologijo. Fanika Krajnc-Vrečko je av- torica članka Lutrova teolo- gija jezika in slovenski prote- stanti. V njem najdemo spo- ročilo, da je Luter gradil svo- je teze o jeziku na Bibliji in tako skušal dokazati, da je Biblija namenjena preproste- mu ljudstvu, nikakor pa ne le izbrancem. Razločeval je med božjo (biblijsko) bese- do in med človeško (naravno funkcionalno jezikovno ra- bo) govorico. Jezikovni na- zor slovenskih protestantov je povezan s prehodom iz obdobja pismenstva v ob- dobje, v katerem se sloven- ski narod prvič srečuje z evropsko civilizacijo in kul- turo, kar narekuje ob preho- du v novi vek tudi premik v pogledu na narodni jezik in njegov pomen za narod. Maura Ryan je avtorica prispevka Feministične teo- logije in nova genetika, v ka- terem je podala kratek pre- gled feminističnih teologij o etičnem razmišljanju v novi genetiki in ugotavlja, da bi bilo treba prav tako preučiti, kaj je pomembno v femini- stičnem moralnem pogledu in kaj lahko nudijo femini- stične teologije glede velikih vprašanj v zvezi z genetsko tehnologijo. Prispevek je iz Conciliuma prevedel p. Ivan Arzenšek. Teresa Okure objavlja razi- skavo z naslovom Od Geneze do Razodetja: biblična apo- kaliptika. V njej ugotavlja, da je raziskava pokazala, da je apokaliptična vera pogoje- na z bibličnim naukom o stvarjenju in padcu v greh in je v bistvu biblična vera, ker je njen prednostni interes dokončno izkoreninjenje zla. Razpravo je iz Conciliu- ma prevedel Roman Štus. Jiirgen Moltmann je avtor razprave s pomenljivim na- slovom Na koncu - Bog. V njej ugotavlja, da je božja pravičnost temelj večnega. Njemu ustrezajočega sveta in se mora pred poslednjo sodbo uveljaviti pri vseh. To- da božja pravičnost ni maš- čevalno kazensko sodstvo, marveč pravico iščoča in pravnomočna pravičnost za žrtve in udeležence v svetov- ni zgodovini. Bog ne prihaja izvajat usmrtitve, ampak po- magat in deliti pravico. Pre- vod iz Conciliuma Janez Cundrič. Sedem etičnih vprašanj o veliki noči je naslov prispev- ka Aleksandra Birviša. Pri- mož Vresnik piše o etičnih in bogoslovnih vsebinah itali- janske^ filmskega neorea- lizma (etika v filmih Vittoria de Sice in Aristokracija duha Luchina Viscontija). Zoran Miloševič objavlja drugi del razprave o sektah in demo- kraciji, Janko Bohak pa prvi del razprave z naslovom Lju- bezen je otrok svobode. V rubriki Zapisi je objavljen prispevek Vasje Predana o Prešernu in slovenskem kul- turnem prazniku, Tine Mli- naric piše o kulturnih praz- nikih, Klaus Peter pa o Kurtu Krenu, zabavljivem škofu. Milan Gombač predstavlja knjigo Jerneja Borovnika- Bartola Spomini na Jaseno- vac, Staro Gradiško in Lepo- glavo, Jože Lodrant pa piše o pastoralnem tečaju v Salz- burgu. DRAGO MEDVED Pod celjsicim stropom Danes, v četrtek, ob 19.30, bo pod celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju v Celju sklepna prireditev ob letošnjih, dvanajstih Roševih dne- vih - literarnem srečanju mladih ustvarjalcev os- novnih šol Celja in okoli- ce. Mladi literati bodo ob glasbeni spremljavi učen- cev OŠ Frana Roša Celje, ki prireditev pripravlja skupaj s Skladom ljubiteljskih in kulturnih dejavnosti - Ob- močno izpostavo Celje, prebirali literarna dela, s katerimi so sodelovali na natečaju in nekaj tistih, ki so jih ustvarili med literar- no delavnico, ki je bila v torek zvečer pred kinom Union v Celju. Mladi us- tvarjalci pod vodstvom pi- satelja in Prešernovega na- grajenca Marijana Tomši- ča so letos ustvarjali na te- mo Pravljica, na nocojš- njem literarnem večeru pa bodo predstavili tudi lite- rarno brošuro letošnjih Ro- ševih dnevov in trem naj- boljšim literatom podelili nagrade. N.-M. S^^ Koncert na Franicolovem V soboto, 15. maja ob 19.30 bo v telovadnici OŠ Frankolovo redni letni koncert moškega pevskega zbora Anton Bezen- šek s Frankolovega. Zbor vodi Darinka Stagoj, kot gostje pa bodo na koncertu nastopili člani MPZ Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše in ljudske pevke kulturnega društva Skorba. NMS Festival pred muzejem V soboto, 15. maja ob pod desetih dopoldne bo na odprtem odru za Muzejem novejše zgodovine Celje sreča- nje lutkovnih skupin Celja in okolice. Na srečanju bo nastopilo osem lutkovnih skupin osnovnih šol in vrtcev, izvajanje pa bo spremljal tudi republiški selektor letošnjih zaključnih Linhartovih srečanj. Lutkovne predstave si bodo sledile ena za drugo, tako da bo v soboto pravi mali lutkovni festival, ki ga pripravlja Sklad za ljubitelj- ske in kulturne dejavnosti - Območna izpostava Celje. Če bo slabo vreme, bo prireditev, na katero vabijo predvsem mlade gledalce in njihove starše, v Hermanovem gledališču v muzeju, vstop na prireditev pa je prost. N.-M. S. PRIREDITVE GLiDAlISCE SLG: Plešasta pevka - S ob 11. uri za abonma Gimna- zija Celje Center, 14. 5. ob 10.30 za abonma Sred. trgov- ske šole Celje I in ob 16.30 še za abonma Šolski center Lava II. Vaja zbora 15. ob 19.30 izven abonmaja. Butald 17. ob 11.30 za ŠC Lava in 17. uri za abonma 2. šolski in izven ter 18. 5. ob 11.30 za abonma SEŠ in združeni mladinski. Človek za vse čase 19. ob 12. uri za abonma Sr. gostinske šole Celje. Kulturni dom Trnovlje 13. ob 19.30 Narodni poslanec. Dom kulture Velenje 14. za beli in 16. 5. za rumeni gledališ- ki abonma, obakrat ob 20. uri - komedija Maister in Marjeta. ' NOVAČANOin" GLEDALIŠKI DNEVI 14. 5. ob 20. uri igra za smeh in zabavo v izvedbi Odra »Treh herojev« - Trije vaški svetniki, 15. 5. ob 20. uri ljudska igra v izvedbi AG KD Gornji Grad - Miklavžev večer in 16. 5. ob 18. uri ljud- ska igra v izvedbi DPD Svobo- da s Polzele - Veriga. KONCERTI Narodni dom Celje 14. ob 19. uri letni koncert KD Anto- na Aškerca na I. gimnaziji, s pianistoma Simonom Dvorša- kom in Gregorjem Delejo. Kulturni dom Šentjur 14. 5. ob 20. uri letni koncert Moš- kega pevskega zbora Skladate- ljev Ipavcev Šentjur. Glasbena šola Velenje - 19. ob 19.30 koncert ansambla klarinetov. RAZSTAVE I Muzej novejše zgodovine Celje - fotografski atelje Josipa Pelikana, od 18. 5. naprej. Banka Velenje, eksp. Šo- štanj Jože Svetina, do 15. 6. Galerija Velenje France Ro- tar, do 31. 5. Knjižnica Šentjur Jana Kvas in Tanja Plevnik, do 26. 5. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Gimnazija Celje Center Breda Tekavc. do 31. 5. Avla hotela Dobrna Vesna Filipič in Vlado Geršak, do 27. 5. Galerija Volk Anton in Ja- nez Repnik ter Zlatko Prah, Etol Niko Ignjatič, Merx Tere- zija Ratej, jedilnica Splošne bolnišnice Celje Radovan Ro- kovec in Pošta Celje Maša Krajnc - vse od 1. do 30. 5. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - muzejske delavnice 15.30 do 17.30: 13. in 14. 5. Grofje Celj- ski - Konrad Žovneški - viteški lirik, 19. 5. Grofje Celjski - Pečati. Muzej novejše zgodovine - ustvarjalne delavnice ob 10. uri: 14. 5. Moja žaba visoko skače, 15. in 18. 5. Mamut v Hermanovem brlogu. XII. Roševi dnevi - 13. ob 19.30 v dvorani pod Celjskim stropom Pokrajinskega muze- ja Celje - literarni večer Roše- vih dnevov. Knjižnica Velenjs 13. ob 17. uri zaključek slovenskega knjižnega kviza. SLG Celje 14. ob 19.30 »V plesnem vrtincu«, predstavi- tev skupin sodobnega plesa. Knjiga kot umetniški predmet v avli Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu bo- do danes ob 19. uri odprli fazstavo Abecedarium, avto- rice Andrejke Čufer iz Mari- tJora. Razstava bo na ogled do 11, junija. Abecedarium je nastal kot plod avtoričinega znanja in ve- denja o nastajanju in izdelavi fočno izdelanega papirja iz Moj- strske delavnice za ročno izdela- jo papirja Vevče. Abecedarium i^ime tudi prvi slovenski knjigi, "Narodovi relikviji, temelju slo- vanskega knjižnega jezika in slo- vanske moderne kulture. Če je Trubarjeva knjiga no- silka prosvetiteljske vloge in ^^oji na začetku slovenskega Izročila besede kot sporočeval- pomena, če torej predstavlja kulturnozgodovinsko in jezi- ^ovnozgodovinsko vrednoto Jovenskega naroda, ki je, gle- j^no zgolj skozi tehnologijo izdelovanja knjige kot predme- ta, danes tudi svojevrsten pri- čevalec o načinih in postopkih knjigotiskarstva in knjigoveš- tva 16. stoletja, potem je Abe- cedarium Andrejke Čufer v pr- vi vrsti umetniški predmet. Iz- delan v sedmih izvodih, pagi- niran z znaki slovenske abece- de z dodanimi znaki x. y. w. je vsak za sebe original, kajti vsak list vsakega izvoda je avtorica izdelala posebej. Šest izvodov je tudi zvezala po postopkih stare knjigoveške obrti, enega pa razgrinja pred gledalca, da si ga ogleda. Da, ogleda skozi steklo kot sliko, ali še bolje grafiko. Knjiga tokrat za spre- membo ni za »vzeti v roke«. temveč je namenjena le gleda- nju, zato jo tudi predstavljamo v »galerijskem« slogu. Vsako stran, vsak abecedni črkovni znak avtorica porabi kot izhodišče za bazično geslo iz zgodovine nastajanja knjige (od pisave, tiskanja, vezave) in na ta način vzpostavlja svo- jevrstno poetično zgodbo o zgodovini tehnologije knjige. Za estetsko zunanjo podobo se skriva domišljena poetična struktura, ki nagovarja gledal- ca tudi s svojo literarnostjo. Abecedarium Andrejke Ču- fer mimo njenega izvirnega pristopa in pretanjene izdela- ve lahko razumemo tudi kot poklon knjigi besed, »spomi- nu človeštva«, ki se ne glede na to, da v zdajšnjem času navidez izgublja bitko z vi- zualnimi in digitalnimi nosilci sporočil, zdi nezamenljiva in za našo omejeno predstavo o večnosti neminljiva. ■■■■ MARIJAN PUŠAVEC Have fun Club z Antigono Na Gimnaziji Celje-Center se vročično pri- pravljajo za premiero Sofo- klejeve Antigo- ne, ki bo 16. maja ob 19. uri v SLG v Celju. Kot vse doseda- nje, bo tudi ta predstava v an- gleškem jezi- ku. Tudi Antigono režira priznani umetnik Zijah Sokolovič, 21. aprila pa si je predstavo ogle- dal selektor Lin- hartovega sreča- nja in jo izbral za nastop na le- tošnjem, že dvanajstem Lin- hartovem srečanju - festivalu gledaliških vizij. Tokratno dramsko besedilo je zelo zahtevno in terja od dijakov izredno dobro obvla- danje angleškega jezika, hkrati pa razvija njihove inte- lektualne, glasbene in gibal- ne sposobnosti. V predstavi sodeluje šestnajst dijakov, mentorica pa je prof. Karen Polimac Dobovišek, ki na omenjeni gimnaziji že vrsto let vodi skupino Have fun Club, v okviru katere so do- slej nastale že tri tovrstne predstave. M.A. 10 KULTURA Trenutki, ujeti v trajanje Na svetovni dan muzejev, 18. maja, bodo v Celju spet odprli Fotografski atelje Josipa Pelikana stekleni fotografski atelje v središču Celja, na Razla- govi ulici, praznuje letos 100-letnico. Leta 1899 ga je dal zase postaviti celjski fo- tograf Martin Lenz, dve de- setletji kasneje pa ga je po prihodu iz Idrije odkupil Jo- sip Pelikan. Fotograf je skozi dolga de- setletja dela dal Celju neiz- brisljiv pečat, vsaj tolikšen, če ne še večji, kot ga je mesto ob Savinji s svojo okolico, zdra- viliškimi kraji ter neokrnjeno lepoto Savinjskih Alp in Lo- garske doline, vtisnilo njemu. V galerijske prostore v pritlič- ju ter nadstropni fotografski salon pod steklenim stropom bodo obiskovalci spet lahko pokukali od torka, 18. maja, dalje. Prenovljenega fotografske- ga ateljeja mojstra Pelikana so se Celjani in ostali obiskovalci potem, ko je Celje pred tremi leti objekt odkupilo in ga te- meljito obnovilo, veselili le nekaj mesecev, do lanske no- vembrske poplave, ko je voda zalila in močno poškodovala tudi pritlične prostore atelje- ja. Stekleni fotografski atelje je skupaj s Pehkanovo dediščino ohranjenega bogatega foto- grafskega gradiva ter njegovih tehničnih pripomočkov; foto- grafskih kamer, materialov za izdelavo fotografij in stekle- nih plošč, edinstven v Sloveni- ji in eden redkih na svetu. Njegovo bogastvo želijo v Mu- zeju novejše zgodovine Celje približati obiskovalcem tudi z vrsto dejavnosti, ki bodo sča- soma zaživele v ateljeju. Orga- niziranim skupinam ponujajo oglede tudi izven odpiralnega časa (med tednom, razen po- nedeljka, od 10. do 14. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure ter ob nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro), za ciljne skupine obiskovalcev pripravljajo raz- lična vodstva, v ateljeju pa bodo zaživele tudi muzejske ustvarjalne delavnice, večeri z gosti ter strokovna predava- nja, predstavitve in seminarji. In nekega dne, se nadeja vods- tvo muzeja, tudi sprehodi po urejeni Pelikanovi poti, ki jih bodo obiskovalci začenjali v ateljeju in nadaljevali po PeU- kanovi poti do Starega gradu. Dotlej pa bodo najbrž v Celju poskrbeli tudi za označbe, ka- ko priti do Fotografskega ate- ljeja Josipa Pelikana, saj kljub temu, da je atelje v samem središču mesta, v neposredni bližini železniške postaje, pot do dvorišča v Razlagovi uUci najdejo le domačini. »Redke so družine v Celju, ki ne bi hranile svojih družin- skih fotografij, posnetih ob obletnicah in praznikih v spo- min na mlada leta, na otroštvo z znakom Josip Pelikan,« va- bijo v Muzeju novejše zgodo- vine Celje obiskovalce, da tem fotografijam dodajo nove, po- snete v duhu starega časa na secesijski sedežni garnituri, v črnobeli tehniki, tonirane in tudi retuširane. V steklenem salonu bodo namreč člani Fo- tografskega društva Celje ob sobotah ter nedeljah obisko- valce tudi fotografirali; in za- kaj, če je priložnost, ne bi tudi današnjih trenutkov ujeli v trajanje, kot je to pred deset- letji uspevalo mojstru Pelika- nu? IVANA STAMEJČIČ Generalno pokroviteljstvo nad Fotografskim ateljejem Josipa Pelikana so prevzeli v Banki Celje, ki ostaja tudi pokroviteljica Hermanove- ga brloga. V Muzeju novejše zgodovine Celje pa bodo v soboto, 15. maja, na medna- rodni dan družine, brez- plačno odprli vrata otroške- ga muzeja za vse družinske obiske. Dvajset let zbora Cetis Nabito polna dvorana Na- rodnega doma v Celju, jubi- lejni koncert mešanega pev- skega zbora Cetis, dirigent- ka prof. Bernarda Kink in zadovoljni poslušalci: to je kratka informacija s sobot- nega glasbenega večera. Pred dvajsetimi leti so v gra- fičnem podjetju Aero za inter- ne potrebe ustanovili mešani -pevski zbor, ki si v začetku nI postavljal visokih ciljev, ven- dar pa so srečne okoliščine (sposobni zborovodje, komer- cialni posluh podjetja in dobri ter zagnani pevci) povzročile, da je zbor začel preraščati oz- ko zastavljene cilje in si utrl pot med že uveljavljeno druž- bo celjskih pevskih zborov. Od leta 1991 prevzame podjetje Cetis hvalevredno skrb za nje- gov umetniški razvoj in jubi- lejni koncert je potrditev, kako pravilno so se znah odločati! Naj mi bo dovoljeno uporabiti misel glavnega direktorja iz lično izdelanega programske- ga lista o »kulturnem udejstvo- vanju zaposlenih in iz tega iz- hajajočem dobrem počutju in zadovoljstvu ter lažjem prema- govanju težav na delovnem mestu«. Tako je izražena resni- ca o medsebojni odvisnosti de- lovnega in kulturnega druže- nja. Povezovanje ljudi v pev- skem zboru nujno pripelje do plemenitenja medčloveških odnosov in umetniške ustvar- jalnosti. Vse to je zbor s svojim kon- certom tudi dokazal. Diri- gentka Kinkova je znala izko- ristiti pevske zmogljivosti več kot 45 članskega zbora, v ka- terem so skoraj v idealnem razmerju zastopani ženski in moški glasovi in verjetno je tu iskati razlog za homogenost zvoka in izenačenost, ki je bila prisotna v vseh dinamič- nih legah. Program je bil skrb- no pripravljen in je bil, kar na jubilejnih koncertih ni običaj, tematsko zaokrožen. Prvi del je zaobjel sakralno glasbo od Gallusa pa do črnske duhovne pesmi, drugi del pa je bil sko- raj v celoti namenjen predsta- vitvi slovenske ljudske pesmi v obdelavi različnih skladate- ljev. Očitno dirigentka veliko truda vlaga v oblikovanje gla- sov, zborovskega zvoka in pevsko tehniko. Vse to pa so tudi temeljni pogoji za čim- bolj avtentično interpretativ- nost pevske poustvarjalnosti, ki je bila potrjena tudi s pode- litvijo jubilejnih Gallusovih priznanj Slovenske pevske zveze nekaterim pevcem za dolgoletno prepevanje in bro- nasto plaketo Zveze kulturnih društev Celje. MARJAN LEBIČ Za Gaberji Jožefov hrib v torek opoldne, 18. maja, ko bodo vsi muzeji svet praznovali svoj dan, bodo predstavili zbornik lanske I predlanske poletne muzejske delavnice, v kateri so proučevali življenje in delo skozi preteklost celjskeJ delavskega naselja Gaberje. V muzeju po besedah Tanj. Roženberger Šega tudi letos pripravljajo poletno mnz^i sko delavnico, prijave dijakov in študentov, ki bodo m^^j 27. junijem in 2. julijem proučevali zgodovinske oris^ bivalno kulturo in življenje na Jožefovem hribu, pj zbirajo do konca maja. Mladi bodo živeli v domu ^ Jožefovem hribu, svoje izsledke pa bodo prav tako zbrali^ zborniku. 15 Zapel bo Emanuel Na rednem letnem kon- certu, petem po vrsti, bo to soboto, 15. maja v celjskem Narodnem domu ob pol os- mih zvečer zapel celjski mešani pevski zbor Ema- nuel. Zbor so ustanovili mladi pevci, člani mladinske ve- roučne skupine v župniji sv. Danijela v Celju leta 1990. Za strokovnega vodjo in diri- gentko so pridobili Bernardo Kink. Programsko je danes zbor, ki se je medtem ustano- vil v samostojno pevsko društvo, širše zasnovan, saj poleg petja v župnijski cerk- vi nastopa in koncertira praktično po vsej Sloveniji, v zamejstvu in Avstriji ter sodeluje na različnih revijah in pevskih festivalih. V zad- njem času njihov repertoar obsega tudi vokalno-instru- mentalna dela. Pohvalijo se že tudi z radij- skimi posnetki, ki so jih pri- pravili na Radiu Ognjišče, snemali pa so tudi za arhiv Radia Slovenija. Med dosež- ke na pevskih festivalih so še posebej lahko upravičeno ponosni na srebrno plaketo mesta Maribor, ki so jo pre- jeli na našem najvišjem dr- žavnem tekmovanju pevskih zborov »Naša pesem« v Matj, boru leta 1997. Naslednje j^. to, 1998 pa jim je prineslj tudi visoko priznanje, srebi. no plaketo na mednarodneij tekmovanju »Schubert Chot. wettbewerb« na Dunaju. Ne. kateri pevci Emanuela so tu. di člani Evropskega zbora mladih »Eropean YouH Choir«. V začetku naslednjf sezone bodo v zbor spreje- mali nove pevce, predvseir, tiste z nekaj pevskimi izkuš njami. Redno vadijo vsak pe- tek med 17.15 in 19.30 ? župnišču sv. Danijela v Ce- lju. Za sobotni koncert so pri- pravili sedemnajst pesmi \ rednem programu, prvi de! koncerta bo vseboval klasič no in sakralno glasbo, drug; del pa slovensko ljudsko \i umetno pesem, črnsko du hovno in nekaj tuje zborov ske literature ŽIVKO BEŠKOVNII Na Ljubečni so prepevali Nabito polna avla nove os- novne šole na Ljubečni je prejšnjo nedeljo navdušeno spremljala prireditev »Zakaj bi veselo ne pel«, ki so jo organizirale pevke tamkajš- njega ženskega pevskega zbora, na pobudo dirigentke Vide Bukovac. Koncert so pričeU člani Mla- dinskega pevskega zbora Ijube- čanske osnovne šole, ki ga vodi Emil Lenarčič, zatem je zapel Ženski pevski zbor KUD Lju- bečna, ki ga vodi Vida Bukovac, pa ljubečanski moški zbor pod vodstvom Gorazda Železnika. Sledili so gostje: vokalna skupi- na Cvet, pod umetniškim vods- tvom Vide Bukovac, Ženski pevski zbor Skladateljev Ipav- cev iz Šentjurja pri Celju, ki ga vodi Emila Kladnik Sorčan, celjski Mešani komorni pevski zbor, pod vodstvom Dragice Zvar, vokalna skupina Savinjski Rožmarin, umetniški vodja Ta- deja Cigale, ter Mariborski ok- tet pod vodstvom Irene Ferk. S prireditvijo so se spomnili 65-letnice glasbenega pedago- ga Jožeta Leskovarja iz Slo- venj Gradca, ki je priredil ali harmoniziral številne skladbe za pevske zbore in večino le- teh so prepevali na prireditvi na Ljubečni. Tako so se kon certa in čestitkam slavljencu poleg sodelujočih zborov i"| domačega društva pridružil' še kulturniki iz Slovenj Grad- ca, s slovenjegraškim župa' nom. Ob zaključku koncert- nega dela je pesem zadonel^ še iz skupnega nastopa vse'' sodelujočih. Po končanem koncertne"' delu pa so pripravili še kara"' ke ljudskih pesmi. Tako 5" bili zadovoljni vsi: nastopaj^'' či, organizatorji, slavljenec ii^ kar je še najbolj pomembno' občinstvo. ŽIVKO BEŠKOVNl'' Minette Walters na obisku Pa ne sama. Od petega pa do šestega maja sta Sloveni- jo (predvsem Bled ter Ljub- ljano) obiskali skupaj z dr. Lisanne Radice, solastnico največje agencije za krimi- nalne romane na svetu. Na obisku ju je poleg tega spremljala angleška Wall to wall TV, ki je snemala doku- mentarec v stilu »Leto dni v življenju...« Krona dogodka, ki ga je or- ganizirala angleška ambasada v sodelovanju z DZS, je bil kulturni večer v klubu Cankar- jevega doma v četrtek zvečer. V napolnjenem prostoru in v sproščenem ozračju sta se naj- prej pogovarjali obe dami, na- to pa je slavna pisateljica kri- minalk še sama odgovarjala na vprašanja iz občinstva v tipičnem duhovitem angleš- kem slogu, izžarevajoč obili- co energije. Kdo je Minette Walters? Rojena leta 1950 v Hampshi- ru, dokončala študij novi- narstva, zelo dolgo delala kot urednica ženskih revij. Rav- no urejanje ter občasno pisa- nje »doktor romanov« (kot bi temu dejali pri nas) jo je ne- kako prisilo, da je hotela »ugrizniti v nekaj bolj trdne- ga.« Ta ugriz v nekaj bolj trdnega je bila Ledenica (1992), ki je takoj tudi dobila nagrado za najboljši prvi ro- man v kriminalističnem ža- nru. Od takrat naprej so se knjige kar vrstile, prav tako pa tudi nagrade (med ostali- mi Golden Dagger Avvard, na- grada združenja britanskih piscev kriminalk). Knjige so, vsako leto ena: Kiparka, Na- gobčnik za jezikavko, Temna soba. Odmev ter po enolet- nem premoru še Valolom. Vse, razen slednje, so že pre- vedene v slovenščino - poleg tega pa še v trideset drugih jezikov. Po večini je BBC po- snel tudi odlične nadaljevan- ke. Dama, ki jo mnogi omenja- jo kot naslednico Agathe Chri- stie (po lastnih besedah ene do njenih vzornic), se sedaj pos- veča le še pisanju ter možu in dvema sinovoma, je pa že de- set do enajst let tudi stalna prostovoljna obiskovalka an- gleških zaporov, kjer od za- pornikov dobi marsikatero idejo za zgodbo. Tega ni mogla obljubiti, to- da dejala je, da bo premislila o možnosti, da prizorišče ene od naslednjih knjig postavi v Slovenijo. V tem primeru nas v kratkem čaka kakšno literar- no truplo na Bledu ali v Ljub- ljani. Navijamo za to! PETER ZUPANC V objemu barv V sredo, 5. maja, je bila v knjižnici Gimnazije Celje Center otvoritev prve samo- stojne razstave Brede Te- ka vc. Avtorica je začela ustvar- jati že v otroških letih, nje- no prvo izrazno sredstvo je bil les, na katerega je vžiga- la različne motive. Danes uči likovno vzgojo na os- novni šoli v Preboldu, pro- sti čas pa izkoristi za ustvar- janje in izražanje v slikah. Razstava bo na ogled do 30. maja. N.-M. S. ŠK 19.-13. maj 1999 DOGODKI 11 Singen za celjske malčke Partnerstvo, temelječe na veliko prijateljstvih fjatančno 45.068,52 DEM jpnieščani Celju partnerske- ,3 mesta Singen oziroma jfalci časopisa Sudkurier ^l,rali v dobrodelni akciji, s liatero so želeli pomagati jjalčkom v enoti Skalna klet ^ftca Tončke Čečeve, da po Ijnski novembrski poplavi 5pet razposajeno zaživijo v jvojem vrtcu. Sredi prejšnjega tedna je Ce- lje obiskala 37-članska delega- cija mesta Singen, ki jo je vo- jil nadžupan Andreas Ren- jer, simbolično predajo čeka ja dobrih 45 tisoč nemških jiark pa so Singenčani izkori- itili tudi za nekajdnevno dru- ienje s celjskimi prijatelji. Po )esedah Alekse Gajšek (rajne, vodje kabineta celj- tega župana, je Celje želela ibiskati tako številna delega- :ija prav zato, da bi se po eni trani ponovno srečali stari irijatelji, po drugi strani pa bi lartnersko mesto spoznali tu- li tisti, ki v Celju še niso bili. V ;elje so pripotovali in na svojo lobudo v mestu tudi bivali na istne stroške, Celjani pa so h kot gostitelji popeljali na eljsko kočo, Svetino in k martinskemu jezeru, konec !dna pa so se sprehodili tudi o mestnem središču ter pri- uhnili koncertu Celjskega lesnega orkestra Žabe. »Tokratna pomoč je dokaz ?č, da nesreča pogosto še olj zbliža ljudi,« je v zahvali emškim prijateljem dejal Jljski župan Bojan Šrot, ki je Malčki so se gostom iz Singena v petek zahvalili z darilci, ki so jih sami izdelali, nato pa hitro zamenjali copatke s čeveljci in vrtčevske prostore za nekaj časa prepustili gostom. Sami pa so uživali na novih igralih na vrtčevskem dvorišču. spomnil, da so meščani Singe- na Celjanom stali ob strani že po poplavi leta 1990. Njegov nemški kolega, nadžupan Renner, pa je poudaril, da je partnerstvo med Celjem in Singenom stkano na številnih velikih prijateljstvih, zato tudi vprašanja o tem, ali pomagati ali ne, nikoli ne bo. »Vprašali smo se le, kako pomagati, in zato sem bil toliko bolj vesel akcije novinarke Sudkurierja Gudrun Trautmann, ki je prišla s pobudo, da bi poma- gali poplavljenemu vrtcu. Na- ša pomoč je prišla v ene roke in tudi zato, ker ni razpršena na različne konce, se še toliko bolj pozna,« je bil radosti več kot 50 malčkov ter njihovih vzgojiteljic in ostalih v vrtcu na Skalni kleti vesel nadžupan Renner. V Mestni občini Celje so po poplavi, ki je vrtčevsko enoto na Skalni kleti zalila v višino preko dveh metrov vode, spr- va oklevali, ali je poslopje sploh smiselno obnavljati. Ka- sneje se je izkazalo, da je pre- nova mogoča, za gradbena de- la pa so odšteli blizu 20 milijo- nov tolarjev. Denarno pomoč, ki so jo zbrali v Singenu, pa so v celoti porabili za nakup opreme, pohištva in igral. IVANA STAMEJČIČ Wm: Foto: GREGOR KATlČ Precej naložb v Rogatcu Skupni prihodki letošnjega občinskega proračuna v Rogat- cu znašajo nad 236 milijonov tolarjev. Občinski svet ga je na petkovi seji sprejel v istem be- sedilu kot po prvi obravnavi. Na seji so sicer pripominjali, da je premalo denarja za malo gospodarstvo, župan Martin Mikolič pa je odgovoril, da bo za to področje več kot kažejo proračunske številke. Tako bo občina prodala parcele za obrt- tio cono, ki jih je pridobila lani. Na koncu je glasovala »za« veli- ka večina svetnikov. Med prihodki znaša primerna poraba 195 milijonov tolarjev, med odhodki pa je precej denar- ja za različne investicije. Med njimi je cesta v Trlično, na po- dročju komunale med drugim prenova mrliške vežice v Svetem Juriju ter vodovod v Maršečki vasi in gradnja novih stanovanj. Jeseni nameravajo začeti tudi s celovito prenovo šole v Donač- ki Gori (učenci se bodo tako prihodnje šolsko leto šolali v Rogatcu), izdelujejo projekte za prizidek rogaške telovadnice, v graščini Strmol bodo sanirali zi- dove ter obnavljali okna, za po- trebe Muzeja na prostem pa bo- do med drugim odkupili dodat- na zemljišča. Pomagali bodo tu- di pri sanaciji cerkve Sv. Hiacinte ter rogaškega oltarja. V občini računajo, da bodo iztržili nekaj denarja tudi od no- vega Petrolovega bencinskega servisa, ki bo odprt še letos. BJ Lesni odpadki za ogrevanje Minuli teden so v Gornjem '»radu na novinarski konfe- renci spregovorili o projektu daljinskega ogrevanja na bio- tiiaso in hkrati pripravili se- t^iinar, na katerem so projekt podrobno predstavili števil- tiim predstavnikom iz krajev, '^jer se zanimajo za ogrevanje ^ Pomočjo lesnih odpadkov. S pilotnim projektom izrabe ■^iomase za daljinsko ogreva- ■^ie krajev so pričeli leta 1995 izbrali Gornji Grad. kjer so naredili predštudije. Ja- "^^arja letos so dogradili kot- '°vnico in s tem zaključili pr- ^0 fazo projekta. Na daljinsko '^^revanje je sedaj priključe- "^'h približno četrtina uporab- "^'l^ov, konec junija, ko bodo zaključili drugo fazo, pa bo »pokritih« približno tri četrti- ne hiš v Gornjem Gradu. Celoten projekt bo veljal 600 milijonov tolarjev, od tega bodo v Gornjem Gradu prejeli 65 odstotkov nepovratnih sredstev iz programov Phare, avstrijskega ekološkega skla- da ter ministrstva za gospo- darske dejavnosti. Ostalo bo- do prispevali uporabniki (ti plačujejo samo 400 tisoč tolar- jev za toplotno postajo, plačila priključka pa so oproščeni), občina in podjetje Smreka, na- jeli pa so tudi kredit ekološke- ga sklada. Na primeru Gornje- ga Grada naj bi tudi drugi kraji v Sloveniji začeli razmišljati o podobnem načinu ogrevanja. saj je potencial biomase precej velik. Po predvidevanjih bi lahko v Sloveniji do leta 2010 zgradili 50 podobnih projek- tov, naložbe pa naj bi veljale 20 milijard tolarjev. US, Foto: C. SEM Kemija za Preglovo priznanje V Osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju je bilo v petek, 7. maja, regijsko tekmovanje kemikov za srebrno Preglo- vo priznanje, ki se ga je udeležilo 188 osnovnošolcev iz 48 šol. Najboljši kemiki, ki so prišh iz 36 krajev celjske regije, so pokazali dobro znanje, predvsem pa veliko zanimanje za kemijo. Sedmošolci so tekmovali na področju anorganske kemije, osmošolci pa na področju organske kemije. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 47 učencev, Preglovo priznanje pa je osvojilo 121 mladih kemikov. K.L. Nova rogaška stanovanja V občini Rogatec so v pre- teklem mandatu zgradili 10- stanovanjski blok z neprofit- nimi stanovanji, vendar so- cialnih stanovanj še pri- manjkuje. Zato bo občina po odločitvi svetnikov v tem mesecu od zasebnice Terezije Simatovič odkupila stanovanjski objekt nasproti Mesnin Žerak, v kate- rem bo uredila 7 stanovanj. Občina bo za 431 kvadratnih metrov površin plačala 7,6 mi- lijonov tolarjev. Po prenovi bodo tam predvsem stanova- nja za prosilce socialnih sta- novanj, saj je v tej občini prib- ližno 20 vlog. Letos namerava- jo urediti dve ali tri stanova- nja, pri čemer računajo na de- nar iz proračuna in domačega stanovanjskega sklada ter na kredit republiškega stanovanj- skega sklada. Letos bi uresničili tudi grad- njo stanovanj za trg, ki bi bila v mansardi zdravstvene posta- je. V preteklih letih zanje ni bilo dovolj interesentov. BJ Leicarna in banica pod isto streho V novi poslovni zgradbi na križišču Kidričeve in Ker- snikove ulice v Velenju bodo v ponedeljek, 17. maja, odprli novo poslovno enoto Banke Velenje d.d. in novo lekarno. Banka Velenje d.d. je zaprla vrata enote na Tomšičevi v Velenju in v zameno na Kidričevi uredila novo sodobno opremljeno enoto, ki meri 150 kvadratnih metrov. Naložba je vredna približno 90 milijonov tolarjev. Posebno velika prido- bitev za Velenje bo nova lekarna, saj je doslej ena sama lekarna z zdravili oskrbovala več kot 30 tisoč prebivalcev. V novi lekarni, ki meri 145 kvadratnih metrov in je v dveh etažah, bodo štirje zaposleni, med njimi dve farmacevtki. Naložbo, vredna je približno 65 milijonov tolarjev, so v lekarni zmqgljj;|astEumy[|narnimi viri. " K.L. Z MOJEGA OKNA Samemu sebi dober postrežcek Piše: PIKA KUKERL ■ Ne vem, kakšen izgovor bo- ste vi našli, da se boste izog- nili parkiranju v novi parkir- ni hiši Glazija, ki bo nasled- nji mesec odprla svoja vrata in to na začetku celo zastonj, ampak zase vem, da se bom najbrž izgovarjala na neljubo tovorjenje vrečk po mestu. Če pustim avto pri Turški mački ali celo pred Marijino cerkvi- jo na Prešernovi ulici, lahko grem trikrat zapored na trg in potem na kofetek brez cekar- jev in košar. Če bi morala sobotno prtljago tovoriti do Glazije, bi se pa prijaznemu posedanju in srečevanju lju- bih znancev skoraj zagotovo odpovedala. Že nekajkrat sem razmišlja- la, da bi si nabavila tisto čud- no veliko torbo na kolesih, s katero modre starejše gospe opravljajo nakupe na trgu in v samopostrežbi, pa so me do- mači vsakič znova opominjali na moja mlada leta in ugled. Ker - lepo vas prosim - kdo razen šibkih mamk pa vlači kaj takega za sabo? No, meni se kljub takim tra- pastim ugovorom zdi priročen voziček še vedno krasna reč. Celo boljša od nakupovalnih vozičkov, ki jih tam čez mejo v večjih nakupovalnih centrih najameš s pomočjo ustrezne- ga kovanca na parkingu, po- tem pa z enim in istim vozič- kom obletaš vse raznotere šta- cune, na koncu, ko voziček vrneš, ti pa avtomat, s katerim priročnega prevoznika zakle- neš nazaj na njegovo mesto, prej vplačani kovanec vrne. Ponekod po evropskih mestih imajo podoben sistem za iz- posojo koles, ki jih lahko na enem koncu mesta najameš in na drugem koncu mesta vr- neš. No, in ob vsem tem sem pomislila, da bi bilo res prijaz- no, če bi mi kaj podobnega omogočalo tudi moje mesto. Predstavljajte si, da bi lahko morda celo kar s parkirno kar- tico z Glazije v bližini tržnice odklenili lično ozko in visoko žičnato košaro na dveh kolesih in vanjo zložili vse, kar ste nakupili. Če bi bila prav obli- kovana, vas ne bi čisto nič ovi- rala ne pri sprehodu med stoj- nicami, ne pri iskanju prostora v lokalu, ki ima mize postavlje- ne tako, da se z običajno koša- ro in tremi vrečkami obloženi skorajda ne upate prebiti do tiste oddaljene v najlepši senči- ci. Predstavljajte si, da greste zdaj mimo trgovin v sklopu, ki se mu reče Vrtnica. Ali sploh še kam stopite, če ste že tako prepolni vsega, kar ste nabrali po centru? Če bi imeli tako košarico, bi pa ne bilo proble- ma. In ko bi prišli do svojega avtomobila, ki se je vse do- poldne hladil v parkirni hiši, bi nakupljeno lepo zložili v prt- ljažnik, košaro pa parkirali na- zaj. Ali pa si na primer pred- stavljajte, da ste doma iz Laš- kega ali iz Rimskih Toplic in da je pot v Celje pravzaprav naj- lepša z vlakom. Pridete v me- sto in če vas zagrabi nakupo- valna mrzlica, plačate tistih ne- kaj tolarjev za košaro (kupite npr. kartico zanjo v kiosku), pred odhodom na vlak pa jo enostavno parkirate nazaj na železniški postaji. No, ali ne bi bilo fino? Pa še vsi pametni razlogi, zakaj člo- vek ne bi parkiral v objektu, ki ni ravno v samem centru me- sta, bi postali trapasti. P.S.: Takšen mestni rent-a- vozek bi bil sodobni odgovor na potrebe, ki so jih včasih zadovoljevali postrežčki na železniških postajah, danes jih moramo pa kar sami. Pa še napitnine ne dobimo za to! Št. 19.-13. nt«! 1999 12 KASI KRAJI IN UUDJE Dvajseta šahovska simultanka v Osnovni šoli Bistrica ob Sotli so praznovali že dvaj- seti dan šole. Z dnevom šole so začeli ob prehodu v novo šolo v šolskem letu 1979/80, prvo šahovsko simultanko pa je Franci Pešec odigral maja 1980. Na prvih simuUankah se je s Francijem Pešcem pomerilo tudi po 90 do 100 mladih šahi- stov, ki se jim je vedno pri- družila še skupina šahistov iz osnovne šole v Kumrovcu. NT&RC so se kot sponzorji priključili tudi slovenski že- lezničarji, kasneje pa se je krog razširil na mnoge do- brotnike, ki sedaj predstavlja- jo veliko družino prijateljev šolarjev in učiteljev. V letošnji simultanki je so- delovalo 75 šahistov, 57 iz OŠ Bistrica ob Sotli, 10 iz Ku- mrovca in prvič po štirje učenci iz osnovnih šol v Koz- jem in Lesičnem. Franci Pešec je oddal tri remije, kar je us- pelo učencem 4. razredov do- Zamišljeni Rado Tavčar (levo) s kasnejšim zmagovalcem Tomažem Jurčičem (desno), za Tavčarjem stoji začetnik šahovske simultanke Franc Pešec. mače osnovne šole Boštjanu Hostniku, Maji Požek in Slav- ku Korošcu, edino zmago pa si je po ogorčenem boju in odlični igri priigral učenec 6. razreda osnovne šole Lesično Tomaž Jurčič, ki je premagal Peščevega soigralca. Rada Tavčarja. Ob jubilejnem dnevu šole so predstavili številne šolske aktivnosti in glasila, ki so izšla ob dvajsetletnici šole. Na pri- reditvi v kino dvorani so bili prisotni župani Bistrice ob Sotli Jože Pregrad, Podčetrt- ka Marjan Drofenik in Kozja Jože Planine, upokojeni učite- lji in strokovni sodelavci, nek- danji učenci in krajani, največ pozornosti pa je bil deležen 93 letni Friderik Degen, častni meščan Maribora, ki je bil ro- jen v Bistrici ob Sotli in je tam tudi obiskoval osnovno šolo. Ravnatelj osnovne šole Bi- strica ob Sodi Jože Uršič je predstavil zadnje dosežke šole in učencev, še posebej pa us- peh, da so med 42. slovenskimi šolnini, ki bodo v novem šol- skem letu kot prve v Sloveniji začele s postopnim prehodom na devetletno šolanje. ■■«■■■■■1 TONE VRABL V Laškem so se srečali najstarejši Krajevna organizacija Rdečega križa Laško je v ne- deljo, ob pričetku Tedna Rdečega križa, v hotelu Hum pripravila tradicional- no srečanje krajanov, ki so letos dopolnili 80 in več let. Srečanja se je od 120 po- vabljenih udeležila slaba po- lovica. Še posebej so bili vese- li prisotnosti najstarejšega krajana, hkrati tudi najstarej- šega občana Laškega, Janeza Goriška iz Udmata, ki bo de- cembra letos dopolnil 96 let (na sliki mu predsednica KO RK Laško izroča priložnostno darilo). Prisotna pa je bila tudi najstarejša Laščanka Fran- čiška Oblak. Kulturni program so pris- pevali učenci in člani krožka Rdečega križa iz OŠ Primoža Trubarja Laško, za razvedrilo sta poskrbela Franci Vrbov- šek in Marko Mastnak, nekaj besed pa je najstarejšim na- menil tudi župan občine Laš- ko Jože Rajh. MM Spominov polno srečanje v nedeljo se je v Zrečah na povabilo krajevne organi^ cije RK zbralo več kot 100 krajanov, starejših od 70 let, so obudili ničkoliko spominov in načrtovali prihodjij^ srečanja. Zbrane so pozdravili zreški župan Jože Košir, predse^, nik KS Zreče Ivan Umnik in sekretarka območnega zdr^^ ženja Rdečega križa Slovenske Konjice Marta Šmalc Šolarji pod vodstvom učiteljice Darinke Ivačič so posl^f beli za kulturni program, s poslikanimi krožniki pa obd^, rili vse udeležence. Zbranim je zaigral stari znanec Tinček Malecov, vsi skupki so zaplesali, Pavla Razboršek pa je prijateljem spet zapela srca in kot najstarejša udeleženka prejela šopek iz roi predsednika Krajevne organizacije Rdečega križa Viktorja Kanglerja in zreškega župana. Darilo je dobil tudi najstarejši moški na srečanju, Jože Hren z Brinjeve Gore. 2.K Zlata generacija v Celju so se srečale prve šolske sestre, izšolane po drugi svetovni vojni Najprej so se začudeno gle- dale in iskale druga na drugi nekoč tako znane poteze obraza, nato so jokale, potem pa so se prepustile spominom na čas pred pol stoletja, ko so v Celju kot prva generacija končale šolo za otroške se- stre. Takrat jih je bilo petind- vajset, danes je živih še osem- najst. In prav vse so, skupaj s prvo ravnateljico Miro Prid- gar, prišle prejšnji teden na srečanje v hotel Evropa. Tako kot leta 1948 so tudi tokrat pripotovale v Celje iz vseh krajev Slovenije. Heda Resnik, ki živi danes v Gri- žah, je porabila kar nekaj ča- sa, da je našla svoje nekdanje sošolke. Tako kot večina os- talih je upala, da se jim bo na prvem srečanju po petdesetih letih pridružila tudi nekdanja priljubljena profesorica Olga- Šlander, pa se je, žal, le nekaj mesecev pred tem sklenila njena življenjska pot. Prišla pa sta prva ravnateljica, da- nes 80-letna Mira Pridgar, ki je tudi organizirala šolo za otroške sestre v Celju, in prof. dr. Janko Lešničar, ki je v tistem času predaval na šoli prvo pomoč. Pridružila se jim je še predstojnica otroškega oddelka v celjski bolnišnici Ana Meštrovič, dr. med., ki je poudarila, da so bile prava zlata generacija, zagnana in popolnoma predana delu in svojemu poslanstvu. »Skoraj vse po vrsti smo prišle iz revnih družin,« je po- vedala Slava Gozdnikar i; Ljubljane. »Šole ni bilo trebi plačati, zastonj smo imele tu di hrano in stanovanje. P( končanem šolanju so nac ponudili službo v Celju, Ljub Ijani, Mariboru in še kje omogočili so nam nadaljnji izobraževanje. Tudi zato snu danes raztresene po vsej Slo venije, od Kopra do Murske Sobote.« Šola za otroške sestre bila v prostorih sedanjeg- zdravstvenega doma na Gre gorčičevi ulici. Internat je bil Finžgarjevem domu, pedia trični oddelek, kjer so deklet opravljala prakso, pa na Go lovcu. ...........L........ JANJA INTlHAf Mi Foto: GREGOR KATK' Prva generacija otroških sester ob zaključku šolanja leta 1949 s profesorico Olgo Šlandet NASI KRAJI IN UUDJE _ m Mesto cvetja in vina * v tekmovanju Entente Flo- ^jle, v katerem so Slovenske l^oiijice lani osvojile zlato pdličje. bosta letos Slovenijo ^stopala kraja Velenje in Kranjska Gora. Toda sedež projektnega sveta tekmova- nja za Slovenijo ostaja v Slo- jrenskih Konjicah, predsedu- je pa mu župan Janez Jazbec. l.aiiski uspeh jemljejo Konji- kot dolžnost, da z ureja- njem mesta nadaljujejo. Delo se je že začelo: pred kratkim je t)ila organizirana zelo odmev- na akcija podeljevanja bonov 23 cvetje. V mestu že urejajo zelenice in skušajo vplivati tudi na stanovalce blokov, da pazijo na okolico. V urejanje mesta so vključili delavce preko javnih del, med počitnicami pa bodo v projekt vpeljali še veliko mla- dih v sklopu počitniškega dela. Ohranjena bo večina starih cvetličnih nasadov, posadili bo- do še nekaj novih. Nekateri stari nasadi rož bodo posodob- ljeni, nekaj enoletnih nasadov pa so zamenjali z vrtnicami. Turistično društvo je že nasadi- lo tudi pet tisoč tulipanov. Konjicam pa se obeta tudi nova roža, ki naj bi postala značilna za ta kraj - sončnice. To cvetje bo nasajeno na različ- nih lokacijah. Poleg tega so po vsem mestu ponovno označili najbolj znane drevesne vrste s ploščicami, ki govorijo o njiho- vi vrsti, posebne plošče pa bo- do tudi na pomembnejših stav- bah v mestu. Novost bo še nova oblika tablic s hišnimi šte- vilkami v mestnem jedru. Cilj vsega urejanja je, pou- darja župan, da ljudje živijo skupaj v lepem mestu, ureje- ni občini in da vsa ta ureje- nost s kvalitetno gostinsko ponudbo začne privabljati go- ste. »Vsako novo delovno me- sto, ki se odpre v turistični dejavnosti, je vehk uspeh in kar nekaj novih je že bilo ustvarjenih,« dodaja Janez Jazbec. K sodelovanju so v Konji- cah letos povabili kar nekaj cvetličarjev, sodelujejo pa tu- di s podjetjem Zlati grič, tako da je geslo mesta v tem letu mesto cvetja in vina. A. Mr. Elcodan Na OŠ Polzela so prejšnji konec tedna izpeljali odmevni eko dan, s katerim so zaokrožili desetletno ekološko delovanje in dveletno sodelovanje šole v projektu eko šol. Podpisali so listino in tako izpolnili še zadnji korak za pridobitev eko zastave. Na prireditev, ki je bila plesno obarvana, so povabili starše in številne goste, ki so si lahko ogledali razstavo v avh šole, lepo urejeno zunanjost šole z eko vrtom ter eko učilnice. Med gosti so bili med drugim dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije ter dr. Roland Seymour in dr. Corrie Gilles z menobesterske metropolitanske univerze v Veliki Britaniji, s katero polzelska šola sodeluje že več let. Na prireditvi so podelili tudi eko priznanja Olgi Hočevar, začetnici ekolo^je na šoU ter zunanjima sodelavcema, donatorju šole Slavku Leniču in Antonu Ocvirku. T. TAVČAR Barvanje Šoštanja »Šoštanj, ki daje svetlobo naši državi, je pust, siv in umazan - polepšaj mo ga skupaj,« pozivajo v Krajevni skupnosti Šoštanj, v kateri so se letos lotili projekta bar- vanja fasad vseh krajevnih objektov, od stanovanjskih blokov do individualnih hiš. Za projekt Šoštanj - mesto svetlobe ima svet krajevne skupnosti trenutno na voljo 10 niilijonov tolarjev tolarjev, ki so jih pridobili na podlagi podpi- sanega odškodninskega spora- zuma s Šoštanjsko termoelek- trarno. Vsi lastniki objektov in predstavniki etažnih lastnikov, l^i želijo, da jim svet krajevne skupnosti Šoštanj omogoči t^rezplačno barvanje fasade, se lahko prijavijo na razpis do 20. iunija. Prednost pri izbiri bodo 'Oieli stanovanjski bloki. V kra- jevni skupnosti so mnenja, da lahko na mnogih mestih z ma- lo truda polepšajo mesto, a vsi l^ajani se morajo načrtno lotiti Urejanja oken, balkonov, streh, ^rtov in ogiaj. K.L^ Hišo Graclnovih je požar popolnoma uničil. Požar uničil dom mlade družine Požar, ki je pretekli teden sredi noči uničil Graclnovo hišo na Bregu pri Polzeli je, kljub takojšnji pomoči gasilcev, vzel streho mladi družini Franca Gregorca in Alenke Zevnik, leto in pol staremu otroku in mami Anici Zevnik. Pogorišče so si še isto dopoldne ogledali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in oba podžupana Stanko Novak in Anton Mešič ter namenili nesrečni družini enkratno pomoč sto tisoč tolarjev. Prav tako so v občini pričeli akcijo pomoči in naslednji dan zagotovili začasno stanovanje v hiši Franca Turnška na Bregu pri Polzeli. Sosedje in krajani Brega pri Polzeli so takoj pričeli zbirati pomoč za pogorele, občina pa bo pomagala pri pridobivanju soglasij in ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo hiše. T. TAVČAR Obnovljena Jelovškova kapela v Andražu, v občini Polzela, je bila slovesnost ob blagoslovitvi obnovljene Jelovškove kapele. Kot je povedal njen sedanji lastnik Konrad Brunšek, je bila ta kapela zgrajena leta 182Z Posvečena je Mariji Kraljici, pomočnici kristjanov. Kapelo je lastnik obnovil s svojimi sredstvi, blagoslovitve pa sta se poleg številnih krajanov udeležila oba podžupana občine Polzela Anton Mešič in Stanko Novak. Blagoslovitev je opravil domači župnik Niko Kranjc, cerkveni mešani pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. ' T. TAVČAR; Ozdravi prehrani v Vojniku Minulo sredo je bil v go- stišču Pri Marku v Novi Cerk- vi seminar o pripravi zdrave prehrane, ki ga je organizira- la Občina Vojnik skupaj z Janezom Čretnikom iz celj- skega podjetja Mediacor. Stroške seminarja so plačali v Občini Vojnik tako, da so se seminarja brezplačno udeležili predstavniki javnih zavodov (osnovnih šol, vrtca in bolni- šnice), gostišč in bistrojev ter kmečkih turizmov. Program seminarja je vodil Janez Štru- kelj, udeleženci pa so se sezna- nili z zdravo prehrano v šolah, vrtcih ter pri drugih ponudni- kih hrane, s tem, kako se pri- pravlja zdravo hrano, predava- telj pa jim je posredoval tudi predloge za sestavo malic in kosil ter jih seznanil z novost- mi v programu zdravilnih in shujševalnih kur. NMS llorjan krasi dom Gasilci Drešinje vasi so v soboto popoldan slovesno proslavili 85-letnico svojega delovanja. Izpred OŠ Petrovče so zbrani odšli v petrovško baziliko, kjer je bila maša, zatem pa so v povorki, ob spremstvu konjenikov, odšli do gasilskega doma v Drešinji vasi, kjer je bilo odkritje in blagoslov freske sv. Florjana na pročelju doma, delo rojaka slikarja in grafika Stanislava Petroviča-Čonča. Razstava njegovih del je bila v gasil- skem domu. Ob slovesnosti so pripravili kulturni program, govoril pa je predsednik društva Franc Završnik. Podelili so tudi več priznanj in kipce sv. Florjana. Fresko sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, ki krasi pročelje gasilskega doma v Drešinji vasi, sta odkrila častna člana društva Dane Senič in Avgust Gominšek, blagoslovil pa jo je pater Ivan Arzenšek. T. TAVČAR Dobrodelni koncert gasilcev Gasilci iz Vrha nad Laškim so se tudi letos odločili, da bodo v sodelovanju s Kultur- nim centrom Laško pripravi- li dobrodelni koncert. Le na ta način jim bo uspelo priti do deleža potrebnih sredstev, s katerimi obnavljajo svojo zastarelo opremo. Koncert bo 20. maja ob 19.30 uri v dvorani Tri lilije v Laškem. Sodelovanje so jim obljubili ansambli Alpski kvintet, kvintet Dori, 7. raj. Šentjurski muzikanti. Brane Klavžar, Lipovšek in Zreških 6 ter Trezika iz Negove. Pod sloganom »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč« bodo s sredstvi, zbrani- mi na koncertu in s pomočjo številnih sponzorjev Občin- ske gasilske zveze Laško in Ministrstva za obrambo RS, obnovili svoje 29 let staro, kombinirano vozilo - avtoci- sterno, s katero ni več mogo- če dostavljati pitne vode, te- žave pa so tudi zaradi dotra- janosti s prevozom požarne vode. Poiskali bodo najugod- nejšo pot za nakup rabljene- ga vozila, ki bo ustrezal tudi njihovim terenskim možno- stim, saj tovrstna nova vozila stanejo od 18 do 20 milijonov tolarjev. Ker jim je doslej uspelo vse, česar so se lotili, pri PGD Vrh nad Laškim upajo na uspeh tudi ob tokratni akciji. VLADO MAROT Št. 19.wl3.ina|1999 NASI KRAJI IN UUDJE Sobota, kakršnih Celju manjka Vi-vež, s kakršnim je v so- boto dopoldne zaživela Cvet- lična tržnica na Glavnem tr- gu, bi si Celjani želeli več- krat, če že ne kar vsako so- boto, je bila sklepna ugoto- vitev letošnje akcije Ocvetli- čimo Celje Turističnega društva Celje in mestnih če- trti Center ter Dolgo polje. Na Cvethčni tržnici so Ce- ljanom, stanovalcem mestnih četrti Center in Dolgo polje, ki so se vnaprej prijavili, ter sta- novalcem Prešernove in Sta- netove ulice ter Glavnega trga in Trga Celjskih knezov brez- plačno razdelili preko 6 tisoč cvetličnih sadik, dobili pa so tudi zemljo za sajenje rož. Predstavniki Vrtnarske šole Celje ter Vrtnarstva Celje so tudi ostalim obiskovalcem na svojih stojnicah po znižanih cenah ponujali cvetlične sadi- ke, kar precej povpraševanja pa je bilo tudi po nasvetih o negi in skrbi za balkonsko in okensko cvetje ter druge okra- sne rastline. V tržničnem sklo- pu so s ponudbo svoje zemlje za sajenje rož, komposta ter drugih substratov sodelovali tudi v Cinkarni Celje, v jav- nem podjetju Javne naprave pa so predstavili nove kom- postnike ter po zaprtju tržnice poskrbeli za ureditev Glavne- ga trga. Za živahen utrip v mestnem središču, ki je bilo v soboto resnično takšno, kakršnega si Ne samo za brezplačne cvetlične sadike, med obiskovalci Cvetlične tržnice na Glavnem trgu je bilo precej zanimanja tudi za nakup rožic, ki so jih v soboto prodajali po znižanih cermh. S Celjani želijo, so s promenad- nim koncertom poskrbela celjska kulturna društva, an- sambel Journal pa je na prire- ditvenem odru na mestni zvezdi obiskovalce Cvetlične tržnice zabaval do poldneva. IS, Foto: GREGOR KATIC Iskanje kontrolnih točk Konec tedna je bilo v Obso- telju slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje »Donačka 99«. Tekmovalci, ki so se odpravili na Donač- ko goro ter Boč, so s pomočjo zemljevida iskali kontrolne točke ter reševali teoretične in praktične naloge. Prišlo jih je približno 300 iz vse Slovenije, pomerilo pa se je 62 ekip. Razglasitev zmago- valcev ter podelitev priznanj, ki jih je podelil rogaški župan Martin N4ikolič, je bila v Rudi- jem planinskem domu na Do- nački gori. Vsa prvouvrščena planinska društva so prejela pokale. V kategoriji A (otroci do 6. razreda osnovne šole) je bilo prvo PD Vojnik, v kategoriji B (7. in 8. razred) PD Braslovče, C (od 1. letnika srednje šole do 25. leta) PD Škofja Loka, D (od 26. do 39. leta) PD Poljča- ne, E (nad 40 let) PD Braslov- če in kategoriji F (družine) PD Rečica ob Savinji. V kategori- jah G in H (za vse, ki se niso udeležili predhodnih področ- nih tekmovanj), je na lažji progi zmagalo PD Velike Laš- če ter na težji šolski center Celje. Slovensko orientacijsko tekmovanje so pripravili mla- dinska komisija Planinske zveze Slovenije in Savinjski meddruštveni odbor ter PD Rogaška Slatina in Rogatec. BJ Zlata vrtnica in Metla Komisija Turističnega društva Celje je na prilož- nostni slovesnosti v četrtek zvečer podelila 42 priznanj za lepo in urejeno okolje v preteklem letu. Za dolgolet- no skrb za urejanje okolja so z Zlato vrtnico 1998 na- gradili skupnost stanoval- cev v Miklošičevi 4, Metlo 1998 pa si je prislužil Za- vod za planiranje in iz- gradnjo Celje. Komisija, ki jo je vodil Cvetko Roje, si je skrbno og- ledala vse vrtove oziroma hi- šne okolice, ki so jih za priz- nanja za lepo in urejeno oko- lje prejeli iz devetih mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti. Največ, 7 priznanj so podelili krajanom Nove va- si, kjer bi verjetno za eno najlepše urejenih območij v Celju lahko izpostavili Trav- niško ulico, saj so kar 6 priz- nanj prejeli stanovalci med hišnima številkama 19 in 29. S šestimi priznanji so sledili sta- novalci v Mestni četrti Gaber- je, s po petimi v mestnih četr- teh Center, Dolgo polje in Hu- dinja ter KS Pod gradom, 4 priznanja so prejeli na Lavi, 3 v Trnovljah in 2 v KS Aljažev hrib. Na predlog MČ Center so Zlato vrtnico 1998 prejeli v skupnosti stanovalcev Miklo- šičeva 4, kjer že vrsto let z vso skrbnostjo in tudi strokov- nostjo bdijo nad svojo, eno najlepše ocvetličenih stavb v mestnem središču. Bogato oc- vetličeni so namreč prav vsi balkoni; to pa je, tudi po mne- nju komisije, prava redkost v mestnem jedru. Metlo za leto 1998 je v imenu Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje prejel Pe- ter Drozg, z njo pa naj bi »pometli« sramotno neureje- no območje bivše domačije Marovšek v naselju Selce, ob turistični cesti na Stari grad. Opuščena domačija in pro- padajoča gospodarska po- slopja so namreč v lasti celj- skega sklada stavbnih zem- ljišč, a kljub večletnim opo- zorilom iz KS Aljažev hrib, je opuščena domačija Celju in Celjanom s svojim propa- danjem v vse večjo sramoto. IS Okoli 4 lisoc obiskovalcev Celja Mesto Celje in Stari grad je lani v okviru organizira- nih turističnih ogledov obi- skalo 2.154 osnovnošolcev, 906 dijakov in 890 odraslih. Vsem obiskovalcem so turi- stični vodniki brezplačno razdelili tudi propagandni material; prospekt in zlo- ženko Celja ter zloženko Starega gradu. Ker so lani v Turističnem društvu Celje kar precej pro- pagandnega materiala na prošnjo posameznikov, dru- štev in ustanov posredovali tudi na 42 naslovov v tujino in 87 naslovov po Sloveniji, v društvu zdaj ugotavljajo, da bo letos nujno potrebno izdati nov prospekt in zlo- ženko o Celju. V društvu so s prospekti in drugim razpo- ložljivim propagandnim ma- terialom založili tudi šport- ne klube in društva, ki so gostovali v tujini ali doma pripravili pomembnejša tek- movanja oziroma srečanja, nekaj pa so jih za promocijo Celja na turističnih sejmih v tujini posredovali tudi Cen- tru za promocijo turizma v Sloveniji. Na občnem zboru TD Celje so v četrtek ocenili svoje lan- sko delo in sprejeli program za letos, ko bodo izvedli veči- no že uveljavljenih akcij. Med pomembnejše poletne turistične prireditve pa vse- kakor sodi Srednjeveški dan na Starem gradu, ki ga je lani obiskalo preko 3 tisoč ljudi. Skupno so tako lani razdeli- li 3.300 prospektov in 6 tisoč zloženk Celja v slovenskem jeziku, 3.100 prospektov in 2 tisoč zloženk v nemškem jezi- ku, 3 tisoč prospektov in 1.600 zloženk v angleškem ter tisoč prospektov in 500 zlo- ženk v italijanskem jeziku. Zdaj so v Turističnem društvu Celje brez prospektov in zlo- ženke o Celju, zato nestrpno čakajo, da bo izšla nova nakla- da propagandnega materiala o mestu. IS PLANINSKI KOnČEK Na Golico Planinsko društvo Zabu- kovica vabi to soboto, da se jim pridružite na izletu na Golico, med narcisna polja. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom iz Zabukovice. Prijave zbira Franci Ježovnik, telefon 717-078. MM V soboto bo Pohorska ohcet V soboto, 15. maja, bo ob 14. uri pri farni cerkvi v Zrečah letošnja Pohorska ohcert, tradicionalna etnološko-zabav- na prireditev, na kateri se bosta poročila Marjeta Jesenic- nik iz Vitanja in Slavko Kotnik iz Zreč. Ohcet se bo pričela pri farni cerkvi Zreče, sledilo bo klicanja neveste in pa šranganje na parkirišču Občine Zreče, ki se bo pričelo ob 15.30. Ob 19.00 bo sledila Pohorska gostija it^ zabava v duhu pohorskih ljudskih običajev, ki bo v športni dvorani v Zrečah. Vstopnice za večerno zabavo lahko kupite v recepciji Term Zreče, kjer lahko do danes zvečer rezervirate tudi menuje. Na zabavi bo igral ansambel 7 raj, za popestrite^ pa se bodo s Pohorja na ohcet v Zreče pripeljali pravi furmani izpred petih desetletij. NMS DESKANJE PO SPLETU Elektronska kuharica Včasih je za kakšen res dober kos strojne' ali pro- gramske opreme veljal rek, da zmore vse, le jajc ne zna speči. Kar me je privedlo do ideje, da bi malce pogledal, kako je kaj s kuharskimi recepti na Internetu. Povem vam, da sem bil kar prijetno presenečen nad bogato izbi- ro. Seveda, kulinarika je po- dročje, ki omogoča tudi elek- tronsko prodajo, tako knjig kot raznih kuhinjskih pri- pomočkov, zato se ne gre čuditi, da so spletne strani s takšno tematiko zelo pestre. Food Network (www.foodtv.com) je malce drugačna od ostalih kuhar- sko usmerjenih spletnih strani, saj gre za spletni po- daljšek istoimenskega tele- vizijskega kanala. S televi- zijskim sporedom, ki je tudi na voljo na spletnih straneh, se nam sicer ni treba ukvar- jati, kar pa tudi ne bo preveč težko, saj je na voljo obilo drugih informacij. Recepti, jasno. Razvrščeni so po oddajah, v katerih so bili predstavljeni. Kar triindvajset različnih skupin je na voljo, zato sem imel v začetku težave z izbiranjem. Potem sem se odločil kar na slepo in poku- kal med recepte z ražnja. Končno je tukaj pomlad, čas prvih vrtnih roštiljad, če mi dovolite uporabiti ta izraz. Opazil sem, da je dandanašnji v Ameriki v modi, kar žara tiče, morska in vzhodnjaška hrana. Komajda sem našel klobase, vam povem. Priz- nam, bolj kot slednje me je pritegnila omaka, ki sodi zra- ven, nekakšna marmelada iz čebule, olivnega olja, česna, vina, vinskega kisa in ne vem česa še vse. In če sem v začetku potihem verjel, da ne bom našel ničesar, kar bi položil moj krožnik, sem se hitro pt^. pričal v nasprotno. i Predvsem me je presunijj pestrost. Zanimivo je videtj kako lahko iz istih osnovni| sestavin naredimo povsem različne jedi. Človeka kar prj. me, da bi jo mahnil v trgovino in skuhal kaj izrazito eksoti{. nega. Mislim, da pri tem po. maga tudi design strani, kije urejen in enostaven. Nekako zbuja tek, se mi zdi. Food Network se mi je zdel zanimiv tudi zaradi člo- veškega pridiha, točneje, ko- tička s kuharskim mojstroin, oziroma mojstrico. Obisko- valci lahko svoje kulinarične dileme delijo z njo, ona pa vsak dan odgovori na eno vprašanje. Vprašanja in od- govori se nabiraio v arhivu ki je pregledno urejen po kategorijah, kot so sestavi- ne, kuharski izrazi, peka, kuhinjska oprema, ne manj- ka pa tudi področje kuhinj- skih katastrof. Posebno poglavje je name- njeno vinu. Sestoji iz ocen raz- nih vin, in kot takšno v naših krajih nima neke posebne vrednosti, saj bomo navadni smrtniki le stežka dobili v roke steklenico katerega izmed tam ocenjenih vin. Ali pač? Če povzamem, sem se naj- bolj navdušil nad receptom za tacose, pekočo mehiško ko- ruzno specialiteto, ki jo bom ob prvi priložnosti tudi preiz- kusil. Res me zanima, kako se bo vse skupaj izteklo. Vas tu- di? No, če preživim brez re- snejših posledic, vam boni sporočil rezultate. Sicer bom svojo izkušnjo podrobno opisal in poslal v rubriko ku- hinjskih katastrof. Velja? Vasja Ocviri^ v;isia(5)piirnrom.S' Št. 19.-13. maf 1999 AKCIJE NOVEGA TEDNIKA 15 Dobrina pricalcu je Icmecice žensice y nedeljo, 16. maja, se v jjlični Dobrini pri Loki pri jjinu obeta zanimiva prire- lev, ki jo pripravlja domače cistično društvo. Kmečke ijske so dale pobudo za jvo srečanje vseh tistih, ki i bile udeleženke na enem [jied dosedanjih 27. izletov jO kmečkih žensk na morje organizaciji NT&RC. prireditev se bo začela ob uri in bo trajala do trde ime oziroma tako dolgo, do- ler bodo obiskovalci. Pred- ilnica Turističnega društva obrina Danica Recko: »Tudi ma sem bila udeleženka iz- tain se zato veselim srečanja aašem kraju. Vabljene so vse ieleženke izletov, prav tako pa tudi njihovi družinski čla- ni, prijatelji in znanci ter ne nazadnje tisti, ki so sodelovali pri organizaciji izletov, kot so sponzorji, predstavniki občin in glasbeniki. Pričakujemo veliko in prijetno družino.« Vse tiste kmečke žene, ki bodo ob prihodu na prireditve- ni prostor oddale dopisnice s štirimi kuponi, ki smo jih ob- javili v Novem tedniku, bodo sodelovale pri žrebanju za lepe nagrade, ki jih bo prispevala Turistična agencija Dober dan iz Šempetra v Savinjski dolini. V programu bodo sodelova- li ansambel Cvet iz Radeč, trio Vikija Ašiča z vokalno skupi- no TRS, Vitezi polk in valč- kov, harmonikar Janko Mogu, ki se bo tokrat predstavil še s svojim triom, Jože Križnik in drugi, katerim se bodo pridru- žili še številni domačini iz bližnje okolice. Oder bo odprt za vse, ki bi se radi predstavili. Veseh bomo tudi tistih kmeč- kih žensk, ki bodo prišle na prizorišče s spominki, ki smo jim jih podariH, ko so bile z nami na izletu. Martina Fatur s Slatine je organizirala celo posebni av- tobus: »Nekaj mest je še pro- stih in me lahko kandidatke pokličejo vsak večer med 19. in 20. uro na telefon 792 335. Avtobus bo odpeljal v nedeljo, 16. maja ob 12,55 iz Sel, usta- vil pa se bo v Trnovcu ob 13., Lazah 13,05, Dramljah 13,10, Vodulah 13,15, Slatini pri Hr- vatic 13,20, Dolgi Gori ob 13,30, pri bistroju Griček ob 13,35, Ponikvi 14,40, Hotu- njah 13,45, Selah 13,50 in Šentjurju ob 14., nato pa od- peljal v Dobrino. Zagotovljen je tudi povratek. Avtobus bo imel postanke samo na krajev- nih avtobusnih postajališčih.« Dobrina je pripravljena, da sprejme kmečke žene s prija- telji ob vsakem vremenu, saj imajo domačini za primer dežja tudi velik šotor. Ker pa je napovedano lepo vreme, ve- lja preprosto vabilo, naj v ne- deljo nihče, ki je kakorkoli povezan z najstarejšo in naj- bolj odmevno akcijo nt&rc, izletom 100 kmečkih žensk na morje, ne ostane doma. mmmmmmm tone vrabl Na stojnici Novega tedni- ka in Radia Celje bodo pred- stavljene knjige, ki jih je izdala naša hiša, prav goto- vo pa bo posebne pozornosti deležna prva javna predsta- vitev najnovejše knjige »Ku- harske bukve Radia Celje«. Prekmurje čaka panimanje za naš izlet v Prekmurje je bilo veliko, lekakor večje od možnosti, saj s seboj ne moremo jdpeljati več kot enega avtobusa potnikov. lam je, da bo spet moral marsikdo ostati doma, ostane i nje, da pohitite pri prijavi, ko bodo spet razpisani nji izleti. ki ste na seznamu, ker ste pridobili nove naročnike (kar je) ali ste si izlet plačali, čaka le naloga, da s seboj zdinete zvrhan koš dobre volje, obilo časa (domov se nam ne b smelo muditi) in seveda, da boste na novi avtobusni postaji ^ Celju v soboto, 29, maja, vsaj ob 6.45, kajti avtobus bo btanko ob 7. uri odpeljal proti Veržeju in nato z vmesnimi postanki do Velike Polane, kjer bomo izlet tudi sklenili, feijetno pot želimo. M. MAROT Junifski dan v deželi grozdja in češenj v Goriška Brda, deželo vi- lorodnih gričev, strnjenih rasi in lepih gradov, se bomo idpravili v soboto, 12. juni- ji, na prvi dan njihove tradi- tionalne prireditve ob praz- niku češenj. Skoraj na vsakem briškem Sriču stoji majhna vas s cerk- vijo. Pokrajina ni očarljiva le zaradi radodarne narave, po- "lembnih umetnikov in zgo- dovine, ampak predvsem za- 'Jdi prijaznih ljudi. Brici zna- lo z marljivostjo, znanjem in izkušnjami grozdje predelati v izbrana vina. Nekaj jih bo- mo poskusili in si ogledali eno izmed dobrih vinskih kleti. Šli bomo na Grad Dobrovo, ki velja za enega najlepših gra- dov na Goriškem. Še marsikaj drugega si bomo ogledali, na kmečkem turizmu pa nam bo- do postregli z jedrni iz doma- če kuhinje. S Svete Gore se nam bo odstrl pogled na mor- je in Alpe. Izlet v Goriška Brda bomo podrobneje predstavili pri- hodnjič, 20. maja, ko bomo objavili tudi prijavnico. Zlata nagrada Novega tednika Zajetnemu šopku akcij Novega tednika dodajamo danes še eno. Za sodelova- nje ne potrebujete prav nič drugega kot svoj izvod No- vega tednika. Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak te- den odtisniH žig z napisom »ZLATA NAGRADA NOVE- GA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Ce- lja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročni- ke Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad,Zlatarne Sto- žir. Srečo vam želimo in opo- zarjamo, da bo žig (vzorec objavljamo spodaj) vsakič odtisnjen na drugi strani časo- pisa, zato ga vsakič pazljivo preUstajte. UREDNIŠTVO St. 19.-13. maj 1999 16 REPORTAŽA Redovnica brez predsodkov Misijonarka in pisateljica Marija Sreš je skoraj dvajset let preživela med najrevnejšimi indijskimi staroselci v dolini Sabarkante Kljub očetovemu nasproto- vanju, ki je njeno misijonar- sko pot blagoslovil šele na smrtni postelji, je odšla zdoma pred več kot tridesetimi leti, prepričana, da ravna prav. Prispela je v Indijo in ostala med staroselci v državi Gudže- rat. Bila je ena izmed njih, z njimi je žalovala in praznova- la, živela v hišici iz blata, v lončenih posodah nosila vodo milje daleč iz vodnjakov in nabirala suhljad. Staroselci govorijo malo, ne razpravljajo v nedogled in naučila se je govoriti v prispodobah. Dru- gačna od ostalih redovnic in jezuitov je sestra Marijaben opustila predsodke in miselno navlako iz Evrope. Lipe v Indiji ni mogla zasaditi. Največja vrednota ženske iz doline Sabarkante je ljubezen do preživetja. Ob tem, da mora v zameno za preživetje otrok prodajati lastno telo, je vsako moraliziranje žaljivo. Kdo gre- ši? Tisti, ki obsoja ah tisti, ki skuša,preživeti in vsak dan živi enako vdano in potrpežljivo? Marija Sreš ne obsoja nikogar več. Danes je moderno govoriti o odpuščanju. Zamere, pravi- mo, prinašajo breme za dušo, a v isti sapi zamerimo. Indijci vedo, da ne moremo odpustiti, dokler ne pozabimo. Odpušča- nje je milost in zanjo človeku ne pripisujejo posebnih zaslug. Za večno pozabo hudih poni- žanj in krivic, kakršne je videla sestra Marija med staroselci, predvsem v odnosih moških do žensk, bi bilo potrebno veli- ko božje milosti. Dostojanstvo je privilegij, omejen na pravico moškega. Ženska je parka va- stu - lastnina drugega. Najne- varnejše in najmanj prijazno mesto za indijsko žensko je največkrat dom. V Indiji je žen- ska stvar ali boginja. Zgodilo se je v srcu »Bog je aU ga ni?« se je kot mlado dekle večkrat spraše- vala Marija Sreš, rojena v Bra- toncih, majhni prekmurski vasici. Starši so jo vzgajaU v verskem duhu, a v šoU so prepričanje načeli drugačni nazori. Še zlasti v gimnazij- skih letih se je njeno prepriča- nje omajalo. Kdo ima prav, njeni starši ali učitelji? Študi- rat je šla ekonomijo, le zato, da bi si ohranila proste poti za iskanje odgovora. Postati mo- ra ekonomsko neodvisna in svobodna pri odločanju. Pred odhodom na delo je vsako jutro prebirala Sveto pismo. Jo res nagovarja? »Nekoč mi je postalo jasno - Bog je in vse je prav. Spoznanje se zgodi v srcu in vsi dvomi se razblini- jo,« je pripovedovala Marija Sreš, ki je kot mlada ženska zapustila utečeno življenje, službo, prijatelje in starše ter brez omahovanja odšla v Prvič v zgodovini indijske države Gudžerat so literarno nagrado podelili tujki, še več, dobila jo je ženska in misijonar- ka, ki je s svojo knjigo ženskam plemena Garasija zagotovila mesto v gudžeratski književnosti. Odzivi moških, še zlasti tistih iz višjih kast, so bili ostri in nenaklonjeni. špansko družbo misijonark, kjer je ostala tri leta. Vzgoja v samostanu je bila trda, vsaka minuta njenega časa strogo nadzorovana. Spraševala se je, ali bo vzdržala do konca, dokler ni uvidela, da ni važen konec. Važen je današnji dan. Po letu dni bivanja v Združe- nih državah Amerike, kjer je znanje nemščine, španščine in francoščine dopolnila še z an- gleščino, so jo napotili na prvo misijonarsko postajo. V Indijo, v državo Gudžerat. Zagrizla se je v knjige in se v pol leta naučila gudžeratskega jezika dovolj dobro, da se je lahko vpisala na študij gudžeratske Uterature. Pridna in uspešna je kmalu diplomirala in mikal jo je še magisterij, a klic vasi je bil glasnejši. Znašla se je v dolini Sabarkante, med plemenom Dungri Garasija. Redovnice so živele v preprosti hiši, imele so majhen vrt in živo mejo iz kak- teje, ki jih je branila pred divji- mi zvermi. Počasi in z ljubezni- jo se je sestra Marija privajala na novi dom, v katerem so po tleh lezli škorpijoni. Sredi robatega sveta Staroselci so jo sprva zavra- čaU, prestrašeni in nezaupljivi so od nje podili otroke, se zapirali v hiše ali bežali: »Ni mi bilo lahko razumeti njihovih izkušenj, saj so bile tako dru- gačne od mojih. Potrebno je bilo spreobrnjenje srca.« Sča- soma so ženske podlegle ra- dovednosti in tkale so se krh- ke vezi, učeno gudžeraščino slovenske redovnice v sariju pa je zamenjal živ jezik, ki so ga podeželanke razumele in odobravale. Njihova vpraša- nja so kratka in jasna. Ima pravico odgovarjati, dokler ne najde pravih odgovorov? Bila je srečna, z njimi je pela in plesala, vsako delo je pustila, da je tekla na zaroko. Hodila je na njihove pogrebe in jokala z njimi, ko so glasno žalovali. Po- tem so jezuiti sestram zgradili veliko hišo iz kamna in opeke. Vaščani so jih z začudenjem spraševali, ali zidajo mesto. Hi- šo je zakrival visok zid. »Pravila redovniške skupnosti dostikrat ubijejo v tebi naravno sponta- nost in potem v položajih, ko bi se moral prilagoditi, ostaneš strog in trd,« meni sestra Marija. S selitvijo se ni mogla sprijazniti in odšla je v drugo vas, znova živet na potna, umazana, ilov- nata tla, kjer je ključavnice, ope- ke in zidovi niso ločevali od ljudi. In šla je po vasi spreobra- čat brezbožce? »Ne,« pravi Ma- rija Sreš, »nisem mogla priti mednje z evangelijem v rokah, sesti in odpridigati nekaj globo- kih in modrih misli. Najprej se je bilo treba naučiti preživeti. Zde- lo se mi je, da ne morem zgreši- ti, če skušam osvestiti ženske, da bodo odgovorne za svoja življenja, da se bodo zavedale svoje vrednosti in znale ločiti vero od okostenelih dogem.« Včasih je skoraj pobesnela zara- di njihovega načina obnašanja, saj znajo dobro zaigrati na stru- ne občutka krivde. »Revščina jih dela sleparske in preračunljive,« je dejala. Ni se odzivala s pomi- lovanjem in z nepravim sočut- jem, ampak jim je odločno vrgla v obraz: »Nehaj se pritoževati, sama si moraš pomagati! Če želiš, ti lahko pokažem, kako!« Učenje dostojanstva Leta 1986, v Indiji je bila že petnajst let, je pomembno pripomogla k oblikovanju vsegudžeratskega ženskega gibanja Mahila Milap. Med staroselci, ki imajo najnižji položaj v indijski družbi, je ženska vredna le toliko, koli- kor dela lahko opravi. RazUkovanje med dečkom in deklico se začne že pri skromno obloženi mizi. Hči dobi manj hrane in kot majh- na deklica mora začeti z de- lom. Pere oblačila, pazi na mlajše bratce in sestrice, pase živino, prinaša krmo, kuha in čisti. Poročijo jo takrat, ko do- bi menstruacijo. Potem posta- ne moževa lastnina, in če sej, naveliča, jo lahko nažene zaj k staršem. Ti je ne sp« mejo, ker si nočejo nakopaj sramote. Tudi če ostane o| možu, lahko ta proda njen spolne usluge drugim, najve{ krat bogatim delodajalcem kadarkoli se mu zahoče. Dod si priležnice in ona ostane ti ho. V življenju indijske žensj je obilo nasilja in spolnosti,! ni romantično erotična in lju bezniva. Po drugem otroki naj bi se dala sterilizirati, \ mestu je v zameno za sterit zacijo smela obdržati službo na vasi je največkrat dobil radijski sprejemnik ali nelg drobiža. V osemdesetih letj je bila skoraj vsaka žensl« nepismena. Ni znala oditi nJi v mesto z avtobusom, ker o mogla prebrati voznega reda »Ženska je z vdanostjo, da je na svetu zato, da služi in da jo obrca tisti, ki ravno pridf mimo, opravljala svoje delo O sebi ni mislila dobro in? nevednosti ni iskala zase dru- gih poti,« je dejala Sreševa Ženske so se zbirale v skupi ne in previdno se je združe vala vas za vasjo. Kaj so teža- ve? Kaj se da storiti? Kaj ponu- ja država? Hotele so imeti mlečno zadrugo, a so se zna le podpisati le s palcem, na močenim v črnilo. Začelo sej« učenje, ne le opismenjevanje predvsem učenje o dosto janstvu in njeni lastni vredno sti. Trajalo je dvajset let. »Danes ne povešajo več sra- mežljivo svojih oči. Njihova sa mozavest raste. Vidijo, kolika dobrega so vasi doprinesle i svojim delom. Druga drug" učijo brati in pisati,« pravi Man- ja Sreš. Dobro si je zapomnila besede svoje prijateljice: »Misi' jonarka je ženska, ki gre tja kjer je ne želijo, a jo potrebuje jo, in odide od tam, kjer j" želijo, a je ne potrebujejo ve6* Tako je iz doline, v katero j^ vložila vse svoje znanje, talent^ in dobroto, navsezadnje odšl^' »Od kod prihajate sestra?* jo včasih vpraša kdo iz Bo^' baja, kjer zdaj živi. »Iz Gudžerata,« odgovof sestra. »Mislim, kje ste se rodili-* znova vpraša. Govori o nečem- česar ona ne čuti. Nasmehni se in vztraja, da je iz Gudžerat^ Od tam, kjer cvetijo kesude. Sestra Marija Sreš je prišlj za mesec dni v Slovenijo, m krajše počitnice in predstavi tev knjige Tam, kjer kesudi cveto, id je izšla pri Mohorje\i družbi. Njena prva pisateljsk izkušnja je bila v Indiji bogati poplačana. Za svoje zgodbe ( ženskah iz doline Sabarkante ki jih je napisala v gudžerat skem jeziku, je pred štiriin leti prejela drugo nagrado gu džeratske književne akademi je. Zgodbe v robati govoric indijskega sveta so ostre ii grobe, a takšno je življenji žensk. Njena druga knjiga i gudžeraščini Pogovori s Kavi to je izšla pred dvema letoma Zaobljuba na vseh križiščih . Je že kdaj slovenska redovnica na glas spregovorila o odpovedo- vanju družinskemu, spolnemu, zakonskemu življenju? Sestra Marija, ki se navadno k Bogu obrača kot k Njej, ker ji je tako lažje, je v svoji knjigi zapisala: »Zame je zelo pomembno tudi razmerje do moških. Danes, pri petinpetdesetih letih občutim osamljenost dosti bolj kot pred dvajsetimi leti, ko sem bila vsak trenutek sredi razdajanja in očarana nad vsem novim. Pogrešam prijatelje in potrebujem jih. Želim si in potrebujem bližino moškega, moško energijo. Ne govorim o biološki potrebi, o potrebi po spolni združitvi z moškim, ker sem se temu pač odpovedala in ker se na svojih križiščih še vedno odločam tako kot pred dolgimi leti. Ko se ženska zaobljubi k čistosti, uboštvu in pokorščini, to ne pomeni, da s tem izžene potrebo po moškem iz svojega življenja. Mislim, da sta moški in ženska enost in da vsak človek išče to enost. Pri redovnici gre le za to, da se je zaobljubila posvetiti svoje življenje Bogu.« Redovnica ne gre tja, kamor si želi, ampak tja, kjer jo potrebujejo. Indija me je oblikovala, kot reka oblikuje kamen. Prihajam iz Gudžerata. Spoznala sem gostoljubnost in zaprta vrata, razdajanje in nevoščljivost, jok in smeh, ljubezen in sovraštvo. Dikaj so bili zame vsi časi. Želela sem biti ena izmed njih, ne da bi se s tem odrekla svoji drugačnosti. V hišici iz blata sem bila zelo srečna. Evropejka sem in Indijka, trda in mehka obenem. Št. 19.-13. maj 1999 INFORMACIJI I Q Po toči zvoniti je prepozno Premoženjska in kmetijska zavarovanja Zavarovalnice Triglav d.d. [zavarovalnica Triglav U ima kot vodilna sloven- L zavarovalnica na po- Wju premoženjskih za- Lvanj dolgoletno tradici- i Varnost zavarovancev je zavarovalnici Triglav na- L|o, ki je vedno na prvem lestu^__ 00mmmmmmmmmm Zavedamo se, da je premo- jnje tisto, ki daje posamez- |u občutek ekonomske jmosti. Zato stalno izboljšu- ^0 obstoječa in mzvijamo pva premoženjska zavaro- jnja. Z njimi se želimo čim ()|j približati potrebam in že- jjm kupcev zavarovalnih (oritev ter jim v domačem in jelovnem okolju zagotoviti urno življenje. Z zavarovanji ^bnega in poslovnega pre- |ioženja zagotavljamo celo- ito zaščito premoženja po- ameznih ciljnih skupin zava- ^ancev. [Zavarovalnica Triglav ima la področju kmetijskih zava- ovanj najbolj utrjen položaj I ugled, saj ponuja našemu metu poleg kmetijskih zava- Dvanj še vsa preostala pre- loženjska zavarovanja. Za kvalitetno izvajanje in jzvoj kmetijskih zavaro- anj, t.j. zavarovanje posev- iov in plodov ter zavarova- ije živali, in za strokovno icenjevanje škod skrbi moč- H strokovna služba na vseh ibmočnih in poslovnih eno- ah Zavarovalnice Triglav, ki a lažje prilagajanje posa- neznim interesom redno ipremlja gospodarske in iružbene procese po regi- Bh. Kmetje, ki živijo z zemljo Hod nje, in ki so eksistenčno Jdvisni od nepredvidljivih Temenskih dejavnikov, si ^hko zagotovijo svojo eko- »omsko varnost s tem, da se povežejo z zavarovalnico. Zgodnja ali pozna spomla- danska pozeba vsakih nekaj I« uniči ali močno prizadene Pridelke trajnih nasadov. Tu- li toča je reden spremljeva- lec kmetijske pridelave, saj 'ada od takrat, ko so posev- ^ oz. plodovi mladi in zato lajbolj občutljivi, pa vse do 'Pravila le-teh. Zaradi tega je '•členitev kmetijskega zava- ovanja dandanes praktično •dina preostala možnost, s katero si kmet zagotovi eko- 'omsko varnost, ki pa je le v 'ekaterih predelih Slovenije 'odprta z občinskimi sub- '^ncijami za pokritje določe- '^ga deleža zavarovalne pre- •^ije. Vse bolj postaja jasno, 'a bo potrebno zavarovalno Ifemijo za posamezno kme- 'isko panogo vkalkulirati ^ot fiksni strošek. Glede na '^jstvo, da teče že tretje leto ukinitve aktivne obrambe 'foti toči z uporabo protitoč- 'ih raket, je v prihodnje 'pravi čeno pričakovanje Morebitnega subvencionira- ')3 dela zavarovalne premije *^di s strani države. Zavarovalnica Triglav jamči pri osnovnem zavarovanju posevkov in plodov za škode, ki jih na zavarovanih pridel- kih povzročijo toča, požar ali strela. Pri tem je potrebno poudariti, da so zavarovani tisti deli kmetijskih kultur, za katere se le-te pridelujejo. Po- leg osnovnega zavarovanja je možno ob doplačilu dodatne premije skleniti tudi dodatna zavarovanja posevkov in plo- dov (spomladanska pozeba, izguba kvalitete sadja in dru- go]. Med zavarovanji posevkov in plodov so najbolj razširje- na zavarovanja žit za zrno, krmnih rastlin, kjer prevla- duje koruza za silažo, hme- lja, sladkorne pese, oljne ogrščice, sadovnjakov in vi- nogradov proti toči, zavaro- vanja vinogradov in sadov- njakov proti spomladanski pozebi ter zavarovanja sa- dovnjakov proti izgubi kvali- tete plodov. Kljub temu, da je slovenski živinorejec znan kot marljiv in dober rejec, prihaja tudi pri reji živali do nezaželenih dogodkov. Živali zbolijo, se poškodujejo ali celo pogine- jo. Zavarovanje pridobiva pomembno vlogo predvsem v intenzivni reji živali, ki po- meni visoko in bolj zahtevno proizvodnjo. Takšna proi- zvodnja pa pripelje do zmanjšanja odpornosti živali in s tem do večje obolevno- sti. Za rejca predstavlja to dodaten strošek in izpad proizvodnje. Zato se dobri gospodarji odločajo za zava- rovanje svojih živali, kajti le na ta način premostijo nasta- lo škodo (stroški zdravljenja, nabava nove živali, posreden izpad proizvodnje) na naj- manj boleč način. Zavaroval- nica rejcu za poginulo oziro- ma zaklano žival povrne na- stalo škodo, kot tudi stroške, ki nastanejo pri zdravljenju. S tem mu omogoči obnovitev staleža v najkrajšem mož- nem času. Živali je mogoče zavarova- ti pred nevarnostjo pogina, zakola ali ubitja v sili ter za- kola iz ekonomskih razlo- gov. Poleg teh temeljnih ne- varnosti se ob dodatnem do- govoru lahko sklene zavaro- vanje tudi za kritje stroškov zdravljenja, izgubo plodu, iz- ginitev in tatvino živali na paši, odgovornost lastnika živali in izgubo plemenske sposobnosti živali. Med za- varovanji živali so najbolj razširjena zavarovanja gove- di, kopitarjev, prašičev in drobnice. Po mnenju strokovne službe za kmetijska zavaro- vanja Zavarovalnice Triglav je v Sloveniji še veliko kme- tijskih kuhur, ki so izpostav- ljene vremenskim in drugim nezgodam, kakor tudi veli- ko živali, ki zaradi raznih vzrokov ostajajo nezavaro- vane. Glavni razlog za nizko zavarovanost je nedvomno višina posameznih zavaro- valnih premij. Pri zavarova- nju živali so le-te po različ- nih območjih dokaj enotne, pri zavarovanju posevkov in plodov pa se višina zavaro- valnih premij lahko zelo raz- likuje, kar je odvisno pred- vsem od občutljivosti dolo- čenih kmetijskih kultur ter od območja, na katerem se te kulture nahajajo. Lahko bi trdili, da premijske stop- nje za zavarovanje posev- kov (žit za zrnje, koruze za silažo, sladkorne pese in os- talih poljščin) niso pjeviso- ke. Če vzamemo za primer, da je za zavarovanje 1 ha pšenice pri donosu 6.000 kg/ha potrebno za zavaro- vanje nameniti približno 150 kg pridelka. Na področju zavarovanj drugih kmetijskih kultur, kjer so bile zavarovalne pre- mije visoke, pa smo se pri Zavarovalnici Triglav odločili za znižanje premije za 20 od- stotkov pri zavarovanju traj- nih nasadov (sadovnjakov, vinogradov, hmelja) in vrt- nin. Pri zavarovanju živali pa smo znižali zavarovalne pre- mije do 20 odstotkov in sicer pri zavarovanju delovnih ko- njev, govedi (plemenskih krav, brejih telic in pitovnega goveda) in psov. Vabimo vas, da pokličete svojega zavarovalnega za- stopnika ali se oglasite na najbližjem poslovnem me- stu Zavarovalnice Triglav, kjer boste dobili celovit pre- gled nad ponudbo vseh pre- moženjskih in kmetijskih zavarovanj in kjer bomo skupaj poiskali najbolj ugodno kombinacijo zava- rovanj za vašo kmetijsko dejavnost. Mozaični večer v Lašicem Lions klub Celje Mozaik sprejet v združenje Lions International - Ustanovitveni večer v Zdravilišču Laško Lions klub Celje Mozaik, ki je v slovenskem lionističnem prostoru izjemen po tem, da je njegovo članstvo samo ženske- ga spola, je od sobote dalje tudi uradno član mednarodnega združenja Lions. Ustanovitve- nega večera (Charter Night) v Laškem se je udeležilo približ- no dvesto dvajset gostov. Klub je nastajal od lanske spomladi in iz meseca v me- sec številčno rasel, vse do da- našnjega števila štiriindvajset. Ustanovitvena skupščina klu- ba je bila lani septembra, od takrat do danes pa so članice izpeljale vrsto aktivnosti, med drugim svojo prvo humanitar- no akcijo v prednovoletnem času, ko so z lastno peko peci- va in prodajo na stojnici v Celju z denarnim izkupičkom pomagale hudo bolni celjski srednješolki Na sobotnem ustanovitve- nem večeru, ki je bil, skladno s pravili Lions International, humanitarne narave, je bil slavnostni govornik gospod dr. Stojan Plesničar, guver- ner distrikta 129, kjer so vključeni vsi slovenski klubi Lions. Vesna Vrankič, pred- sednica Lions kluba Celje Mozaik, je v svojem nagovoru dejala: »Vemo, da je geslo lio- nizma We serve, kar pomeni nuditi pomoč, vendar pa to geslo lahko razumemo tudi drugače, širše. V tem razume- vanju lahko gremo tako da- leč, kolikor daleč vidimo.« Ustanovitev novega sloven- skega kluba Lions so pozdra- vili predstavniki mnogih klu- bov lions, ki že delujejo v Sloveniji in predstavnik celj- skega Rotary kluba. Da bi Charter Night čim bolje uspel, so članice Mozai- ka pripravile zanimiv in pe- V imenu botrskega Lions klu- ba Celje je ustanovitev Mo- zaika pozdravil Jure Cekuta (guiding lion) in novemu klubu izročil kuverto z de- narno popotnico. ster program (povezovala ga je Mojca Dimec), katerega del se je odvijal tudi ob zdraviliš- kem bazenu. Ob tej priložno- sti so izdale predstavitveni bilten, organizirale so dve prodajni akciji (v eni so s svojimi likovnimi izdelki so- delovali otroci iz VVZ Zarja, oddelek Čenča), poskrbele za glasbeno-instrumentalne (Društvo študentov za glasbo iz Ljubljane) in baletne utrin- ke (Igen) slavnostnega veče- ra, za prijetne trenutke s pev- ko Alenko Pinterič ter k sode- lovanju pritegnile številne sponzorje. Ne nazadnje jim je uspelo privabiti dvesto dvaj- set ljudi, ki so prišU v Zdravi- lišče Laško in s svojo udelež- bo prispevali levji delež k naj- pomembnejšemu cilju prire- ditve: zbrati čim višjo vsoto denarja in ga izročiti tistim, ki so pomoči najbolj potreb- ni. M.A., Foto: G. KATIC Ustanovitvena listina je iz Chicaga prispela v guvernerjeve roke, v Laškem pa v roke predsednici Lions kluba Celje Mozaik Vesni Vrankič. Nova gasilsica zveza Vojnik Dobrna Na občnem zboru Gasilske zveze Celje (vabila nismo dobili!) v prostorih gasilske- ga društva Lokrovec Dobro- va je prišlo do sporazumne razdružitve med GZ Celje in novo ustanovljeno Gasilsko zvezo Vojnik Dobrna. Vzrokov za nastanek nove gasilske zveze je več, pred- vsem pa želja po boljšem in učinkovitejšem delu, ki bo predvsem v pomoč ljudem v stiski in primeru elementarne nesreče. V novi zvezi je šest prostovoljnih gasilskih dru- štev, pet v občini Vojnik in eno v občini Dobrna. Razdružitvi ni nasprotoval tudi predsed- nik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki pa je bil razo- čaran, ker se. pomembnega občnega zbora ni udeležil nobeden od treh županov ob- čin, ki so bile.doslej v enotni Gasilski zvezi Celje. V naslednjih dneh bodo v občinah Vojnik in Dobrna pri- pravili vse potrebno tudi za formalno ustanovitev nove zveze, ustanovni občni zbor pa bo verjetno do konca maja ali junija. Gasilci iz nove zve- ze zagotavljajo, da z ustanovi- tvijo zveze Vojnik Dobrna ne bo prišlo do prekinitve sodelo- vanja s prejšnjimi tovariši. Na občnem zboru v Lokrovcu Do- brova so podpisali tudi spora- zum o sodelovanju med zve- zama Celje in Varaždin. TV Jubilej sicrbi za invalide V november leta 1969 se- gajo začetki delovanja Druš- tva invalidov Celje, ki bo skupaj s svojimi 2 tisoč člani iz celjske, štorske, vojniške in dobrnske občine proslavi- lo 30-letnico organizirane skrbi za invalide v ponede- ljek, IZ maja, ob 16. uri. Na osrednji slovesnosti bo- sta v veliki dvorani Narodnega doma invalidom spregovorila celjski župan Bojan Šrot in predsednik Zveze društev de- lovnih invalidov Slovenije Mi- ran Krajnc, kulturni program pa bodo oblikovali učenci Glasbene in III. Osnovne šole Celje. V društvu skušajo svojim članom kar najbolj pomagati pri uveljavljanju pravic zdravstvenega in pokoju,^ skega zavarovanja, po bes| dah tajnice Tinke Kitanovs^ ki v društvu dela že vseh ^ let, pa velikokrat najbolj z^j^ že že prijazna in topla bese(j Prav osamljenost, bolehni in privezanost invalidov \. domače okolje namreč v veli; meri kroji tisti del društve' dejavnosti, ki je vezana obiske članov društva in p stovoljcev pri invalidih doi v bolnišnici ali v oskrbnih • movih sirom regije. Sicer pa društvu skrbijo, da kar najvej njihovih članov letno obi ' različna slovenska zdravili^^, pripravljajo družabna srefa nja in izlete. Ij NA KRATKO Izkušnie prostovoljcev VELENJE - V dijaškem domu bo danes, 13. maja, srečanji prostovoljcev ŠC Velenje, na katerem bodo oblikovali viziji nadaljnjega prostovoljnega dela. V projekt Sonce v duše vsej nas so velenjski dijaki vključeni že sedmo leto. Srečanja sebi udeležil tudi predstavnik mednarodne organizacije za prizna nje mladim The World Avvard Matthew Trump, ki bo prosto voljce seznanil z možnostmi za pridobitev tega mednarodne^ priznanja na področju izvenšolskih dejavnosti. (K.L.) Mlade gasilke na olimpiado DOBRNA - Ekipa mladink PCD Dobrna, ki je na občinsken. regijskem in državnem tekmovanju osvojila prvo mesto, se bi udeležila gasilske olimpiade, ki bo od 11. do 17. julija Altkirchu v Franciji. Branko Dobovičnik, podpredsednik PGI Dobrna in mentor ekipe mladink je povedal, da se bo olimpiad udeležilo deset gasilk. (NMS) Sinodalni dan GRIŽE - Slovenska cerkev se pripravlja na vseslovenski sinodo, v okviru teh priprav pa v posameznih dekanijal pripravljajo dekanijske sinodalne dneve. V Dekaniji Žalec b( sinodalni dan v Grižah v soboto, 15. maja, s pričetkom ob 9. uri Ob 15.30 uri bodo pripraviU še okroglo mizo na temo Lokalni skupnost in kristjan v njej. (US) Mladi za starejše ŽALEC - V Savinovem likovnem salonu so včeraj odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjski doline. Razstava je nastala v sodelovanju žalskega zavoda a kulturo, Savinovega Ukovnega salona in likovnih pedagogov, Izbrana likovna dela je na pot pospremila likovna kritičarka Marlen Premšak, nastopili pa so tudi učenci Glasbene šole RistJ Savina iz Žalca. (US) Teden Kekcevih dnevov CELJE - V tem tednu so v Celju tradicionalni Kekčevi dnevi, ki jih vsako leto organizirajo pri Medobčinski zvezi prijatelje? mladine Celje. V ponedeljek in torek so otroci slikali na asfalt ter po izložbah trgovin, v sredo so si v otroškem oddelku celjske knjižnice lahko ogledali razstavo del Josipa Vandota, danes ustvarjajo na Kekcevih delavnicah. V petek, 14. maja, bo na !■ OŠ v Celju kviz z naslovom Tekmujmo s Kekcem in Mojca otroci bodo pred to šolo slikali na asfalt in steklo, od ponedeljka do sobote pa lahko sodelujejo tudi pri reševanju Kekcevih ugank na Radiu Celje. (NMS) Ustanovili konjeniško društvo GOMILSKO - Minulo soboto so ustanovili konjeniško društvo Mustang. Po sprejemu statuta in formalnostih za ustanovitev s( za prvega predsednika izvolili Milana Košenino, tajnik pa j' Robi Natek. Ob ustanovitvi šteje društvo 120 članov, imajo skupaj 40 konj. Sprejeli so program dela, med naloge pa sodi strokovno izpopolnjevanje, jahalna šola, priprava večje konje- niške prireditve doma, udeležba na tekmovanjih, itd. (T. T.l Medalje in pokušina VIRŠTANJ - V petek, 14. maja, bo slovesna podelitev medal) in priznanj ocenjevanja zadnjega vinskega lethika, ki jo pripraV' Ija Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. Na prireditvi ^ gostišču Banovina bo nastopil harmonikar Franci Rajgl Kozjega z učenci. Pred tem bo v popoldanskih urah srečanji najboljših vinogradnikov z gostinci celjske regije. (BJ ) Najmlajši na cesti ŠMARJE PRI JELŠAH - V domu kulture bo danes tekmovanji Ciciban v prometu, ki se ga bo udeležilo devet malih šol krajev šmarske občine. Pomerilo se bo 140 otrok. Nagrajen vsak mali šolar, prvi trije bodo prejeh medalje ter najbolj^^ skupina prehodni pokal. (BJ) , Št. 19.-13. moi 1999 NASI KRAJI IN UUDJE - ŠPORT 19 Čas za šparglje ffjdelovalci špargljev so zopet opozorili, da bi lahko Slovenci večkrat segli po tej vrtnini jriiženje špargljarjev Slo- jje je v ponedeljek pri go- Zottl v Ivenci pri Vojni- drugo leto zapored pri- fl\o dan špargljev, katere- jjnovni namen je bil pred- i^ti z besedo in okusom to jltatesno vrtnino. Predsta- (gse je udeležil minister za ^tijstvo in prehrano Ciril fkolj, jedi iz špargljev pa poskusili tudi mnogi člani i iz celjske regije. kaba špargljev je v Sloveni- jub temu, da je špargljišč iz (v leto več, še vedno zelo ta. Še zlasti, če jo primerja- s porabo v razvitih evrop- jli državah. V Nemčiji imajo k) 10 tisoč hektarov šparg- [f,poraba na prebivalca pa je raj poldrugi kilogram. Če bi [lioteli primerjati z njimi, bi piali po besedah strokovne- vodje združenja špargljarjev Dka Vidica, pri nas za lastne irebe pridelovati šparglje I na 400 hektarih. Trenutno jimamo dvanajst, prideloval- fpa je blizu trideset. Vložek Msade je namreč dokaj vi- i, vendar tudi zaslužek ni ijhen. S pridelkom na enem ktarju je mogoče zaslužiti do I milijonov tolarjev. hv zato v združenju meni- da bi bilo gojenje špargljev b primerno kot samostojna pa dopolnilna dejavnost na logih slovenskih kmetijah, i dobro uspevajo na vseh nočjih v Sloveniji. Pridelo- »je od lani s subvencijami dpira ministrstvo za kmetij s- i, ki bo tudi letos postavlja- nje novih špargljišč podprio s sedmimi milijoni tolarjev. Do- bro bi bilo, so opozorili šparg- Ijarji, da bi ministrstvo uvedlo tudi nadzor nad uvozom špargljev, saj so zaradi uporabe kemikalij, ki jim podaljša svež videz, slabše kakovosti od do- mačih. Priprava prvovrstnega obroka pa je mogoča le, kadar uporabljamo zares sveže po- ganjke. Združenje špargljarjev, ki skrbi za skupni nastop na trgu, za strokovno pripravo šparg- ljišč ter za skupno promocijo gojenja in uporabe te vrtnine, je zato poskrbelo, da domače šparglje od letos prodajajo s posebnim zaščitnim znakom, na katerem je poleg imena proizvajalca zapisan tudi da- tum pobiranja. Ker pa trgovci, kot je opozoril Gabrijel Trček iz Škofij, ki je trenutno največji pridelovalec v Sloveniji, raje kupujejo cenejše šparglje iz uvoza, je sveže domače po- ganjke še vedno težko dobiti na policah v trgovinah ali na tržnicah. Morda pa bi pridelovalci lah- ko kar sami poskrbeli, da bi bili šparglji na naših krožnikih bolj pogosti. Na podobnih priredi- tvah, kot je bila pri Vojniku, sicer vedno poudarjajo uporabnost in hranljivost te vrtnine, sami pa jo prodajajo le na svojih kmeti- jah. V celjski regiji, na primer, imamo drugega največjega špargljarja v Sloveniji, vendar njegovih špargljev ni mogoče kupiti na tržnici v Celju. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC ^fovi instrumenti med ljudskimi pesmimi, plesi in običaji. Z njimi so nastopili tudi učenci Mojce Koban-Dobnik iz osnovne šole Vitanje. Mladi imajo radi foilcioro ^Kristalni dvorani v Rogaški Slatini je bil že tretje leto otroški in mladinski folklorni ^^'val Pika poka pod goro. Na odru se je zvrstilo 1200 pevcev, plesalcev in glasbenikov, ki predstavili ljudske plese, pesmi, igre in običaje. ,'^ed celodnevnim programom so navduševali mladi od vrtcev do srednjih šol iz vse ^^enije. Organizatorja, I. osnovna šola Rogaška Slatina in Zavod RS za šolstvo, sta ob /^^ditvi pripravila tudi likovno razstavo sodelujočih ter izdala priložnostno brošuro. Žirija je jj^lila 12 zlatih ter 16 srebrnih in bronastih odličij. /j^^d osnovnimi šolami iz celjske regije so prejele zlata odhčja šole iz Kostrivnice, z Ljubnega . osnovna šola Rogaška Slatina, srebro so si prislužili v Kristan Vrhu, Kozjem ter osnovni šoli l^fica Velenje ter bron na Dobrni ter v Zibiki. Med vrtci s Celjskega so bili najboljši otroci iz *'^elj in Kozjega, ki so prejemniki srebrnega priznanja. JOŽE MIKLAVC, BJ Z žogo pregnali drogo Minulo soboto je Klub študentov Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah pripravil športne prireditve ob akciji Veter v laseh - s športom proti drogi. Mladež se je pomerila v odbojki, košarki, rolanju in likovnem izražanju. Prireditev je bila dobro obiskana in majice za sodelujoče so pošle v hipu. Tisti bolj pogumni so se lahko predali rokam frizerk, ki so jim z raznimi barvami in striženjem spremenile pričeske. V posameznih športnih disciplinali so se najbolje odrezali ekipe Tip top, Vitanje, Upokojenci in Bistrica. V likovnem izražanju sta bila najboljša Uroš Kalar in Jelena Konoval; v tekmovanju v rolanju pa so slavili Rok Potočnik, Ana Štruc in Metka Tič. K.Ž. Najhitrejša Kališnikin Mernik v organizaciji Športne zveze so v soboto izpeljali tekmovanje gorskih kolesar- jev in tekačev, ki so se po 7,3 km progi morali od Pečovni- ka povzpeti na Celjsko kočo. Z novim rekordom steze je med 60 kolesarji slavil To- maž Kahšnik (Calcit), pri ženskah pa Simona Žabjek (Bauer). Med 16 tekači je 400 metrov višinske razlike najhitreje zmogel Celjan Igor Mernik (31:55). Rezultati, kolesarji: 1. Ka- hšnik (Calcit) 21:47,60.2. Sir- nik (Uni team) 22:17,10, 3. Muhvič (Calcit) 23:10,55. Kolesarke: Žabjek (Bauer) 26:34,87, Kališnik (Calcit) 33:25,99, Pilih (Medvedi) 33:27,91. Tekači, od 30 do 40 let: 1. Mernik 31:55, 2. Veršnik 35:23, 3. Mulej 35:29 (vsi Celje). Od 40 do 50 let: 1. Sneberger 39:45, 2. Kova- čič 41,16, 3. Simonič 43:30 (vsi Celje). Nad 50 let: 1. Pešec 43:54,^2. Drame 49:33 (oba Celje). Ženske: 1. Kolar (Celje) 57:26. JOŽE KUZMA Srebotnikova nadaljuje serijo Katarina Srebotnik je po zmagah v Dubaiu in Estorilu slavila še na challenge tur- nirju v Bratislavi z nagrad- nim skladom 75 tisoč dolar- jev. Velenjčanka je pričela kot peta nosilka. V polfinalu je odpravila Slovakinjo Červa- novo 6:0, 6:3, v finalu pa je Nizozemki Boogert (nekoč je že bila 28. igralka sveta) uspe- lo doseči le eno igro več - 6:3, 6:1. Z enakim izidom je Sre- botnikova skupaj s Tino Kri- žan dobila tudi finale parov proti češko-slovaški navezi Nemeckova-Zrubakova (v četrt in polfinalu sta našima morali priznati premoč še dvojici Hrozenska-Hantucho- va in Wartusch-Schwartz). Najboljši domači teniški igralki še niso pripisali vseh točk na WTA lestvici, zato je uradno ostala na 91. mestu, ob upoštevanju talona pa bo uvrščena približno na 72. me- sto, čaka pa jo še nastop na WTA turnirju v belgijskem Antwerpnu, kjer si bodo na- stopajoče razdelile 110 tisoč zelencev. PRIMOŽ ŠKERL Šmercprvi amater Celjski kolesar na kolesu kranjskega Savaprojekta Sandi Šmerc je dirko po Sloveniji končal na 9. me- stu, pred njim pa so uvrš- čeni sami profesionalci na čelu z zmagovalcem Jone- som iz italijanskega moš- tva Amore Vita. Preizkušnja je bila v prvih etapah predvsem šprinterska, kjer našemu kolesarju ni šlo od nog, povrhu pa pri Sava- projektu preprosto ni dovolj kolesarjev, ki bi utirali pot v zaključnih šprintili. Dirko je odločila etapa na Vršič, kamor je Šmerc prispel kot tretji Slo- venec (skupno 8. mesto) za Valjavcem in Murnom. Že jutri se Velenjčan odpravlja na Tour de Croatia. PŠ S Športom proti drogi Medobčinska lokalna akcij- ska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami v Šaleš- ki dolini je pripravila razstave z likovnega natečaja na temo S športom proti različnim obli- kam zasvojenosti in predstavi- tve z avtorskega natečaja za izvirna gesla, grafite in slogane na temo Nevarnost droge - poišči si boljšo rešitev. Razsta- va, ki sodi pod okrilje akcije Veter v laseh, je na ogled v avli Občine Šoštanj od 12. maja, v Kulturnem domu Šmartno ob Paki in v avli Mestne občine Velenje pa bodo razstavi odprli prihodnji teden. K.L. Dominacija Celjaitlc v Hrastniku so sklenili posamično kegljaško pr- venstvo Slovenije, kar 7 celj- skih kegljavk pa se je uvrsti- lo med najboljšo deseterico in tako upravičilo vpoklic v reprezentanco. Manj uspe- ha so na domačem terenu imeli moški, več pa kadeti- nje v Ljubljani. MHpiK^ "fPIWiliiltffW^ Tfadičija naslovov se nada- ljuje. Marika Kardinar je že v pohfinalu dosegla tolikšno prednost, da ni bilo verjeti v presnečenje. Skupaj je podrla 1975 kegljev in že prvi dan popravila rekord hrastniške- ga kegljišča (503). Za zmago- valko je končala Biserka Pe- tak (1840), mladinki Polona Kardinarjeva zmage ni izpustila iz rok. Koštomaj (1803) in Andreja Razlag (1803) sta bih četrta in peta. Slednja je drugi dan celo izboljšala Marikin enodnevni rekord (513). Ostale uvrstitve: 6. Mira Grobelnik (1792), 8. Jožica Šeško (1785), 9. Marta Zupane (1783), 21. Brigita Strelec (1710). Na celjskem finalu posa- mičnega kegljaškega DP se predstavniki Celjskega niso uvrstili med dobitnike odličij. Prvak je s 4135 podrtimi keg- Iji postal Ljubljančan Boris Ur- bane (8. Stane Gmajner 3834, 10. Miro Žnidarič 3821 (oba Slov Konjice), 18. Alojz Vo- deb 3690, 20. Aleš Peperko 3670 (oba CP Celje)). Na kadetskem prvenstvu dvojic v Ljubljani sta zmagali Zorica Gluvič in Dobrila Vu- činovič (Miroteks) 1634. Dva- najstletni sestri Nada in Kada Savič sta bili peti (1500), Anja Kozmus-Sabina Količ osmi in Natalija Šeško-Amela Kara- no vi č dvanajsti. JOŽE KUZMA IM,, Foto: GREGOR KATIC ffl I ŠPORT »Upam na obstanek!« Mileta Lisica o minuli sezoni, Evroligi, Bečiroviču in slovenskem državljanstvu Preden se reprezentančni izbranci začnejo potiti v pripravah na EP v Franciji, si košar- karji Pivovarne Laško še manejo roke po najuspešnejši sezoni doslej. Kljub navidez- no gladkemu finalnemu porazu (3:0) z novi- mi in starimi prvaki, so njihove predstave tudi v zaključnem delu zadovoljile, pred- vsem pa na površje vrgle še tistih nekaj malih pomanjkljivosti, ki Laščane ločijo do vrhunskih evropskih ekip, s katerimi se bodo v Evropski ligi soočili že prihodnjo sezono. 33-letni jugoslovanski center in kapetan moštva Mileta Lisica je ob Miljanu Goljoviču tCKsezono igral najbolj zanesljivo. Njegov po- gled na zadnje leto je zanimiv predvsem zato, ker je skoraj od vsega začetka sodeloval pri vzponu laške košarke in s tem odgovoril tistim rojakom, ki so ga pred tremi leti nejeverno spraševali o odhodu v »nepomemben slovenski zaselek« s pivovarniško tradicijo. Lisica je pred prihodom v Slovenijo branil barve beograjske Crvene Zvezde, tuzelske Slobode Dite in ma- tičnega Poliestra iz Priboja. Moštvu iz Treh lilij se prva uvrstitev v finale play-offa ni izšla z zmagoslavjem, košar- karska Evropa pa si je v tem času že zapomnila, kod vodi pot do Laškega. Ste v tej sezoni glede na izpolnitev vseh pričakovanj sploh imeli kiks? Z domačim pokalom smo lahko zadovoljni, tudi s fina- lom, četudi smo se po vehkem zaostanku Unionu Olimpiji približali na točko, pa nam je zmanjkalo moči za preseneče- nje. Uvrstiti se v finale prvens- tva je bilo težje doseči, kot reči. V treh sezonah, kar igram v Laškem, je bilo letošnje prvens- tvo najmočnejše. V bistvu so se 4 ekipe enakovredno kosale. Čeprav so bili Ljubljančani fa- voriti, sta nam preglavice pov- zročala tudi Krka in Savinjski Hopsi. V zadnji tekmi finala smo še uspeli pokazati igro, ki nas je krasila vso sezono, če- prav so mnogi dvomili v to. Prav tu se je pokazalo, da Olim- pija lahko rotira z 10 igralci, mi žal še ne. V pokalu Saporta smo v naši skupini sprva merili na 3. mesto, končali stopničko višje, nato pa izločili AEK in Cholet. Zlasti proti Francozom nam ve- čina ni pripisovala uspeha, saj naj bi bilo 9 točk pred revanšo premalo. Tudi četrtfinalni nas- protnik Aris ni toliko boljši. Preprosto smo v Solunu imeli slab dan, kar se dogodi velikim in malim, vendar nas je to stalo skupnega poraza. Če bi v Grčiji izgubili z 10 koši manj, bi se zagotovo uvrstili naprej. Kakor- koli že, zagotovitev dveh slo- venskih mest v Evroligi je feno- menalen rezuhat. Ste zadovoljni s svojo igro in učinkom? Sem. V lanski sezoni sem bil prvi strelec in skakalec lige, a bili smo tretji. Zato je ta sezo- na, ko nisem toliko izstopal, zame veliko zrelejša. Čaka vas četrta sezona v slovenskem prvenstvu. Ka- ko zdaj gledate na naš ko- šarkarski prostor, ki ga »krasijo« velika nihanja? Preveč klubov si zastavlja nerealne ambicije, vsi želijo rezultate čez noč. Ko se to ne zgodi, sledi razpad sistema. Veliko klubov iz slovenskega košarkarskega vrha je takore- koč izginilo. Vsako delo se opravlja postopoma. Nič nisi napravil, če vse sile vprežeš za dosego npr. 2. mesta, potem pa se prihodnje leto boriš za obstanek oziroma izpadeš. V času mojega bivanja sem opa- zil napredek košarke. Všeč mi je delo z mladimi, zlasti Šol- ska košarkarska liga. To je velika stvar za mladino in iz tega se rodi kvaliteta. Veliko so vas vabili v dru- ge klube... Ne bom jih našteval, to je zdaj preteklost. Še vedno me snubijo, tako iz ZRJ, kot iz košarkarsko zvenečih držav, toda imam pogodbo s Pivovar- no Laško in o odhodu ne raz- mišljam. Tu mi je lepo in privadil sem se, pogoji so izredni, realno gledajo na ko- šarko in realno vanjo tudi vla- gajo. Glede na moja igralska leta si tudi ne bom privoščil kakšnega eksperimentiranja. Dvorano boste za Evroligo morali nekoliko spremeniti, pravzaprav bo potrebno za- gotoviti več sedišč. Toda obisk vaših tekem je po prvi prvoligaški sezoni začel pa- dati. Kako vi gledate na ta problem? Ne bi rekel, da gre za upad zanimanja. Laško je mali kraj in ko se v dvorano prikaže tisoč ljudi, je to tretjina prebi- valcev. Publika se je najbrž tudi nasitila tekem. V pre- mierni sezoni v elitnem rangu smo igrali le ob sobotah, zdaj pa si je mesečno možno ogle- dati 8 tekem. Normalno je, da ljudje izbirajo. Obiski niti ni tako slab, kot izgleda. Tradici- jo šele pridobivamo. Že lani se je govorilo, da bodo v vaš klub pripeljali še enega centra in organizator- Mileta Lisica ja. Na katerih mesti bi se okre- pili, če bi lahko izbirali vi? Veliko se govori, a se ne spuščam v stvari, ki zadevajo upravo in trenerja. Slednji na- redi koncept igre in prvi odgo- varja za ekipo. On naj odloči, kdo je dovolj kvaliteten, da lahko obleče dres Pivovarne Laško. Kot kapetan moštva ste se zagotovo pogovarjali s Sani- jem Bečirovičem, ki se mu mudi k Union Olimpiji. Kaj ste mu dejali? Moja želja je, da ostane. Mlad je in uveljavil se je v Laškem. Vsak ima svoje ambi- cije in načrte, ki jih je treba spoštovati. Če želi oditi, je to njegova stvar in želim mu naj- boljše. Toda ponavljam, da si želim, da bi ostal tu, kjer je dozorel. V Evroligi bi imel večjo minutažo. Kakšen osebni izziv vidite v omenjenem tekmovanju. kjer še niste nastopali in ka- ko lahko ta trenutek ocenite vaše možnosti? Močnejšega tekmovanja v Evropi ni. O ocenah bi težko govoril iz dveh razlogov: ne vem, kako bomo sestavili eki- po in mnogo je odvisno od žreba. Upam, da je naša real- nost izboriti obstanek. Na tekmah ste večkrat po- kazali, da imate dobre živce in mnogo potrpljenja. Prav gotovo pa so trenutki, ki vas razjezijo... To je neborbenost. Kot sem rekel, imamo pravico do sla- bega dne, ko nam enostavno prav nič ne gre od rok. Nihče pa ti ne more preprečiti, da bi se boril, tudi ko ti ne gre. S požrtvovanjem je veliko tega možno nadoknaditi, pred- vsem v obrambi, od koder izvirata morala in motivacija ... in trener? Je motivator? Da. Ste razmišljali, da bi kre- nili po stopinjah Miljana Goljoviča in zaprosili za slo- vensko državljanstvo? O tem nisem razmišljal. So vam to možnost ponu- dili? Ne. Morda kdaj v prihod- nje. Kaj boste počeli zdaj ob koncu sezone, se boste vrni- li v ZRJ? Mislim, da bomo trenirali še do 20. junija. Domov bi se težko odpravil, zlasti zdaj, ko je žena noseča in imam še dveletnega sina. Če se bodo razmere v Jugosla- viji umirile, se bom tja od- pravil ... no, tudi sicer bi se, vendar države ne bi več mo- gel zapustiti. Zakaj bi sebi in klubu delal medvedjo us- lugo? ■■H PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Dončic zapustil Pivovarno Laško 25-letni dvometraš Saša Dončič bo po treh sez^ zapustil ekipo laških podprvakov. " Krilni branilec je v tej sezoni pokazal nekaj izj^,^^ predstav, predvsem v tekmah pokala Saporta proti franco^l mu Choletu. Dončič je zavlačeval s podpisom nove pog^^ vedelo pa se je, da ni bil zadovoljen z minutažo in statuso! ekipi. Kje bo nadaljeval svojo košarkarsko pot, še ni znanih centrom Alešem Kuncem se v klubu še dogovarjajo. ' Vse zvezde v Šentjurju Košarkarski delavci KK Kemoplast, ki se pripravljajo 30 letnico tega športa v mestu, bodo v soboto pripr^ prireditev, na kateri se bodo predstavili skoraj vsi rod šentjurskih košarkarjev. Najzanimivejše bo srečanje rumene in modre ekipe ozif, moštva, ki je letos doseglo 4. mesto v l.B SKL ter generacije | barve ekipe iz hruševske dvorane branilo v zadnjih treh sezo^ odkar so med prvoligaši. Gledalci bodo poleg »še delujočih zvez, kov« Sušina, Urbanije, Košaka, Jovanoviča, Rovšnika in lahko videli nekdanje igralce, ki so pripomogli k vzponu koš^ Kahvedžič, Cerar, Zorko, Madžarac, D. Čop, Šoster, Knez, Gfj Vego, Škorjanc, Tkalec, Pečak, Potočnik, K. Košak, Antolovi(!j in ostalih, ki jih bo vodil trener Kemoplastovih mlajših dečkovj Prezelj. V sklopu prireditve se bo z vsemi pogoni predstavila dom košarkarska šola, za atrakcijo pa bo poslcrbela ljubljanska akro ska skupina Žabe. PRIMOŽ ŠKf PANORAMA NOGOMET 27. krog: Primorje-Publi- kum 2:1 (1:0) Hodžar 83. Ru- dar (V)-Korotan 1:2 (1:0) Su- lejmanovič 10. 28. krog: Pub- likum-Koper 1:0 (1:0) Romih 20. Rudar (V)-Potrošnik 2:1 (0:0) Javornik 57, Pavlovič 89. Vrstni red: Maribor Teata- nic 54, HIT Gorica 52, Rudar (V) 49, Mura 47, Korotan 42, SCT Olimpija in Primorje 39, Pubhkum 32, BST Domžale 30, Potrošnik 29, Koper 25, Živila Triglav 23. ZSNL 25. krog: Rudar (T)-Šentjur 4:0 (0:0). Esotech Šmartno- Goriške opekarne 5:1 (1:1) Smajlovič 9, 75, Mujanovič 70, Šoštar 80, 85. Vrstni red: Dravograd 52, Tabor Sežana in Feroterm Pohorje 47, Esotech Šmartno 46, Aluminij 44, Že- lezničar 42, Zagorje 38, Drava in Elan 33, Nafta, Šentjur in Goriške opekarne 30, Jadran Šepič 25, Factor 22, Slovan Slavija 17, Rudar (T) 13. 3.SNLsever 21. krog: MM Brunšvik- Mons Claudius 2:3. TIM Laš- ko-Montavar Rogoza 1:1. Dra- vinja-Pobrežje 0:0. Kungi Unior 0:3. Kovinar (MB). njar 4:2. Vrstni red: Mon^ Rogoza 48, Paloma šega Starše in Usnjar 33, TIM ko 32, Dravinja 29, Unioi Hajdina 27, Pobrežje 26, vinar (MB) 25, MM Brun 23, Gerečja vas 22, N Claudius 21, Kungota 13. MNZ 14. krog: Odred-Krško Vransko-Kovinar (Š) Končni vrstni red po redi delu: Krško 28, Vransko Kovinar (Š) 19, Brežice Steklar 8 (izstopil), Šni pri Jelšah 7, Odred 6. Vr red pred play offom: Ki 13, Kovinar (Š) 10, Vransk Brežice 4. KOŠARKA UgaKolinska Play off, finale, 3. teia Union Olimpija-Pivovs Laško 83:80 (46:44) Golji 28, Lisica 21, Kune 12, D šič 9, Hafnar 6, Bečirovil Jurak 2 Za 3. mesto, 3. tekma: ka-Savinjski Hopsi 8 (44:36) Kobale 18, Števil Jagodnik in Čmer 11, Cize Trifunovič 9. Globočnikova do »stareiše« zmage? Od petka do ponedeljka se bodo tenisači do 18 let v celjskem Mestnem parku potegovali za najboljša me- sta na odprtem prvenstvu Celja. Organizator TK Celje pošilja v ogenj tudi svojo najboljšo igralko Ines Glo- bočnik, ki se ji zmaga, če- prav bo nastopila v konku- renci s starejšimi igralka- mi, skoraj ne bi smela iz- muzniti. Barve domačega kluba bo- do poleg favorizirane repre- zentantke zastopali še Mojca Rumpf, Tjaša Guzej, Matic in Nejc Jeraša, Rok Vilhar, Žiga Pfeifer, Grega Ferk, Gašper Uršič in Luka Čujež. »Glo- bočnikova se mora prebiti vsaj do finala, ostali pa bodo merili na glavni turnir, kjer bi v moški konkurenci morali imeti dva ali tri četrtfinali- ste,« je pričakovanja strnil predsednik strokovnega sveta TK Celje Miran Freitag in pojasnil, da so načrti v tej sezoni veliko obsežnejši. Že zgodaj spomladi so pod vods- tvom trenerjev Boštjana Di- mitrijeviča, Mihe Furlana, Andreja Travnerja in Tima Orača na Cresu opravili pri- prave po posebnem progra- mu, nato pa sodelovali na turnirjih v Radencih, Kopru, Krškem, Velenju, Domžalah in Kranju. Žiga Zupanec (do 12 let) je slavil na OP v Ra- dencih, Kranju in Kopru ter se v kategoriji do 14 let v Krškem prebil v polfinale. Ju- re Denovnik je v isti kategori- ji postal zmagovalec SPIN v Domžalah, Polona Reberšak pa v Kranju in Radencih. Glo- bočnikova bo po celjskem turnirju nadaljevala z repre- zentančnimi pripravami. V izbrani vrsti sta tudi Zupanec in Reberšakova, ki ju čakajo turnirji v San Giorgio (Ita), Parizu in Vidmu. PRIMOŽ ŠKERL NAKRATKO Kranj: Na II. mednarodnem pokalu Kobre v taekwon-doju je 5 članov celjskega Hyonga v konkurenci 80 tekmovalcev priborilo 6 odličij. Gašper Za- goričnik (dečki, rumeni pas) in Andraž Krušič (mladinci, rdeči pas) sta zmagala v formah, Kru- šič pa je osvojil še bron v borbah (nad 70 kg). Barbara Drofenik (do 54 kg) in Natalija Kunstek (nad 60) sta priborili srebro, slednja je prišla do brona tudi v formah (zeleni pas). V soboto bo na OŠ Glazija v Celju DP mlajših kategorij. Celje: Na tradicionalnem te- niškem turnirju TK Hudinja z nagradnim skladom 200 tisoč tolarjev so morali omejiti števi- lo nastopajočih. Zmagal je Mat- jaž Jezernik pred Marjanom Ki- tekom, Ljubom Fijavžem in Edijem Fidlerjem. Rečica: Na odprtem turnirju v streljanju s pištolami in revol- verji velikega kalibra je nastopi- lo 60 strelcev. Rezultati - v« ka pištola, ekipno: 1. SO ( (931 krogov), 2. Pohcist N bor (925), 3. Kranj (918),4 Poženel (917). Posameznd Franc Peternel st. (Kranj) ^ 4. Vinko Lavrinc (D. Pože 365, 7 Mojca Cepin Celje) ^ Revolver, ekipno: 1. D. PoŽ 541, 2. Kranj 531, 3. Celje i Posamezno: 1. Peter Tkalec Poženel) 184, 2. Emil Fek" (Ravne) 181, 3. Andrej Br šek, 6. Vinko Lavrinc (ob Poženel), 7 Slavko Frecel Ije^ 177 Šempeter, Polzela: Na hovskem turnirju ob ^ zmage je med 16 udeleži slavil veteran Stane Skok ( točk) pred Brankom Setil jem (11) in Marjanom Kn^ (9), redni hitropotezni ^\ pa je pripadel Branku SeUj ju. Lokalni obračun Griže in ŠK Vrbje je s 3:1 del prvim. ^^■L■«^ww^L■g■ 21 pravočasna streznitev je icoristna! Rudar še ostaja v boju za najvišja mesta - Brez Chausllarija, odhaja tudi Pavlovič - Publikum korak do cilja jjiniili teden so slovenski] ^onietni prvoligaši odigrali ^'dve tekmi državnega pr- ^jtva. V ogorčenem boju jd osmimi dnevi je Korotan ^enetil Rudarja na stadionu j jezeru, Velenjčani pa so i^rsljaj popravili v ne ravno jjteči predstavi z beltinškim (fošnikom in obstali v boju najvišja mesta, čeprav so (gnosti za osvojitev naslova faka minimalne. jilo pa bi lahko povsem dru- [e. »Knapi« bi namreč z zma- ,proti Korošcem izkoristili no- spodrsljaja vodilnih in bi bili ;l(ovno enakovredni Gorica- mi, medtem ko bi za Maribor- jizaostajali z bori 2 točki. »Do odrsljaja je enostavno moralo |i, saj smo bili v skoraj never- ni seriji in smo že pozabili, kose počutiš, ko si premagan, porazu s Korotanom nisem pretirano razočaran, morda lahko dejal, da sem si kar toliko oddahnil, da smo od- li točke moštvu, ki ni naš ne- sreden konkurent. Kljub vse- ] smo igrali solidno, spet se m je poznala odsotnost neka- ih ključnih mož: Javornika, ausllarija,« je bil miren trener darja Brane Oblak. Velenjčani se resnično hitro pobrali, saj že čez tri dni dokaj zanesljivo pravili Beltinčane. Konec krize? ,(l}ub temu se zdi, da tretjeu- ičeno moštvo na prvenstveni Ivici še ni povsem izplavalo iz ize. Sobotna predstava je bila mreč v prvem polčasu zelo skromna, v nadaljevanju pa so domačini vendarle zaigrali bolj podjetno in prišli do novih treh točk. Strateg Brane Oblak je tek- mo videl malce drugače: »Me- nim, da smo odigrali eno naj- boljših srečanj v tej sezoni. Naj- pomembneje je, da smo se hitro pobrali, tako da lahko računamo na dobro nadaljevanje,« je pove- dal Oblak in se ozrl v naslednje kroge: »Na Fazaneriji bomo šli na zmago, o čerrt drugem ne razmišljamo. Prvi favorit za os- vojitev naslova je še vedno Mari- bor Teatanic, ki ima daleč naj- boljši igralski kader. V svojih vrstah imam le nekaj nogometa- šev, ki so sposobni za sam vrh. Nujno bi potrebovali zadetke in branilce, ki znajo >igrati<. Še ved- no smo neobremenjeni z Evro- po, kar bo, pač bo.« Še pomem- bnejše kot obračun z Muro, bo gostovanje goriških »kockarjev« v Šaleški dolini. V medsebojnem obračunu bomo najbrž dobili drugouvrščeno ekipo prvenstva, seveda, če ne bo kakšnih prese- nečenj na ostalih srečanjih teh dveh nasprotnikov. Čeprav v Ve- lenju nihče ne zganja panike ob evropskih in šampionskih pri- ložnosti, pa tamkajšnji delavci in zanesenjaki vsaj po tihem upajo na sijajno sezono. Optimizem je nekoliko skalila »afera ChausUa- ri«, ki je izbruhnila minuli teden. Albanski reprezentant je na- mreč skoraj mesec dni počival zaradi poškodbe, ki pa je vods- tvo Rudarja ni priznalo. Vmes se je za nekaj dni poslovil, češ, da v Italijo pelje bolnega očeta, klub- ski veljaki pa so izvedeli, da naj bi se mudil na preizkušnji v Belgiji. Očitno so bili zelo blizu resnici, saj je Chausllari baje Pubikumovec Amel Mujčinovič (levo) in »rudar« Živojin Vidojevič sta zadovoljna s tesnima zmagama v 28. krogu l.SNL. podpisal nekakšno predpogod- bo z enim izmed belgijskih pr- voligašev. Ilir Chausllari do kon- ca sezone ne bo igral, menda se boji poškodb, ničesar ne želi tvegati, če gre verjeti govoricam pa naj bi se z Velenjčani razšel sporazumno. Drugi mož, ki »manjka«, je pravi Zoran Pavlo- vič. Minulo soboto se je predsta- vil Hajdukovemu ogledniku Vil- sonu Džoniju, ki pa je le zmaje- val z glavo, saj je Pavlovič preti- raval s preigravanji. Jasno je, da se je želel dokazati, čeprav de- monstracija razkošnega talenta nima pravega pomena, če držijo govorice o Pavlovičevi pogodbi. Slovenski reprezentant naj bi namreč obljubil 4-letno zvesto- bo zagrebški Croatiji... Vsekakor bi sprva moral pomagati doseda- njim soigralcem v boju za vrh. Po rešitvi skupščina Celjski Publikum se je uba- dal s povsem drugačnimi te- žavami. Potem, ko je s pora- zom v Ajdovščini zaključil fantastično serijo, je imel v svojih nogah odločitev o ob- stanku v elitni druščini. »Navi- jal bom za bivše,« je dan prej napovedal trener Potrošnika Borut Jarc. Osmouvrščena ekipa je gostila Koprčane in jih s srečnim zadetkom Romi- ha pahnila na rob prepada. Obisk je bil spet fenomenalen: 1800 gledalcev! »Spet smo igrali pod pritiskom, a se je razpletlo tako, kot smo želeli. Odslej bo lažje, že v Beltincih bomo skušali vnovič zmaga- ti,« si je oddahnil Nikola Hlev- ski, trener Publikuma. Celjani bežijo predzadnjim Primor- cem za 7 točk in zgoditi bi se moral čudež, da bi rumeno- modri pristali v nižjem rangu tekmovanja. Sicer pa bo Publikum danes ob 18. uri pripravil skupščino kluba. V Modri dvorani Celj- skega sejma se najbrž ne bo zgodilo nič pretresljivega, naj- zanimivejši bosta zadnji iz- med osmih točk predlaganega dnevnega reda. Tik pred kon- cem bo stekla razprava o pri- hodnosti nogometa v mestu ob Savinji. TOMAŽ LUKAČ foto: SHERPA ŠPORTNI I JOLEDARJ __PETEK, 14.5. Tenis Celje: Odprto prvenstvo Ce- lja do 18 let (do ponedeljka). ~^ SOBOTA, 15.5. Nogomet l.SNL, 29. krog - Murska Sobota: Mura-Rudar (V) (17). 3.SNL sever, 22. krog - Ro- gatec: Mons Claudius-Paloma Šega, Šoštanj: Usnjar-Kungo- ta, Zreče: Unior-Gerečja vas, Hajdina: Hajdina-Dravinja, Pobrežje: Pobrežje-TIM Laš- ko (vse ob 17). MNZ, play off, 1. krog - Vransko: Vransko-Kovinar (16,30). Košarica Šentjur: Ali starš Kemoplast 58/99-Kemoplast stari (19). Tae[cwon-do Celje: DP dečki in deklice, forme in borbe, verzija ITF (9,30). ™" NEDEUA, 16.5. Nogomet l.SNL, 29. krog - Beltinci: Potrošnik-Publikum (16). 2.SNL, 26. krog - Šentjur: Šentjur-Esotech Šmartno (16). Atietilca Celje: 2. dan kvalifikacij po- kala (15). Različni izhodišči za derbi Za nogometnimi drugoliga- je 25 krogov državnega pr- nstva, položaj na lestvici pa je v zadnjem času pošteno ipletel. Dravograd si je 5 te- iin pred koncem praktično ■ zagotovil napredovanje v itno konkurenco, medtem 'so kandidati za preostalo *sto kar štirje: sežanski Ta- 'r in ruško Pohorje (po 47 čk), Esotech Šmartno (46) f Aluminij (44). Teoriji verjamejo pri maribor- '^m Železničarju, manj v •ntjurju, saj bi jih kaj podob- fga »vrglo« v III. SNL. Za rahlo 'niko so Šentjurčani krivi sa- V letošnji sezoni jim je na- Teč precejkrat zmanjkalo '"'anosti v finiših tekme, neka- 'fi so pozno prejete zadetke "vezovali tudi s slabo priprav- ^los^ moštva. Pravo kata- 'fofo pa so varovanci Draga fbavca doživeli v Trbovljah, l^r jih je »razbil« zadnjeuvrš- ^■^i Rudar, ki je pred tem v ''ošnji sezoni zmagal vsega '^^krat, moštva pa so proti jm v glavnem popravljala raz- y v zadetkih. Razočarani bo- ^pričakali lokalni derbi, ko se ^do v nedeljo na svojem igriš- ^ pomerili z Esotech Šmart- H zagotovo hitom prvenstva. ^)ub vsemu se v Šentjurju ne ^'^eravajo predati vnaprej, ^sotech Šmartnu so mnogi ^Povedovali krizno obdobje sijajnih dosežkih, toda moš- tvo trenerja Draga Kostanjška je eno najkvalitetnejših v drugoli- gaški konkurenci. Zanimivo je, da so tako rekoč vsa moštva po enkrat v polsezoni zabredla v krizo, Šmarčanom se to še ni zgodilo. Če vse do konca pr- venstva ohranijo silovit ritem, bodo v novi sezoni zagotovo prvoligaši, čeprav so klubski ve- ljaki zanikali takšno možnost in izpostavljali nepripravljenost majhnega kraja za vstop v slo- vensko elito. A pokrita tribuna z več kot 600 sedeži najbrž ni bila zgrajena zgolj za polfinale po- kala s SCT Olimpijo. Torej: v Šentjur po nove točke, do konca sezone pa dodobra izkoristiti potencial ekipe, ki bo zavoljo zanimanja za »vijoličaste« posa- meznike, prihodnje leto vsaj malce spremenjena. T.L. Pavlinec drugi v Spitalu Daniel Pavlinec in Marko Kužner sta izvrstno nastopila na Odprtem avstrijskem pr- venstvu plavalcev invalidov. 200 plavalcev iz 5 držav je na največjem tovrstnem mitingu nastopilo v enotni kategoriji. Pavlinec je na 100 prosto s časom 1:16,60 priplaval sre- bro, na 50 prosto (34,63) in hrbtno (44,69) dodal še dva brona, dosežke pa zaokrožil s 5. mestom na 100 prsno (2:00,80), kar sicer ni njegova disciplina. V slednjih dveh .je osebna rekorda izboljšal za 2 oziroma 4 sekunde. Kužner je najvidnejšo uvrstitev dosegel s 6. mestom na 100 hrbtno (1:33,91), boljša časovna do- sežka pa sta mu uspela na 50 (37.28) in 100 prosto (1:27.41), vendar sta krepko izboljšani osebni znamki zadostovah le za 15. in 21. mesto. Kužner bo že v soboto plaval na mitingu v italijanski Bresci, Pavlinec pa bo nadaljeval priprave na EP v nemškem Braunsvvaldu in vmes morda nastopil še na močnem mitingu v Bratislavi. PRIMOŽ ŠKERL Ponovno slaba konkurenca Tudi drugi tekmovalni dan Otvoritvnega atletskega mitinga je v Celju minil brez udeležbe večine najboljših domačih tekmovalcev. Iz- boljšana sta bila dva držav- na rekorda, celjskega je po- novno postavil Jure Rovan, dan kasneje v Velenju pa še Miro Medic. Izostanek najboljših domačih atletov mitingom ne daje po- trebnega blišča, temu primer- no je tudi zanimanje javnosti. Po svoje si je težko razložiti potrebo po močnih tekmah, če se najboljšim ne zdi vred- no nastopiti na domačem šta- dionu oziroma jim takšna tekmovanja niso dovolj zani- miva. Svojo zgodbo ima ska- kalec ob palici Jure Rovan, ki mu tekmovanj nasploh moč- no primanjkuje, formo pa iz- boljšuje iz tedna v teden. To- krat je za 5 cm izboljšal last- no znamko iz prvega dne, hkrati pa povišal svoj celjski rekord na 530 cm (zadnji imetnik rekordne znamke pred Rovanom je bil Milan Kranjc z natanko 5 m). Kade- ta Marina Tomič (14,10) in Urh Kopitar (14,82) sta na šprinterskih preizkušnjah na ovirah izpolnila normi za udeležbo na 5. evropskih olimpijskih dnevih mladih v Eisbjergu na Danskem. Breži- čanka Simona Kozmus je kladivo zalučala rekordnih 54,75 m, ŽAK-ovec Damjan Zlatnar pa je slovensko mejo na 110 ovire pomaknil na 13,90. Atletski strokovnjaki so se na veliko spraševali o smiselno- sti kvalifikacij atletskega po- kala v Velenju, ki so jih pri- pravili v večernem času. Strah pred neugodnimi po- goji se pokazal kot neuteme- ljen, celjska odprava pa je v glavnem zadovoljila z nasto- pi, vidnejši tekmovalci pa so se brez težav prebili v finale (drugi dan kvalifikacij bo v nedeljo v Celju). Najboljši dosežek je uspel celjskemu mladincu Alešu Stopinšku. ki je za 400 metersko progo potreboval 47,74 in ciljni trak pretrgal pred favoritom Mirom Kocuvanom. Njegov soimenjak Medic je kroglo sunil 17,79. kar v Kladivarje- vem dresu ni uspelo še niko- mur. PRIMOŽ ŠKERL Bo Rogašica tudi ob žensici turnir? Med nedavno končanim Odprtim teniškim prvens- tvom Slovenije v Domžalah so organizatorji domačih profesionalnih turnirjev obelodanili načrt, po kate- rem bo največji dvoranski turnir Edina Open iz Rogaš- ke Slatine prestavljen v Ljub- ljano. Razlaga je preprosta. Po mnenju organizatorja profe- sionalih teniških turnirjev pri nas, podjetja Challenge, so igralke prerasle tovrstna tek- movanja z nagradnimi skladi 25 tisoč dolarjev in zato naj bi bil ženski turnir na odprtem na Otočcu vreden že dvakrat toliko, enako pa naj bi se zgo- dilo tudi z Edina Open. Ob tem v ljubljanskem BTC gradi- jo veliko dvorano s petimi igrišči. Turnir bodo prestavili tudi zato, ker Rogaška Slatina naj ne bi bila sposobna vložiti tolikšnih sredstev. Po Chrystal Cupu odhaja še Edina Open in z njo velik del promocije kra- ja, k kateri sta turnirja zagoto- vo veliko prispevala. Zanimi- vo pa je, da bosta Kolinska- Rogaška in Steklarna še naprej sponzorirala obe tekmovanji. JANEZ TERBOVC BHiJBHffniHM PISMA BRALCEV 23 ODMEVI ■ Izničene pravice ,fjT sta bila 29.4.1999 objav- ' dva člaiika z naslovom p-\e pravice in Komunikaci- j zavarovalnico. Zavedamo v opisanih primerih za f bolezni oziroma stanja jl(in da je vsaka družina, ki jiora soočiti s takšno ali tudi gačno prizadetostjo otroka, |Q obremenjena. Zato naša jva ureja posamezne pravi- la naj bi takim družinam gagale premostiti obdobje, iščejo rešitve za nadaljnje Ijenje. Ena izmed teh pravic jd 30. 1. 99 zajeta v noveli ^ona o zdravstvenem varstvu zdravstvenem zavarovanju in loča, da laliko zdravniška ko- 5ija II. stopnje na predlog stro- gega kolegija Pediatrične like podaljša trajanje pravice nadomestila plače za nego oka in sicer v primerih, ko je potrebno zaradi težke mož- iske okvare, rakavih obolenj drugih, posebno hudih po- livanj zdravstvenega stanja, tavniška komisija Zavoda jšteva zgoraj navedena stanja v takih primerih tudi odobri po odsotnost z dela in s tem fezano nadomestilo plače v me sredstev obveznega avstvenega zavarovanja. Pe- irična klinika poda predlog, avniška komisija Zavoda pa ra nato presoditi, ali sd poda- razlogi, ki jih navaja zakon, ločilo se nanaša na malošte- le primere, ko gre za spre- mbo v otrokovem zdravstve- n stanju, ne pa, ko gre za no telesno« ali duševno priza- ost ali drugo okvaro zdravja, irimerih, opisanih v članku, sicer ugotovljeno slabo avstveno stanje otrok, ki pa takšno daljši čas in ne gre za ladno hudo poslabšanje avstvenega stanja. Zato ne remo govoriti o izničevanju vic, saj jih zakon v teh prime- sploh ne daje. )a bi zagotoviti enako obrav- '0 problemov težje zdravstve- prizadetih otrok v Sloveniji, o že v začetku leta zaprosili liatrično kliniko in Zdravs- ni svet pri Ministrstvu za avstvo za pomoč pri obliko- iju kriterijev za odobritev h odsotnosti z dela, za kate- re upamo, da bodo v kratkem pripravljeni. Iz članka je tudi razvidna trdi- tev, da Zavod varčuje na nepra- vem koncu. Zdravstveno zava- rovanje pokriva nekatere rizike, ne pa vseh, enako kot je to urejeno v podobnih sistemih zdravstvenega zavarovanja po svetu. Določene pravice zago- tavljajo drugi sisteini varnosti oziroma zavarovanja ali pa bre- me pade na rame družine. Pravi- ca do bolnišničnega zdravljenja je podana le v primerih, ko ni mogoče zdravljenje , izven zdravstvene ustaiaove. Tudi v primerih, ko je zdravstveno sta- nje slabo, pa ne gre za zahtevnej- še zdravstvene storitve, temveč v glavnem za nego otrok in odra- slih, ni podana pravica do bolni- šničnega zdravljenja. Zavedamo se, da mora v taldh primerih odločitev o rešitvi svojega prob- lema prevzeti družina. Zakon o delovnih razmerjih določa mož- nost v primerih težje duševno in telesno prizadetih otrok, da dela mati po 4 ure dnevno do tretjega leta otrokove starosti oziroma tudi dalj časa, če so za to podani razlogi. Te možnosti pa se veči- na staršev ne želi posluževati, saj menijo, da mora njihovo skrb prevzeti država. IRENA ŽAGAR, pomočnica generalnega direktorja ZZZS Naraščanje poiicijsicega nasilja 39. člen Ustave RS (svoboda izražanja) pravi: Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svo- bodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo jav- nega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni inte- res, razen v primerih, ki jih določa zakon! Kršitve in nespoštovanja mo- ritornih odločb celotne UNZ Ce- lje bodo povzročili razpad prav- nega sistema, popoln kaos in ponovno uvajanje totalitarne misli ter boljševističnega, oziro- ma revolucionarnega prava (mi- slim na ustrelitev Naserja Beris- he), kar pa je le drugo ime za nasilje in zmago argumenta mo- či nad močjo argumenta. Kajti, kaj je pravo drugega kot moč aronmpnta ki nrpt;p7P Inaikn moči. Stranki, ki v »sporu« mo- rata torej uporabljati pravne me- tode, sicer je tista, ki pravdo zavrača, močnejša! Če imamo torej na eni strani argumente UNZ Celje, na drugi pa osum- ljenca, potem sta jasni vsaj dve stvari: prvič, pravni argumenti so samo argumenti UNZ Celje! In drugič: osumljenec ima, ko se s tem ne strinja, dejansko ne- moč, da bi jo s civilnimi sredstvi negiral. Nas to na kaj spominja? Seveda, na argument (civilne, državne, politične, itd...) moči, ki se v »nedemokratični« družbi vedno znova lahko upre družbi in moči argumenta. Temu se reče totalitarizem, ki naj bi ga bili v Sloveniji že zdavnaj poko- pali? In če že UNZ Celje služi pravičnosti, naj bo tudi njihova pravičnost pripravljena, da bo pravična! Naj pa tudi priznajo, da razkrivajo neresnično pravič- nost in mislijo, da bi se zemlja lepše vrtela okoli sonca! Za konec pa še to, da krimina- listična in policijska strategija manipulacije, kjer ne manjka neresničnih podtikanj brez ka- kršne koli argumentirane osno- ve. Za dosego ciljev ne manjka sprenevedanj, laži, podtikanj, provokacij in ustrahovanja. Ve- rodostojnost navedenega potrju- je dejstvo, da njihovo delo ni nikoli opravljeno strokovno, kot bi to bilo potrebno za tako pristojno institucijo. Zelo po- membno je namreč, da se tako občutljive zadeve raziščejo ter se tako ugotovijo vse nepravilno- sti, pomanjkljivosti in konkret- ne zlorabe odgovornih, ki sode- lujejo pri samem postopku. Vedno bolj izjema in samo pravilo je, da kriminalisti in policisti rešujejo stvari - zadeve po svoje, da se vpleteni - zaplete- ni v svoje lastne mreže nezako- nitosti in nestrokovnosti, da se soočijo ter verodostojno argu- mentirajo delo na pristojnem področju, kjer opravljajo svojo službeno dejavnost. Predvsem pa, da se tudi prepreči, da se premišljene zlorabe ne nadalju- jejo. Če dovolimo, da se nada- ljujejo, potem s tem izgubi zade- va svojo verodostojnost. To je moj boj za pravico in resnico! Strinjam ga se tudi z gospodom Adolfom Stormanom, ki je v NT v št. 17 dne 29. 4. 1999 napisal: Naraščanje policijskega nasilja. ZORAN TOMŠE, Celje "PREJEdT k SMO J Javno vprašanje Po že drugi katastrofalni po- plavi dne 5. 11. 1998 poplavno ogroženi državljani Slovenije z ulice Cesta v Laško, Celje, zaradi nejasnosti pristojnih državnih institucij v zvezi z reševanjem poplavne ogroženosti našega kraja postavljamo javno vpraša- nje: Kako namerava država zaš- čititi svoje državljane v ulici Ce- sta v Laško, Celje, pred vse večjo poplavno ogroženostjo? To vprašanje postavljamo za- radi sledečih ugotovitev: Vodstvo Mestne občine Celje zagotavlja varovanje krajevne skupnosti, Skalne kleti in same- ga mesta Celja z višjimi nasipi, kar bo omejilo razlivanje vode na širše površine in s tem višji nivo reke Savinje nižje od izliva Voglajne v Savinjo. Savinja je regulirana od mesta Celje vsaj do kraja Tremarje (ko- nec regulacije ni mogoče več natančno ugotoviti, saj je nabre- žina v celoti naplavljena z več metrskimi naplavinami mulja, zemlje...). V tem delu Savinja ni bila očiščena že več deset let, kar onemogoča normalen pretok re- ke Savinje. Zato predlagamo vzpostavitev stanja struge Savi- nje od Tremarij do Brega, kot je bila leta 1938 po končani regula- ciji. To pomeni, poglobitev stru- ge in očiščenje nabrežin. Sled- nje pomeni posek dreves in od- stranitev mulja do s skalami ob- loženih stranskih profilov. Do- datno bi bilo mogoče povečati varnost še z povišanjem nasipa ali cestišča na desnem bregu za vsaj 1 m od brega do kamnolo- mov. Ker je zaradi prej navedenih dejstev moč pričakovati še višji nivo reke Savinje ob naslednjem 12-urnem nekoliko močnejšem deževju, ugotavljamo, da so s tem že ogrožena naša življenja, saj je nivo Savinje že do sedaj dosegel preko dva metra višine. Več podpisov V Lašicem nič novega že kar precej časa je minilo od volitev in verjeli ali ne, nič dra- stičnega se doslej ni zgodilo. Sam in verjetno tudi prebivalci Badovinčeve ulice smo sicer do- živeli presenečenje, saj so uredi- li »črn« parkirni prostor, ki je vrsto let delal povzročal škodo in sramoto. Vidi se, da je v laški komunali le zavel bolj svež ve- ter, odkar je na čelu te ustanove g. Salobir, saj prejšnjim vodil- nim ni nihče mogel dopovedati, kaj je prav in kaj ni. Ljudje iz omenjene ulice so si zbrusili pete, ko so leta in leta hodili od vrat do vrat in prosili za ureditev omenjenega problema. Srčno upam, da se bodo v bodoče podobne težave občanov Laške- ga reševale tako fleksibilno, kot se je omenjeni problem. Vendar se po drugi strani v Laškem ni nič spremenilo na boljše, od kar je nova oblast prevzela vajeti v roke. Človek bi pričakoval, da bo novi župan enkrat za vekomaj počistil z ob- čine ljudi, ki so tam zato, da bi delali v dobrobit občanov, ne samo v svojo korist. S problema- tiko o kraji mojega zemljišča sem dovolj znan in človek bi si mislil, da bodo oblastniki priče- li bolj pošteno delati tam, kjer se ljudem jemlje zemlja v splošno korist. In zopet se je izkazalo, da laškim občinarjem zasebna last- nina ne pomeni nič. Vsi, ki se vozimo v smeri proti Celju, vidimo, kako se dela re- konstrukcija regionalke. Vsak normalen človek ve, da morajo vsekakor obstajati problemi, da se gradi, kot se pač gradi. Kdor ne ve, koliko stane takšna rekon- strukcija in ga to tudi ne zanima, mora vseeno vedeti, da je to grozno draga zadeva in da dela financirata država in občina. Že- lel pa bi samo pripisati, da ploč- nik, ki se gradi ob cesti od Knapi- ča do zdravilišča, stane laško občino 66 milijonov tolarjev, KS Rimske Toplice pa dobi za celo- letno vzdrževanje 40 km cest uboga dva inilijona tolarjev. Ab- surd pa bo še večji, ko bo rekon- strukcija gotova, saj bo potem prešel pločnik v republiško last. Nič novega, kot tudi ni nov način za pridobivanje potrebnih zemljišč. Najljubši način je, da najprej naredijo vse potrebne projekte in po možnosti prične- jo kar graditi, če pa se stvari zakomplicirajo, jih pa potem rešujejo. A to jih niti ne moti preveč, saj razsipavajo davko- plačevalcev denar in ne svoj. To je vsaj v Laškem priljubljen na- čin za pridobivanje zasebnih zemljišč in tu prednjači Jure Križnik. Kot vodja in investicij res zna skrbeti, da se občinski »žakelj« ne bi preveč osušil, saj ko kupuje zasebno zemljišče v občinskem imenu, nima zem- ljišče velike vrednosti ali celo sploh ni nič vredno, ko pa ga potem občina prodaja, ima as- tronomsko ceno. Marsikdo ve, kako so pridobili Jenčičevo zemljišče v Debru, ki ga danes prodajajo za individualno grad- njo po 12.000 tolarjev za m^ Ko pa bi morali zaradi neurejenih katastrskih zadev ljudem plačati razne odškodnine, potem tista zemljišča nimajo nobene vred- nosti. Celo norčujejo se iz ljudi, ki so bili tako dobri, da so jim razna zemljišča brezplačno od- stopili. Sedaj zahtevajo, naj naj- prej podarjena zemljišča odme- rijo in seveda drago plačajo geo- metre, potem pa bo občina bla- gohotno privohla v odpis. Skrat- ka, nič novega. MIRKO GOLOB, Laško Medved v naselju Prihod medveda na dvorišče šole na Galjevici, v predmestju Ljubljane, je upravičeno priteg- nil pozornost najširše javnosti. Taki obiski izven medvedovega osrednjega območja na Kočev- skem so namreč tudi za Sloveni- jo, ki je ena redkih v tem delu Evrope s tako populacijo medve- dov, ki se še lahko samostojno ohranja, precej redki. Ob tem dogodku moramo torej odgovo- riti na vprašanje: kako je mogo- če, daje medved prišel v naselje? Medved je kljub mogočnosti plaha žival, ki se človeku umak- ne, kadar je to le možno in mu zato le redko pride pred oči. Izjeme so le medvedke z mladi- či, ranjeni ali pa kako drugače prizadeti medvedi. O natančnih vzrokih za prihod tega medveda v naselje bomo lahko poročali šele po opravljeni raziskavi, ki bo morebiti pokazala razloge za tako obnašanje. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da so pogostejši prihodi medveda v naseljena po- dročja posledica neodgovorne- ga poseganja v osrednje bivalno območje medveda. Država na- mreč ob tem, da je opredelila osrednje varovano medvedovo območje, v tem območju dopuš- ča ali celo spodbuja posege, kot so naseljevanje, izsekavanje gozdov in živinorejske dejavno- sti. Človek s takimi posegi dobe- sedno sili varovanega medveda, da občasno pobegne tja, koder ni varovan. S tem ogroža ne le obstoj te vrste v Sloveniji, am- pak tudi prebivalstvo urbanih okolij. Lovci se zato ne zavzemamo le za popolno zaščito tako medve- dov na njihovem osrednjem bi- valnem območju, ampak tudi za to, da bi ta območja ostala v vseh pogledih čim bolj neokrnjena. Le tako lahko preprečimo na- daljnje pohode medveda in dru- gih zveri v naselja. Medved je v Sloveniji naravni spomenik najvišje vrednosti, ki je ohranjen le v redkih predelih Evrope. Ohranitev medveda v Sloveniji ni naključna, ampak je posledica ohranjenih naravnih danosti, pa tudi primernih za- konskih predpisov. Ocenjuje- mo, da v Sloveniji živi 350-400 medvedov na življenjskem pro- storu blizu 400.000 hektarov, ki sega vse do obronkov Krima. Razumljivo je, da je ohranitev medvedov možna le z vzdrževa- njem števila, kot ga naravno okolje še prenese in kolikor ga ohranitev vrste zahteva. BLAŽ KRŽE, predstojnik strokovnih služb LZS POHVALE- ZAHVALE Hvala dr. Tasič! Ker se bliža obletnica'mojega drugega rojstva, bi se rada kar najlepše zahvalila človeku, ki me je pred 22. leti znova obudil v življenje. Bilo je poletno jutro 1. 1977, ko sem imela hud srčni napad. Dober sosed je naju z možem odpeljal v celjski zdravstveni dom. V ambulanti sem bila prva, povedala sem samo še svoje podatke, nakar sem padla v nezavest. Pozneje so mi povedali, da so mi takoj pomagali, tako da sem se po kaJ^šni uri prebudila na internem oddelku bolnišnice. Povedali so mi, da sem bila že klinično mrtva in so me s srčno masažo ponovno oživili, za kar gre glavna zasluga kardiologu dr Tasiču. Po dveh letih so me v kliničnem centru operirali, po nekaj letih sem imela še 2 infark- ta in še precej drugih zdravstve- nih težav. Ves čas - od reanimaci- je pa do danes sem hodila na kontrolo k dr Tasiču, ki je bil vedno z velikim razumevanjem in sočutjem pripravljen poma- gati v vseh težavah - tudi če ni šlo samo za srčne težave in tudi, če je bilo to zunaj njegove ordinaci- je in izven njegovega službenega časa. Tako me je še npr. letos pozimi, ko me je hudo dajala gripa, obiskal na domu in mi obljubil, da bom čez 3 dni zdra- va. Ker mu vse zaupam, sem tako res storila. In za vse, kar je dobrega storil zame, bi mu rada povedala, da ga spoštujem, ne samo kot zdravnika, ampak tudi dobrega človeka in bi se mu s temi besedami vsaj skromno od- dolžila. Hvala dr. Tasič! Prav tako se iskreno zali valj u- jem tudi sestri Dragici, ki ima srce na pravem mestu in me vedno razume in mi po svojih močeh pomaga. NADA ZAVRŠNIK, Celje Hvala kot Icapljica v morje Minilo je že nekaj časa od lepega in nepozabnega izleta Sto kmečkih ženska na morje, pa se še vedno vsak dan spomnim nanj. Zame je bila številka sede- mindvajset srečna, saj sem ved- no - sedemindvajsetkrat poslala kupone za žrebanje. Besedica hvala je kot kapljica v morje za vse, kar ste storili za nas in nam popestrili dva nepo- zabna dneva z vami. Nepopisno je bilo vzdušje, ko je gospod Tone rekel: »Ženske, tu pa že lahko vidite morje«. Prelepi so bih občutki, ko smo se vozili ob morju proti Luciji v hotel, kjer nas je pričakalo pri- jazno osebje s prelepimi šopki in bogato obloženimi mizami. Hvala tudi vsem nastopajočim in muzikantoma na avtobusih, saj so s svojim nastopom in zabavo združili vse ženske v. eno veliko družino. Zelo mi je bilo všeč vse, kar sem doživela in videla. Presene- čena sem bila, da je tudi za nas starejše, ki smo večina doma, povsod najde lepa beseda in ne- precenljiva vljudnost. Hvala vsem sponzorjem, brez njih ta- ko lepega izleta in daril ne bi bilo. Čeprav ne znam napisati tako, kot je treba, pa vam naj prepro- sta beseda hvala to pove. MARUA ČOBEC, Rogaška Slatina Št. 19.-13. maj 1999 24 INFORMACIJE - ROMAN »Misliš, da bo sin?« jo je presenetil z vprašanjem. »Si pa res neumen! Le kako bi mogla jaz to vedeti?« se je zasmejala. »Kako si sploh pomislil na to?« ga je vprašala, ko je še vedno zamišljeno gledal v njen zaobljen trebušček. »Saj je morda neumno, kar ti bom povedal,« je govoril tiho, z rahlo zaznavnim razburjenjem v glasu. »A stari Pim-pom je sinoči tako rekel in vse bolj se mi zdi, da se skriva v starem možu mnogo več skrivnostne modrosti, kot bi si kdorkoli mislil!« »Nič nisem slišala, kdaj nama je napovedal sina in najbrž bi težko verjela takšnim besedam,« se je Anka zamišljeno nasmeh- nila. »Vse drugo, kar si povedal o starem Pim-pomu, je pa gotovo res!« j Prav je imel tisti slavni slikar, ki na svoje platno nikoli ni; hotel slikati s soncem obsijanega, jesenskega dneva. Vsej svoji] umetnosti navkljub ni znal nikoli tako dobro pomešati svojih i barv, da bi bilo njegovo, za lepoto občutljivo oko, zadovoljno s posneto lepoto, ki jo lahko pričara samo sončen jesenski dan, s svojimi neskončnimi igrami svetlobe na čudovito obarvanem listju. In prav takšen dan je bil podarjen Anki in Petru, ko sta se skupaj z veselo muziko in razigranimi svati peljala do farne cerkve, kjer sta si pred oltarjem sv. Mihaela obljubila zvestobo v dobrem in hudem, za vse Svoje življenje. Ohcet v Doljni vasi je bila bučna in vesela. Stari godci so s svojimi vižami prenesli med ljudi pravo razpoloženje, pesem in ples. Ljudje so z veselostjo potiskali v pozabo skrbi, ki so jih pestile in morda je bila prav zaradi tega svatba še veselejša. Težko bi našli koga ob koncu svatovanja, ki bi slutil, da poslednjič sega v roko sorodnikom in prijateljem in prav nihče ni pomislil na temno resničnost pesmi, ki je pela: »Mogoče danes leto ne bomo več na svetu prepevali...«! A koledar na steni je kazal letnico 1940. Letnico, ki je v sebi že nosila kal vojne, ki je grozila preko karavanških gora in sem preko Jadrana. Topla belina visoko postlanih pernic je sprejela v svoj mehki objem Petra in Anko, ko sta prvič spala skupaj pod streho Dolinarjevega doma. Utrujena od svatovanja sta spala mirno, z nasmehom sreče na obrazih, po katerih so se dolgo sprehajali sončni žarki drugega dopoldneva, preden so ju pripravili, da sta odprla oči v svoje skupno življenje. »Če bi ne videla tega zlatega obročka na svoji roki, bi težko verjela v resničnost vsega, kar se je zgodilo v teh kratkih dneh, kar si ob meni,« je govorila Anka in gledala svoj zlati prstan kot posvečeno svetinjo. »Zares je velikokrat težko verjeti v naj očitnejše stvari!« je čudno odgovoril Peter. »Ne razumem, kaj mi želiš s tem povedati!« se je vprašujoče zazrla v njegove oči. »Kako ti naj pojasnim?« se je ihtavo dvignil iz postelje in tedaj, ko se je zopet obrnil proti Anki, je ona prvikrat videla solze v njegovih očeh. Nič se jih ni sramoval, tako da so mu tekle po obeh licih, ko je govoril: »Pa mi povej, draga moja žena, kako naj verjamem, da te moram že čez dva dneva zapustiti, da moram skupaj s tabo zapustiti toplino našega lepega doma in ob tem moram verjeti še to, da mogoče nikoli ne vidim najinega, v najlepši ljubezni spočetega otroka?« Obup mu je preveč stisnil grlo, da bi mogel še kaj reči. Stopil je k oknu, ga odprl in hlastajoče dihal sveži jesenski zrak, saj se mu je zdelo, da ga bo silni pritisk v pljučih zadušil. Čez čas je začutil blag, božajoči dotik Ankine roke na svoji rami in njen tolažeči glas mu je šepetal v uho: »Vse drugo pozabi in le to verjemi iz vsega srca, da se vrneš k nama, ki te bova tako težko čakala!« Kot bi sončni žarki, ki so se ob teh Ankinih besedah razliU čez mrk Petrov obraz, prinesli novo upanje v njegovo srce, tako se je spremenilo Petrovo razpoloženje. »Neumen sem, ker vidim povsod samo sivino, čeprav tako lepo sije sonce! Raje poskrbim, da nama minejo te urice do slovesa v radosti in veselju!« Zares so minevale ure, ko sta se z roko v roki sprehajala po šumečem listju jesenskega gozda, v tisti sreči, ki te opijani s svojo lepoto in ti da pozabo vsega, kar te muči in pritiska tvojega duha k tlom. Bližajoče slovo sta potiskala globoko v svojo podzavest in uživala dane trenutke v pravi sreči in ljubezni. »Bolje bi bilo zato, Anka, da ostaneš danes z menoj doma,« je govorila mati Francka, medtem ko je zlagala sinove stvari nazaj v lesen vojaški kovček. Sami sta bili v hiši. Oče je krtačil konje v hlevu, čeprav so se že svetili kot luč, a z nečim se je moral zamotiti, da ni preveč očitno kazal svoje žalosti in vznemirjenja pred sinovim odhodom. Peter je ta čas stopil po slovo se k Osojnikovim. Anka se| veliko težavo premagala, da ni šla z njim in samo stara vera, zadene nesreča nevesto, ki stopi še prej, ko je konec pn tedna po poroki, preko praga svoje rojstne hiše, je storila,d ostala pri tašči, na svojem novem domu. Peter se ni dolgo poslavljal od Osojnikovih. Samo trdni stisnil vsakemu roko in se zahvalil očetu za denar, ki mu gaji rokovanju stisnil v dlan. »Le glej, da se čimprej vrneš med nas!« mu je pokimal oii in ga potrepljal po rami. »Če bo le mir, se bo kmalu izteklo moje služenje in naenkrat bom spet pri vas!« je korajžno odgovoril. »Če pa bo drugače, tedaj nam vsem skupaj Bog pomagaj! sama zase govorila mati Mara in hitro odšla v kuhinjo, d opazil solz v njenih očeh. »Že odhajaš, Peter?« ga je nekje ob poti presenetil glas stal Pim-poma. »Odhajam, Pim-pom, odhajam! Vidiš, dobro, da sva srečala!« se je pošalil, »nate se še najbolj zanesem, zatob prosil, da mi tačas, ko me ne bo doma, paziš mojo mlado žet »Ho, ho, pim-pom! Ne bi ti tako govoril, če bi bil jaz le n( let mlajši! Samo,« je Pim-pom spremenil glas in nekaj P posebnega je začutil Peter v njegovem glasu, »jaz sem že s zato le glej, da se vrneš domov prej, preden odide moja gre duša pred nebeškega sodnika!« »Ne govori tako, Pim-pom! Saj se skoraj zopet vidiva!« »Rad bi verjel, da so tvoje besede resnične, fant moj zapomni si, da nikoli nihče ne pove, kako dolga je pot vojašk marša! Pim-pom, da ne pove!« »Prav imaš!« je zamolklo odgovoril Peter. »Gotovo si ug2 da si hočem z dobro voljo pregnati stiske in strahove, W stiskajo srce ob slovesu.« Podala sta si roki in tedaj je P' vprašal: »Ti, Pim-pom, zagotovo veš mnogo več, kot mo' ljudje tod naokoli razumeti! Zato mi povej, kako dolg bo"' vojaški marš!« Začudeno je gledal Pim-pom mladeniča v oči in čeprav san' dobro razumel, kaj želi zvedeti Peter od njega, so njegova^" že odgovarjala čudne, težko razumljive besede. »Vsi vojaški škornji udarijo ob tla v prvi korak marša, v za^ korak pa stopi le še malo teh škornjev! Pim-pom! Zdaj imel zares za čisto prismojenega, ko ti takole čvekam, da še'' ne razumem, kaj bi ti zares hotel povedati!« se je čudil Pimf svojim lastnim besedam. »Jaz te pa dobro razumem in tudi ti predobro veš, ka) prerokuješ!« je mračno odgovoril Peter, popustil nje^^' desnico in hotel oditi dalje po poti. Po nekaj korakih pa je obstal, se ozrl in videl, da stoji 5'; mož prav tam, kjer sta se poslovila. Začutil je, da si mor^'; starcem še nekaj reči, zato se je obrnil in stopil nazaj k nje'' 30 Za miren spanec občanov Na Celjskem je veliko go- stinskih lokalov, ki so v bliži- ni ali kar znotraj bivalnih na- selij in ki z nočnim hrupom motijo občane pri počitku. Zdaj so se na Policijski upravi Celje odloČili, da bodo ta prob- lem zajezili in ustrezno ukrepa- li, saj so se klici in apeli prizade- tih občanov začeli stopnjevati. S toplim vremenom, ko so gostin- ci zunaj svojih objektov postavi- li mize, se je stanje še poslabša- lo, ponekod so lokali odprti do jutranjih ur in hrup, ki ga (veči- noma pijani) gostje povzročajo, se ne poleže. Z akcijo, ki jo načrtujejo v PU Celje, nameravajo zagoto- viti minimalne standarde mi- ru občanom v stanovanjskih naseljih, kjer se nahajajo tudi gostinski lokali. Ti praviloma obratujejo še nekaj ur po ti- stem, ko bi morali biti že zapr- ti, v mnogih lokalih točijo al- koholne pijače že vinjenim osebam ipd. Policisti se bodo, da bi bila akcija čim bolj uspe- šna, povezali z ministrstvom za notranje zadeve, se o sode- lovanju dogovorili z načelniki upravnih enot, župani občin in inšpekcijskimi službami v posameznih občinah. Nadzori nad lokali, kjer je moten nočni spokoj, bodo mesečni, v pri- merih, ko bodo le-ti brez učin- ka, pa bodo sledile varnostne akcije, v katerih bodo ek- stremne kršitelje (gostince) z ustreznimi ukrepanji utirili v normalne razmere. Tovrstni lov se bo pričel z junijem. M.A. PROMETNE NEZGODE Nesreča v križišču v križišču Mariborske in Resslove ulice v Celju se je v sredo, 5. maja zjutraj, pripe- tila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda znaša približno 120 tisoč to- larjev. Vasja V. (29) iz Žalca je vozil osebni avtomobil po Maribor- ski cesti iz smeri Podjavorško- ve ulice proti Dečkovi cesti. V križišču z Resslovo ulico je zavijal v levo, in to v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa, 53- letni Vinko M. iz Zvodnega. V trčenju je Vinko M. utrpel hu- de telesne poškodbe. Silovito trčenje Na glavni cesti zunaj nase- lja Zgornje Negonje se je v četrtek, 6, maja zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili hudo ranjeni dve osebi, gmotna škoda pa znaša prib- ližno milijon 100 tisoč tolar- jev. Andreja F. (27) iz Dola pri Stopercah je vozila osebni av- tomobil iz smeri Podplata pro- ti Rogatcu. V križišču z lokal- no cesto je pričela zavijati v levo, v trenutku, ko ji je nas- proti pripeljal voznik motor- nega kolesa, 28-letni Igor D. iz Rogaške Slatine. V silovitem trčenju vozil sta hude telesne poškodbe utrpela voznik Igor D. in njegova sopotnica letna Maja V. iz Maribora' Dvakratni tr|( Na Ulici Dušana Kve^f Šentjurju se je v ponedJ 10. maja popoldne, prjp^' nezgoda, v kateri sta biij njeni dve osebi, ena huje Aleš K. (21) iz Celja je v„ osebni avtomobil po Ulicjj šana Kvedra proti Doia,^ bližini šentjurske osnovn^i le je pričel zavijati levo p, nogometnemu igrišču, ^ pa mu je nasproti prip^ voznik osebnega avtornob 40-letni Bojan P. iz Vrbn^ Ko sta vozili trčili, je vq Aleša K. odbilo z vozišfj pas za pešce in tam trčilo) letnega pešca Rudolfa p Šentjurja. Pešec je utrpeli telesne poškodbe, sopotn vozilu Aleša K., 19-letni tevž Č. iz Štor, pa je bil) ranjen. Pretep in grožnje z nožem Andrej L. (24) iz Celja je v ponedeljek okoli 22.30 ure na Muzejskem trgu pretepal Celjanko Lidijo R. in ji grozil z nožem. Očividci tega dejanja so o tem takoj obvestili policijo. Na kraj pretepa in groženj je prispela patrulja Policijske postaje Celje. Ko je policist, ki je prvi prispel na kraj dogajanja, stopil k Andreju L., je le-ta (ponovno) izvlekel nož iz žepa ter mu zagrozil, resnost grožnje pa podkrepil z zamahom proti njem. V trenutku, ko je moral policist v samoobrambi odskočiti, je Andreju L. uspelo pobegniti, a le za kratek čas. PoUcisti so ga kmalu prijeU in zoper njega odredili pridržanje. V torek so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. M.A. MINI KRIMIČI Tat na delovišču v noči na 4. maj je neznani storilec vlomil v še ne dograje- no stanovanjsko hišo Janka Š. na Ostrožnem. Iz notranjosti je odnesel vrtalni stroj, dva vibracijska brusilnika, tranzi- storski sprejemnik in več ko- sov raznega orodja. Lastnik je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. iznakaženi jekleni konjički v torek, 4. maja dopoldne, je neznani nepridiprav z os- trim predmetom porisal oseb- ni avtomobil VW Golf, ki je bil parkiran pred blagovnico Agrina v Žalcu. Lastniku Otu K. je povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. Na parkirnem prostoru na Kosovelovi pa se je 4. maja neznani storilec lotil osebnega avtomobila R5 in mu z nezna- nim ostrim predmetom poško- doval barvo. Erik S. je oškodo- van za približno 50 tisoč tolar- jev. Minulo soboto je neznani nepridiprav stopil do osebne- ga avtomobila Seat cordoba, parkiranega pri ŠRC Golovec v Celju, in ga poškodoval z os- trim predmetom. Stanislava J. je oškodovana za približno 100 tisoč tolarjev. Poljski sraki v torek, 4. maja popoldne, so varnostniki podjetja Obad v nakupovalnem centru Spar v Velenju pri tatvini zalotili dva državljana Poljske, 23-letnega Romana R. in 22-letnega To- masza O. Poljaka sta si do prijetja nabrala za okoli 95 tisoč tolarjev britvic. Audi brez očesa v torek, 4. maja ponoči, je nekoga motil osebni avtomo- bil Audi, ki je stal na parkiriš- ču bencinskega servisa OMV Istrabenz na Mariborski cesti v Celju. To je pokazal tako, da je na vozilu razbil žaromet, lastnika Franca S. pa je oško- doval za okoli 100 tisoč tolar- jev. Izginuli dvokolesniki V sredo, 5, maja dopoldne, se je na železniški postaji v Šmartnem ob Paki nahajal ne- pridiprav, ki je tam ukradel zaklenjeno modro gorsko kolo znamke Scott. Pogreša ga last- nik Peter P, V sobotnem, zgodnjem jutru pa je neznani storilec ukradel zaklenjeno kolo z motorjem Tomos APN 6, modre barve. Moped je v času tatvine stal pred gostinskim lokalom Miki bar v Vojniku, njegov lastnik Aleš D. pa je oškodovan za okoli 70 tisoč tolarjev. V dneh od 6. do 10. maja je nekdo izkoristil odsotnost Iva- na H. iz Šerovega, vlomil v njegovo hišo in ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6S, rde- če barve ter manjši tranzistor- ski sprejemnik. Lastnik je oš- kodovan za okoli 60 tisoč to- larjev. Kdo je odprl omaro? Jožefa K. iz Cmereške Gorce je bila prejšnji teden nemalo presenečena, ko je ugotovila, da v njeni omari manjka nekaj pomembnega. Zdaj se sprašu- je, kdo je vedel, da v omari, ki pa je ni zaklepala, hrani denar in ji ga ukradel. Policijo je v sredo obvestila, da ji je zmanj- kalo 2.200 nemških mark go- tovine. vlom v kontejner v noči na 6. maj je na grad- bišču pod viaduktom Žepina nekdo vlomil v kovinski kon- tejner in iz notranjosti ukradel ročno orodje, 3 kolute elek- tričnih podaljškov in oblačila. Podjetje SCT iz Ljubljane je oškodovano za približno 100 tisoč tolarjev. Tat v hotelu Neznani nepridiprav je 6. maja popoldne kradel v hotelu Vesna v Topolšici. Ko je ugoto- vil, da je ena izmed sob odkle- njena, je stopil vanjo in ukra- del usnjeno denarnico z doku- menti, čeki in denarjem. Last- nica Ivanka P. je oškodovana za okoli 75 tisoč tolarjev. Brez okrepcila v noči na 7. maj je nekdo vlomil v okrepčevalnico Gri- ček na Partizanski cesti v Ce- lju. Hrana in pijača ga nista zanimali, zato je ukradel glas- beno komponento z radijskim sprejemnikom, ojačevalcem in dvojnim kasetofonom ter tri polnilce za akumulator. Last- nica Vanja Č. iz Celja je oško- dovana za okoli 100 tisoč tolar- jev. Bo vrtnaril? Neznani storilec je v času od 2. aprila do 7. maja vlomil v prostore Vrtnarstva Celje, kjer je rastlinjakov ukradel 30 raz- ličnih sadik cvetja. S tem je celjskim vrtnarjem povzročil za približno 200 tisoč tolarjev škode. Denar in salame v četrtek, 6. maja popoldne, je neznani storilec stopil v po- slovne prostore mesarstva Čas na Savinjski cesti v Žalcu. Iz garderobe je ukradel denarni- co, iz prostora za sušenje mesa pa več suhih salam. Bojanu F. in omenjenemu mesarstvu je storilec povzročil za okoli 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Golf spredaj bos v soboto, 8. maja zjutraj, je neznani storilec stopil do osebnega avtomobila VW golf, ki je stal na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Škapinovi uhci v Celju. Z vozila je demontiral obe sprednji kolesi, s tem pa last- nika Matjaža P. oškodoval za okoli 55 tisoč tolarjev. Skozi okno v gostišče Neznani storilec se je 8. maja zgodaj zjutraj skozi odprto ok- no priplazil v notranjost go- stinskega lokala Havana v Šem- petru in nato iz odprte blagaj- ne ukradel 40 tisoč tolarjev go- tovine, last Zvezdane B. ^.19.. 13. mol 199y NOČNE KRONIKA Lronika je 5. maja prija- I da jo je v popoldan- p času napadel Vilko. L pa je takole: Veronika je ^' (»rosila za dežnik, Vil- .1' povabil v svoje sta- e, tam pa jo je nate- jalico. V četrtek malo pred eno ,[ioči je šla patrulja inter- ijiirat na Dobrno, kjer je ,ton M. udaril Boštjana .anovanju na Kovinar- (jse je Vida K. prejšnji četr- ^ dopoldne grdo spozabi- . ko je udarila svojo lastno trtek dopoldne je šla jtiuija na ogled kraja: v [varnico, kjer je bila krše- }javna morala. Samo se je [ilulal v drvarnici, ne svoji, ppak tuji. Pred stanovanjsko hišo 5 Ulici heroja Šarha so se v ^rtek popoldne ravsali [arko B., Stanislav B. in leksander K. V trgovini Irena na Lopati bilo v četrtek zvečer ne- lirno. Boris K. je razgrajal ivpil in se poboljšal, ko je gledal uniformo. V četrtek zvečer so pokli- ili iz Brezove. Policijska in- rvencija je ustavila Milana . in rešila njegovo hčerko ed nadaljnjimi udarci. V petek ob pol dveh zju- aj so policisti interveniraU lokalu Shark Pub, od ko- ?r se je po soseščini razle- ila bučna glasba. Ob tej riložnosti so policisti go- inca vprašali, zakaj je nje- 3v lokal še vedno odprt. O ršitvi v zvezi z obratoval- im časom je že seznanjen išpektor. V Straži pri Dolu so se v 3boto zvečer pretepah nton Š. ter Ivan in Karlica ' Na tem mestu smo dolž- i objaviti pojasnilo in orr ičilo prizadetemu -lavu K., ki mu je na- •tka, objavljena 15. naprtila nasilniško basanje do dveh žensk in ršitpv javnega reda in mi- ^tanovanjski hiši na Tomaž. V resnici ni javni red in mir, am- ;dK za povzročanje preko- ernega hrupa v življenj- okolju. V dogodku "in. aprila, ki je sprožil o udeleženih, pa je vala le ena ženska. ,)ačno informacijo se i^olicijski postaji Celje feadetemu Zdenislavu K. iTavičujejo, enako v na- 'P'^^ redni št vu. M. A. I SCALA I ZARJA VAM ^DARJA več KOT Objestnemu vozniku šest let zapora Konec sojenja in sodba po prometni nesreči, ki se je zgodila 20. maja 1995 nekaj po 21. uri vArii vasi Okrožno sodišče v Celju je 4. maja izreklo sodbo Goraz- du Medenu (34) iz Ljublja- ne, povzročitelju prometne nesreče, v kateri so umrle štiri osebe. Senat ga je spoz- nal za krivega in mu izrekel šestletno zaporno kazen. Tragična prometna nesreča se je pripetila bhzu cestninske postaje v Arji vasi. Gorazd Meden je po ugotovitvah iz- vedencev takrat vozil po cesti od Celja proti Žalcu s hitrostjo 142 kilometrov na uro, torej mnogo prehitro, saj je bila na tem delu ceste hitrost vozil omejena na 60 kilometrov na uro. Med vožnjo je v bližini cestninske postaje zapeljal na desno bankino in sunkovito zavil v levo, zaradi česar je vozilo začelo zanašati in ga zaneslo na levi vozni pas. Ta- krat je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom Zasta- va yugo pripeljal Henrik Glatz (50) s Ptuja, v njegovem vozi- lu pa so bili še njegova žena Greta (49) in Frida Rudi (53). V silovitem trčenju so vsi trije na kraju nesreče umrli, umrla pa je tudi sopotnica v vozilu (BMW 525) Medena, 24-letna Andreja Pavlovič iz Kranja. Senat je Gorazda Medena obsodil na šest let zapora, ker je povzročil hudo prometno bodo««« m m « v petek, 14. maja dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Celja in Žalca; « v soboto, 15. maja popoldne na območju Laškega Rogaške Slatine, ponoči pa na območju Celja; « v nedeljo, 16. maja popoldne na območju Velenja Šmarja pri Jelšah; « v ponedeljek, 17. maja dopoldne na območju Žalca in Mozirja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju; « v torek, 18. maja dopoldne na območju Velenja in Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah; « v sredo, 19. maja dopoldne na območju Šentjurja in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Velenja in Žalca in • v četrtek, 20. maja dopoldne na območju Celja in Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Mozirja in Rogaške Slatine. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 17. do 27. maja pogosteje nameščen na območju Celja in Laškega. SZ ATRIJ, z.o.o. LAVA 7 3000 CEUE teh: 063-453-120 fax.:063-453-125 e-mail: sz-atrij@sioLnet DRUŽINSKE HIŠE V CELJU Zgradili bomo novo naselje družinsltu, ki so si ga ps. privoščili p naporni pro- jiociji njihove la- ij objavljene LP jjpešnice »»Whi- ^ on Blonde« ^^t kot 4 milijo- je prodanih ko- |jj) spet vrnila tik vrh večine jvropskih lestvic isinglom »In Our Lifetime«, ki je tudi najava za skorajšnji izid jjihovega petega albuma »Hush« (18. maj). prvo mesto britanske lestvi- f single plošč je s skladbo iSwear It Again« zasedla do (daj skoraj neznana irska sku- ,ina WESTLIFE. Tik za njo so £ z drugim singlom »Why )on't You Get A Job?« z albu- Qa »Američana« uvrstili kva- i-punkerji OFFSPRING, tret- emesto pa je spet zavzel eden zmed najbolj kreativnih Bri- ancev FATBOV SLIM s pesmi- D »Right Here, Right Now«. ,"0 je po skladbah »Rockafel- p Skunk«, »Praise You« in Gangsta Trippin'» že četrta ispešnica z njegovega odlič- lega albuma »You've Come A J3ng Way, Baby«, ki se 28 tednov po izidu še vedno zadr- žuje tik pod vrhom angleške lestvice najbolj prcJdajanih LP-jev. Zaradi zastrupitve s hrano je v Amsterdamu sredi evropske turneje umrl JOE CHITHA- LEN, basist znane jamajške zasedbe THE MAHONES. Trenutno najpopularnejši britanski zabavljač ROBBIE WILLIAMS je svoj naskok na severno-ameriški glasbe- ni trg začel z razprodanim koncertom v kanadskem To- rontu. AEROSMITH so pred kon- certom, ki so ga odigrali v mestu Englewood v Koloradu, v lokalni bolnišnici obiskah poškodovane srednješolce, ki so preživeli masaker, ki sta ga konec prejšnjega meseca upri- zorila njihova sošolca. Še pred to popularno bostonsko peterico so dijake te šole tola- žili člani najstniške atrakcije 'N SVNC. »Plemenita« poteza se je fantom kmalu obrestova- la, saj so z lahkoto zmagali na 12. podelitvi Nickelodeon's Kids Choice Avvards, kjer je nagrajence izbral otroški gla- sovalni stroj, ki je preko tele- fonskih linij oddal kar 6, 2 milijona glasov. Sicer pa so 'N Sync pod taktirko producenta Davida Posterja že posneli kar trideset novih skladb, najbolj- še med njimi pa se bo na njihovem drugem LP-ju znaš- le oktobra. Oktobra se bo na trgovin- skih policah znašel tudi prvi solo album spajsice MELA- NIE CHISHOLM. Mel C oz. Sporty Spice skladbe za svoj prvenec pripravlja v Los Ange- lesu. Prejšnji teden je minilo na- tanko 40 let od prve podelitve grammyjev. Veliki zmagova- lec prestižne prireditve v Los Angelesu je bil leta 1994 pre- minuli Italijan Domenico Mo- dungo s popevko »Volare (Nel Blu Dipinto Di Blu)«. Boter soula, 61-letni JAMES BROWN (r. 3. maja), je avtorske pravice za skoraj 750 skladb, ki jih napisal v svoji več kot štiri desetletja dolgi glasbeni karieri, prodal za več kot 50 milijonov dolar- jev. 55-letni avtor, basist in pe- vec ROGER WATERS se po dvanajstih letih spet vrača na koncertne odre. S skupino eminentnih glasbenikov bo na ameriški turneji poleg svojih skladb igral tudi nekaj najvid- nejših stvaritev skupine Pink Floyd, katere član je bil v njihovih najboljših letih (1965 - 1979). Sedem let po izidu albuma »LoveDeluxe« se odlična nige- rijska pevka SADE Adu na Jamajki pripravlja za vnovič- no vrnitev v prvo ligo svetovne glasbene srenje. Zdaj že 40- letna Helen Folasade Adu bo s starimi prijatelji in sodelavci v bližnji prihodnosti v svojem lastnem studiu v Londonu po- snela skladbe, ki pa bodo luč sveta ugledale šele na začetku prihodnjega tisočletja. Prvaki industrijskega ročk MINISTRV se po triletnem studijskem premoru spet vra- čajo na glasbeno sceno. To- krat z albumom »Dark Side of the Spoon«, ki ga bodo pro- movirali na nekaterih večjih evropskih poletnih open-air festivalih. Lastniki najbolj obiskane internetne glasbene strani MP3.Com bodo sponzorji le- tošnje poletne turneje ALA- NIS MORISSETTE, v okviru katere bo kanadska rockerica 18. junija nastopila tudi na Kodeljevem v Ljubljani. Starosta nemške ročk scene Marius Mtiller WESTERN- HAGEN je laskavi naziv naj- boljšega nemškega glasbeni- ka, ki ga je pred kratkim dobil na podelitvi nagrad Echos - German Music Avvards, opra- vičil z novim albumom, že osemnajstim po vrsti, ki se je takoj po izidu zavihtel med prvih deset najbolje prodaja- nih LP izdelkov v Nemčiji. Koroški kantavtor MILAN KAMNIK je 25. obletnico pri- sotnosti na glasbeni sceni obe- ležil z albumom »Iberžnik«. Večino izmed trinajstih skladb je Milan posnel v zagrebškem studiu Eldorado ob asistenci članov hrvaške country atrak- cije Plava trava zaborava. Šef znamenite britanske break-beat zasedbe The Prodigy UAM HOVVLETT bo skupaj z nič manj znamenitim 3D-jem, članom kultne trip-hop združ- be Massive Attack, posnel nekaj skladb za soundtrack ambicioz- no zastavljenega porno filma »The Uranus Experiment«. V soboto, 15. maja, bo v izolskem klubu AMBASADA GAVIOLI gostovala znameni- ta nemška založba Tresor. Na velikem odru jo bosta pred- stavljala residenta istoimen- skega berlinskega kluba Jesco Schunk in Mad Max, pomaga- la pa jima bo tudi Umek. V zgornjem nadstopju bo poleg DJ-jev Benjamina in Manalija v »živo« godla tudi izvrstna slovenska house zasedba ROTOR. V studio so se zaprli tudi irski megazvezdniki U2. Pod nadzorom producentov Bria- na Ena in Daniela Lanoisa so Bono, The Edge, Adam Clyton in Larry Mullen že posneli nekaj kreacij, ki naj bi na albumu izšle jeseni. Izvrstna primorska pevka TINKARA KOVAČ v sodelova- nju s skladateljem Marinom Legovičem in koroško skupino Wellblott, ki Tinkaro spremlja na koncertih, pripravlja sklad- be za svoj drugi album. Tudi ta bo tako kot njen prvenec »Ne odhaja poletje« izšel pri založ- bi ZKP RTVS, poleg stvaritev domačih avtorjev bo na njemu tudi nekaj priredb, med njimi seveda tudi že uveljavljena »Od zvezd pijana« (»Only When I Sleep« - The Corrs). STANE ŠPEGEL Po ameriških odrih pa z velikim uspehom rovari tudi heavy- metal dvojec SCORPIONS (na sliki) in MOTLEV CRUE. Slednje je na začetku turneje zapustil razvpiti bobnar Tommy Lee, ki se namerava posvetiti svoji razpadli družini - triletnemu Brandonu, enoletnemu Dylanu in pa seveda sex bombi Pameli Anderson. Njegov stolček je že zasedel Matt Sorum, nekdanji bobnar skupin The Cult in Guns 'n Roses. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE - SINGLE Št. 19.-13. maj 1999 38 RADIO - TELEVIZIJA Kuharske bukve so naprodaj! Težko pričakovane Kuhar- ske bukve, ki jih je Ivica Burnik spisala na podlagi ra- dijske oddaje Kuhajmo sku- paj, in ki ste jo poslušalke težko čakale, so ugledale luč sveta. Danes, torej v četrtek, 13. maja! Že do danes imamo preko petsto naročil zanjo! V njej je kup koristnih informacij za spretne in manj spretne gos- podinje, veliko je kuharskih zvijač, predvsem pa knjigo od- likuje izjemna praktična upo- rabnost. Knjigo bomo prvič javno predstavili v nedeljo v Dobri- ni, na veliki prireditvi, kjer naj bi se zbralo več stotnij žensk, udeleženk naših akcij Izlet 100 kmečkih žensk na morje. Prireditev, ki bo pred- vsem družabnega značaja, na kateri je pričakovati ob lepem vremenu okoli tisoč udele- žencev, bo vodil Tone Vrabl. Iz Dobrine se bomo vse po- poldne, od 15. ure dalje, jav- ljali tudi v program Radia Ce- lje. To bom počela Nataša Gerkeš Lednik ob pomoči naših tonskih tehnikov. Vse tja v pozno popoldne in mor- da večer se bomo oglašali iz Dobrine. Zato nam prisluhni- te ali pa pridite kar na priredi- tev! Stereotip Je Radio Celje res »kmečki« radio? Tako se bosta nocoj, torej v četrtek, ob 20. uri, spraševala v oddaji Stereotip Mohor Hudej in Borut Kra- mer. Oba sta pripadnika mlajše generacije in ko skuša- ta vzpodbujati svoje kolege k poslušanju oddaje, nemalo- krat naletita v žargonu mla- dih na takšen odgovor: »Tega >kmečkega< radia pa že ne po- slušam!« To je stereotip, sta prepričana Mohor in Borut, o tem pa se bosta pogovarjala nocoj tudi s poslušalci te vse bolj odmevne oddaje na Ra- diu Celje. Še posebej prejšnji teden, ko sta jo posvetila Titu in spominu nanj, je bilo na radijskih telefonskih zvezah vroče. Po razstavi o Cel jskih grof ih z radijskim mikrofonom v torek, 18. maja, je sve- tovni dan muzejev. Ob tej priložnosti bo Mateja Pod- jed obiskala zelo odmevno razstavo o grofih Celjskih v Pokrajinskem muzeju. V ži- vo se bo z avtorico razstave sprehodila med eksponati in prepričani smo, da boste v pogovoru izvedeli marsikaj zanimivega. Mladinski pevski festival Od srede dalje bo Celje v znamenju Mladinskega pev- skega festivala. V hiši Novi tednik in Radio Celje smo me- dijski pokrovitelji te velike pevske prireditve, zato boste največ in najbolj sproti o vsem, kar se bo tam dogajalo, izvedeli v dnevno informativ- nih oddajah Radia Celje, pa tudi v posebnih oddajah, ki jih bo pripravljala Mateja Pod- jed. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK CELJSKI RADIJCI OD B DO V Jure Krašovec Tokrat vam predstavljamo našega zunanjega sodelav- ca, sicer pa upokojenega no- vinarja naše medijske hiše Jureta Krašovca. Njegova oddaja Iz domačih logov, ki je na sporedu ob nedeljah ob pol enih, je radij- ska stalnica že krepko več kot desetletje. Ima svoj krog zve- stih poslušalcev in ko so jo pred leti začasno ukinili, so telefoni v uredništvu zvonili kot še nikoli. Poslušalci so želeli Juretovo oddajo, jo po- tem dobili v spremenjeni ob- liki ob torkih zvečer, obarva- no predvsem s slovensko ljudsko pesmijo, končno pa smo jo vrnili v stari termin z enakim konceptom, kot so ga bili poslušalci vajeni že več let. Odkar je upokojen, zbira Jure ljudsko blago s posebno ljubeznijo, zavzetostjo in strokovno podkovanostjo, ki si jo je pridobival s prebira- njem tovrstne literature. V besedi in pesmi posreduje to bogastvo poslušalcem oddaje Iz domačih logov. Ni se bati, da bi mu zmanjkalo besedila, pravi, več težav je z glasbo. Ljudskih pevcev in godcev ni več na pretek, poleg tega jih je včasih kar težko dobiti na kup, da bi pred radijskim mi- krofonom zapeli stare ljudske pesmi, večkrat pa se zatakne, bodimo iskreni, tudi na naši strani, ko morda premalokrat prisluhnemo Juretovi želji, da bi odšh na teren posnet njihovo petje. Čeprav Jure Krašovec vča- sih ni najboljšega zdravja, pa se le nekajkrat na leto zgodi, da zaradi bolezni oddaja od- pade. Če je le mogoče, se pripelje iz Lahomnega pri Laškem in ob sobotnih do- poldnevih posname nedelj- sko oddajo, brez katere si marsikdo ne predstavlja ne- deljskega kosila. Sicer pa Jureta Krašovca še posebej dobro poznajo Lašča- ni. Nobena od pomembnejših etnografskih prireditev ne mine brez takšne ali drugač- ne njegove prisotnosti. Še po- sebej Marijagrajčani ga imajo za svojega. Sodelavci pa Jure- ta poznamo tudi kot zelo du- hovitega, iskrivega in razgle- danega kolega, na katerega vedno gledamo s posebnim spoštovanjem. Tega si je pri- dobil s svojim odličnim novi- narskim in uredniškim delom v letih, ko je bil še novinarsko aktiven, s svojo oddajo Iz do- mačih logov, pa s knjigo Oh- cet po stari šegi, ki jo je izdal v okviru naše medijske hiše. Zato si seveda želimo, da bi nas s svojo oddajo, s svojim značilnim slogom govorjenja in podajanja ljudskega izroči- la še dolgo razveseljeval ob nedeljah, ko se dopoldne pre- veša v popoldne. NGL V DRUŽBI S KANALOM A Žive igračke V soboto, 15. maja, bo ob 14. uri na sporedu ameriška komedija Žive igračke. Reži- ja: Ted Nicolau, igrajo: Chris Carrara, Jessica Bowman, John Diehl, Tony Longo. Najljubše igrače dečka Randyja so letala na daljinsko vodenje. Skupaj s prijateljico Jill preživita ure in ure na pod- strešju zapuščene hiše, kjer ne- moteno spuščata modele letal in heUkopterjev ter tekmujeta z avtomobilčki na daljinsko vo- denje. Prijatelja brezskrbno uživata v otroški igri, dokler nekega dne zapuščene hiše ne obiščejo lopovi, ki jih poUcija išče zaradi ropa... Conagher V soboto, 15. maja, ob 16. uri bodo prišli na svoj račun ljubitelji vesternov. Režija: Reynaldo Villalobos, igrajo: Sam Eliot, Katharine Ross, Barry Corbin, Billy Green Bush, Ken Curtis, Paul Ko- slo. Jacob Teale se z družino odpravi na zahod, da bi ure- sničil svoje sanje - govedorej- ski ranč sredi široke prerije. Svoj kotiček najdejo v brez- mejnem prostranstvu, daleč proč od civilizacije. Ko se Ja- kob odpravi iskat živino, ga na poti ubijejo, njegova družina pa ostane sama. Strela - beli žrebec Nedeljska matineja 16. maja ob 13. uri bo namenje- na ameriškemu filmu Strela - beli žrebec. Režija: William A. Levey, igrajo: Mickey Roo- ney, Isabel Lorca, Susan George, Billy Wesley. Sanje so lahko tudi takšne: čudovit čistokrven žrebec in dekle lahkotno kot ptica ja- drata od ene ovire do druge in v vsej svoji veličini porazi- ta druge jahače na veliki konjski tekmi. To so sanje Stephanie Ward. Njen fant Lucas jO pri uresničevanju le-teh vztrajno vzpodbuja in Opogumlja. Odklop Odklop vas bo v torek, 18. maja, ob 20. uri popeljal v Egipt. Ko je Borut pred potovanjem v Egipt prebral knjigo Pozabljeni svetovi Borisa Muževiča, se je odločil, da bo obiskal pisatelja kar osebno. Ker mu Boris zaradi bolezni ni bil na razpolago, mu na pomoč z njegovimi zapiski in skicami priskoči žena Gizela. Od ponedeljka do petka je vsak dan ob 18.30 na sporedu humoristična nanizanka Malcolm in Eddie. SKRITA KAMERiH Aleks Stakni % Komentator m urednik gospodarskih oddaj Aleks Stakul j bil minule dni precej na trnih. Pa ne zaradi vse bolj katastrofa! nega stanja v gospodarstvu, ampak zaradi kolesarske dirke p, Sloveniji. Štakul je namreč v svojem prostem času podpredsed nik Kolesarske zveze Slovenije. Dirka je menda, tudi z njegovi pomočjo, lepo uspela. Za razliko od slovenskega gospodarstva ki mu tudi Štakuljevi komentarji in oddaje ne morejo pomagat k uspehu. % Majda Sirca je šele dobro leto dni državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, pa je očitno že pozabila, da je bila pred tem dolga leta novi- narka na nacionalni televiziji. Tako vneto namreč zagovarja predlog novega zakona o me- dijih, ki je nastal v njenem ministrstvu in s katerim bi rada mlada demokratična dr- žava čim bolj utišala preveč glasne, razmišljajoče in razi- skovalne novinarje. Do žive- ga ji ni mogel niti Slavko Bobovnik, voditelj Odmevov, ki je znan po tem, da s svoji- mi direktnimi in neprijetnimi vprašanji spravi v zadrego marsikaterega sogovornika. In ker se to ni zgodilo, je bivša televizijka s svojimi od- govori v zadrego spravila Bo- bovnika, z njim vred pa tudi vesoljno slovensko novinar- sko srenjo. % Represivni del slovenske oblasti se je lotil še enega televizijskega novinarja. Poli- cija je vzela pod drobnogled telefonske klice Tomaža Ranča. Dopisnik s Koroške in občasni voditelj informativ- nih oddaj na TVS si je takšno pozornost zaskrbljenih čuva- jev javnega mnenja zaslužil zaradi poročanja in informa- cij, ki jih ima v zvezi z afero na mejnem prehodu Holmec. Starejši kolegi, ki so doživeli svinčene čase, so ga potolaži li: »Včasih smo morali novi narji na policijo hoditi in po ročati prostovoljno, zdaj, ki imamo demokracijo, nas p pokličejo.« % Televizijski, predvsem p radijski voditelj Rado Časi j nedavno tega proslavil 30-let nico svojega dela na RTV. Ma lokdo se še spominja, da i Rado kot mladenič oral ledi no s prvimi televizijskimi o( dajami za mlade. »To so bi težki časi,« se svojih prvi nastopov spominja simpatii ni Kranjčan z žametnim gla som. Očitno pa tudi dane Radu ni nič lažje. Njegov pr jatelj Tone Fornezzi - Tof g je namreč pregovoril, da njegovi oddaji Rolada nasto pa v pidžami, za povrhu p mora Rado brati še duhovito sti izpod Tofovega peresa, \ so vse prej kot smešne. Am pak za prijatelje je treba poti peti. Če vse to prenašajo tele vizijski šefi in če so do Tofo vega humorja strpni tudi gle dalci, potem bo potrpel tud Rado, ki za vse skupaj dobiSi honorar. % Darko Koren - Metka ji obupal nad razmerami ni TVS in po slabem letu do zapustil športno uredništvi Marjana Laha, najbolj zna nega Laščana. Presedlal je W čez cesto, na nacionalni ra dio, kjer bo soobhkoval Va 202, ki ga že nekaj mesece' krmari Darja Groznik. Tud ona je, kot popularna voditf Ijica TV Dnevnika, na vrhun cu svoje popularnosti prav ta ko pobegnila z nacionalne te levizije. Tudi televizijska sla' va očitno ni več, kar je včasi'' bila. Darja Groznik St. 19.-13. maj 1999 I FILM - TELEVIZUA 43 Osem milimetrov Psihološki triler o tem, kako te lahko kolut filma pripelje na rob smrti fpm vVelles (Nicolas Ča- je strokovnjak za nad- ovanje oziroma tisto, jiur so včasih rekli za- ,ni detektiv. Vendar si illes ta poklic predstavlja polnoma po svoje. V svo- 5 poslu je sicer zelo ce- ,11, a še vedno čaka na jboj v ospredje, s čimer ji izboljšal poklicni sta- I, saj se večino časa uk- fja predvsem z - nezve- imi možmi. I ničemer pretirano nevar- jiali grozečim torej, in tako vse do takrat, ko majhen, videz neškodljiv kolut fil- njegovo življenje postavi ieloti na glavo in ga popelje grozljivi poti v najtemnej- kotičke družbe. V filmu em milimetrov spremlja- )Wellsa na njegovi poti od ačnih pločnikov v Los An- lesu do umazanega predela !W Yorka, kjer pakirajo me- . Neumorno razkriva na- me in vznemirjujoče doka- , s pomočjo katerih naj bi ptovil, kakšna usoda je do- ela popolno neznanko - de- !, ki je obsedla njegovo do- šljijo in zavest. Pri tej obse- ! mu pomaga Max (Joa- in Phoenix), prodajalec rnografskih knjig, Welles se ob tem ves čas oddalju- je od svoje žene, družine in življenja, kakršnega je poznal prej. To, kar odkrije, presega njegove najhujše more. Spoz- na, kako smrtonosen je lahko kolut osemmilimetrskega fil- ma... Zvezda filma Osem mili- metrov je Nicolas Gage, do- bitnik Oskarja (za najboljšo moško vlogo v filmu Zbogom, Las Vegas) in mno- gih drugih nagrad. Igral je v Kačjih očeh. Mestu angelov. Brez obraza. Con Airu - leta- lu prekletih, Alcatrazu, Me- sečnici. Divji v srcu in števil- nih drugih filmih. Gage je odraščal v Long Beachu v Kahforniji, pri dvanajstih pa se je z družino preselil v San Francisco. Igrati je začel pri petnajstih, ko se je vpisal v American Conservatory Theatre. Potem je odšel v Los Angeles in še kot sred- nješolec dobil vlogo v televi- zijskem filmu The Best of Times, debitiral pa je v Rumble Fish. Po filmu Osem milimetrov je z ženo Patricio Arquette posnel Bringing Out the Dead v režiji Martina Scorseseja. Režiser Osmih milimetrov Joel Schumacher je eden najbolj uspešnih ameriških režiserjev. Njegovi zadnji trije filmi - Čas za ubijanje, Bat- man za vse čase ter Batman in Robin - so v ZDA zaslužili več kot 100 milijonov dolar- jev. Poleg Časa za ubijanje je režiral še en film po romanu Johna Grishama, Klient. Nje- gov so Elijev ogenj. Tanka li- nija smrti in Prosti pad. Tre- nutno režira film Flavvless, za katerega je sam napisal sce- narij, glavno vlogo v tem fil- mu pa bo odigral Robert De Niro. msM^^msm^^sms:,. NMS Kvartopirci Matt Damon je med naj- boljšimi pokeraši v mestu. Ali pa ima vsaj možnost za to. Oziroma jo je imel dokler se mu ne zgodi, da požene vse svoje prihranke v kartaškem dvoboju z »ambasadorjem ru- ske nmfije«, Johnom Malko- vichem. Kar ga precej priza- dene, in zato obljubi svojemu dekletu, Gretchen Mol, pa tu- di samemu sebi, da ne bo igral nikoli več. Obljube se trdno drži in postane priden delovni fant s študijem prava na plečih, vse dokler... vse do- kler se iz zapora ne pojavi njegov nekdanji pokeraški prezadolženi najboljši prija- telj Edward Norton. Ki uboge- ga Matta z goljufijami in laž- mi potegne za sabo do roba preživetja. In ko je vse tik pred propadom, lahko le še revan- ša igre med Malkovichem in Damonom reši situacijo... Si upate staviti, kakšen bo izid te igre? Mislim, da boste uganili. Je film predvidljiv? Načeloma je. John Dahl (Red Ročk West) je posnel dokaj klasično športno dramo, in da, prebrali ste pravilno: v Kvartopircih oziroma The rounders gre predvsem za pre- vlado športnega duha nad go- ljufijo; za tipične ameriške sa- nje o uspešnem uresničenju sanj; za zdravo tekmovalnost. Šport nad vsem pač. Ne, tudi ljubezen temu ne sme stati na poti. Pravzaprav je to, da v filmu ni ljubezenskega srečne- ga konca, ena redkih original- nih rešitev. Pa še tukaj Gretc- hen Mol Mattu Damonu na koncu blaženo kompromisno pomežikne in mu reče, naj jo še kdaj pokliče. Se pač ne mo- re upreti njegovemu sanjave- mu nasmešku. Nobenemu od igralcev v filmu ne morete reči, da je zares slab, to nikakor - poleg omenjenih se pojavita recimo še John Torturro ter Martin Landau. Pa vendar, če pomi- slite na tudi v filmu omenjene legende o igralcih pokra kamnitega obraza in ledenih oči, ki ničesar ne izdajo, vidi- jo pa vse, potem pa jih pri- merjate z obrazom ter očmi nekJdanjega Dobrega Willa Huntinga, se vam zazdi on skoraj malce preotročji in nai- ven. Predober V redu, saj je do neke mere razumljivo, da mora gledalec zaznati, kolik- šno čustveno paleto je igralec sposoben zaigrati, vendar, če v filmu o pokru gledalec to zazna, soigralci na platnu za kvartaško mizo pa ne, nasta- ne rahel paradoks. Paradoks, ki svojo drugo plat pokaže v prizoru, ko Damona in Nor- tona na živo in mrtvo zaradi goljufije pretepe dvajset poli- cistov (približno 10 na ene- ga), onadva pa potem malce poležita pred barom, nato pa veselo odskakljata do avto- mobila in se že na vsa usta široko prepirata, češ, zakaj se je to sploh moralo zgoditi. Ste že kdaj skakljali naokoli in se glasno prepirali z razpo- čenimi ustnicami, zabuhlim jezikom, na pol polomljenimi rebri itd? Ja, omenjenima gospodičema se povsem jasno vidi, da vse to počneta z ščep- cem poceni ketchupa na obrazu, počutita pa se odlič- no, hvala za vprašanje. Vsi udeleženci v filmu so imeli boljše čase ali pa jih ti še čakajo. Predvsem imate lahko od nadobudne mladi- ne na očesu Edwarda Norto- na, ki je odlično odigral psi- hopata v Prvinskem strahu (zRichardom Gereom), letos pa je bil tudi nominiran za Oskarja za vlogo v filmu American generation X. Medtem pa so Kvartopirci le komaj solidna obrt in nič več kot to. PETER ZUPANC Gremo v kino! Par iz filma Življenje je lepo sta tudi v resnici mož in žena, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega ted- na. Nagrajenci, ki bodo prejeli vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov, so: Slavica Gorenak, Svetelka 22, 3222 Dram- Ije, Špela Sajko, Košnica 25j, 3000 Celje in Klementina Zalokar, Lahomšek 12, 3270 Laško. Tokrat nam napišite ime in priimek znanega režiserja, ki je stric igralca Nicolasa Cagea. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 17. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 13. do 19. 5. ob 19. in 21.15 prishološki triler Osem milimetrov. Mali Union: 13. do 19. 5. ob 20. uri slovenski akcijski film Patriot. Metropol: 13. do 16. 5. ob 18. komedija Mamin sinko, ob 20.30 drama Kvartopirci, 15. 5. ob 10. uri Patriot, ob 23. Osem milimetrov, od 17. do 19. 5. ob 18. in 20.30 drama Kvartopirci. Žalec: 14. ob 20. in 16. 5. ob 20. uri drama Z roko v roki. 15. ob 20. in 16. 5. ob 18. uri risani film Egipčanski princ. Šentjur: 16. ob 18. in 17. 5. ob 19. uri Past za starše. Št. 19.-13. maj 1999 44 ZA AVTOMOBILISTE Dva kombija iz ene hiše Pri nemškem Volksvvagnu so na že tolikokrat omenje- nem ženevskem avtomobil- skem salonu predstavili dve kombijevski izvedenki avto- mobilov, ki ju že poznamo. Tako je golf dobil karavansko izvedenko, prav tako pa bora. Oba avtomobila imata ena- ko osnovo, kar dokazuje tudi enaka medosna razdalja (251 centimetrov), medtem ko se zunanji dolžini razlikujeta (golf variant meri 439, bora variant pa 440 centimetrov), poleg tega sta si dokaj podobna tudi v nekaterih stilističnih elemen- tih. Upoštevaje dejstvo, da tudi kar nekaj skupnih motorjev, je vprašanje o notranjem kaniba- lizmu znotraj korporacije VW več kot upravičeno. Vendar pri Volksvvagnu trdijo, da med obema karavanoma oziroma variantoma obstaja dovolj veli- ka razlika. Tako naj bi bil golf variant predvsem za tiste, ki cenijo uporabnost in praktič- nost, medtem ko naj bi bila bora variant predvsem vmesna ponudba med golfom in precej večjim passatom. Tako golf kot bora variant sta na voljo s tremi paketi opreme (trendline, comfortlie in highline), poleg tega pa drži, da je bora variant že v osnovni izvedenki nekaj bolje opremljena kot variant izvedba golfa. Golf variant je sicer napro- daj s sedmimi različnimi mo- torji, od tega tremi bencinski- mi in štirimi dizelskimi, bora variant pa s tremi bencinskimi in dvema turbodizelskima. Med agregati ni novih, torej takšnih, ki jih doslej v koncer- nu VW še ne bi predstavili, pri čemer je treba omeniti, da je osnovna izvedenka kombijev- skega golfa opremljena z 1,4- litrskim bencinskim motor- jem z močjo 75 KM, pri bori variant pa je osnovna varianta opremljena z 1,6-litrskim agre- gatom z močjo 100 KM. Kot kaže, naj bi prodaja golfa va- riant pri nas stekla avgusta, medtem ko se s prodajo bore variant za sedaj nekaj zapleta. In seveda bodo avgusta znane tudi cene. Na sliki: golf in bora variant. Dobro delo francoskega Renauha Francoski Renault je tistem, ko je postal poQj, ben solastnik japonslt, Nissana (v njegovih roka približno 36 odstotkov y nosti tovarne), kar prec središču pozornosti,; dvojec Renault-Nissan [ stavlja pomembno avfi bilsko korporacijo. Zato je toliko bolj poi bno, kako gospodari ( ma dela. V prvem letoŠ četrtletju je šlo tovarni d dobro, saj je imela pron za 9,5 milijarde evrov. To bilo za približno šest ods kov več kot v enakem] skem obdobju. Približno odstotkov tega prometa ustvarila enota osebnih a mobilov, pri čemer sta šla: bolje v promet cUo in kai^ Sicer pa so v tem času pro 490 tisoč vozil ali za dol devet odstotkov več kot 1; EU: čistejši japonsici in južnolcorejslci avtomobili Bolj ah manj se ve, da pred- vsem Evropska unija od izde- lovalcev avtomobilov zahteva čim čistejši izpuh. Ekološko primerni avtomobili torej niso moda, ampak zahteva, ki ji morajo vse bolj prisluhniti tu- di izdelovalci vozil. Tako je združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev zavezano obljubi, da se bo povprečna poraba goriva do leta 2008 s sedanjih 7,7 litra zmanjšala na šest litrov na 100 kilometrov prevožene poti. Ob tem pa EU nekaj podobnega čedalje bolj pogosto zahteva tudi od japonskih in južnoko- rejskih avtomobilskih tovarn. Ko kaže z japonskimi velikih problemov le ne bo, pa bo verjetno precej drugače z juž- nokorejskimi avtomobilskimi hišami. Korejci so namreč pre- pričani, da jih mora EU obrav- navati nekoliko drugače kot japonske tovarne, kajti njihov avtomobilski in s tem tehno- loški začetek naj bi bil bistveno drugačen kot japonski ali evropski. Vendar se unija ne da, kajti po sedanjem dogovo- ru naj bi ustrezna pogajanja končali do junija. Če se do tedaj to ne bo zgodilo, bo EU spreje- la določene ukrepe. Daeivoo nubim ZA AVTOMOBILISTE 45 Prihaja BMW Z8 ez kakšno leto in pol bo (ški BMW po sedanjih ovedih ponudil trgu novi Jci roadster z oznako Z8, avto smo v embrionalni i videli na tokijskem av- lobilskem salonu leta 7, vendar se je do sedaj, etako rekoč pred tem, da eda luč serijske izdelave, ;oliko spremenil, ajpogostejši očitki tedanji iiji z oznako Z07 so bih, ie avto po obUkovni strani reč zazrt v preteklost, torej 0. Toda odziv publike po Istavitvi v Tokiju in še na aterih pomembnih avto- )ilskih prireditvah je bil ) ugoden, da se je BMW )čil za serijsko izdelavo in ebistvene spremembe. Ka- coli že, BMW Z8 je torej roadster s prostorom zgolj za dva in s spominom na BMW 507, ki ga je tovarna izdelova- la v petdesetih letih. Pri izde- lavi tega roadsterja so upora- biU veliko aluminija, zato je avto razmeroma lahek (1400 kilogramov), pri čemer je pač treba vedeti, da se teža road- ster j ev oziroma kabrioletov velikokrat poveča tudi zaradi zapletenih in dragih varnost- nih naprav, ki ščitijo potnike pred prevračanji in podob- nim. Zanimivo med drugim je tu- di to, da je prednji del novega roadsterja narejen v dokaj neobičajni oblikovalski mani- ri. Značilne ledvičke so pri Z8 precej raztegnili, tako da jih je komaj prepoznati. Sicer pa naj bi avto poganjal znani mo- tor, in sicer V8 z močjo 400 KM pri gibni prostornini 5,0 litra. To je motor, ki ga BMW vgrajuje v novega M5, kar med drugim pomeni, da bo pospe- šek Z8 od O do 100 km/h zelo hitrih 4,5 sekunde, medtem ko bo najvišja hitrost tovarniš- ko omejena na 250 km/h. BMW Z8 se bo na trgu skušal primerjati z mercedes ben- zom SL, pa aston martinom DB7 in podobnimi avtomobi- li, zato je povsem verjetno, da v garažo ne bo zapeljal za manj kot 200 tisoč mark. Na sliki: BMW Z8. Opel pripravlja Opel Live lemški Opel je ob svoji stoletnici pripravil vrsto nekoliko emsko dopolnjenih izvedenk svojih avtomobilov, sedaj predstavlja še Opel Live. o je tehnološki tematski park, ki bo predstavil vse tisto, kar Ipel naredil doslej in kar namerava v prihodnosti. Opel Live v bistvu poseben tehnološki park, ki bo odprt vsak dan, v n v prihodnjih treh leti pričakujejo vsaj milijon in pol skovalcev, investcija pa je vredna nekako 120 milijonov rk. Opel Live je sicer sestavljen iz treh delov, v okviru tega jekta pa si bo mogoče ogledati tudi nekatere Oplove tovarne. liat obnavlja punta Italijanski Fiat se pripravlja na skorajšnjo predstavitev novega ali bistveno obnovljenega punta, avtomobila, ki je za korporacijo izjemnega pomena. Ob drugačni zunanjosti se bodo lotili tudi motorjev, pri čemer bo mogoče izbirati med agregati z močjo od najmanj 60 do največ 130 KM. Med drugim bo premierno predstavljen 1,9- litrski turbodizelski motor iz serije JTD z močjo 80 KM in s sistemom skupnega vbrizgavanja goriva oziroma common rail. Pomembno je tudi, da bo dobil punto način prestavljanja, ki ga poznajo že pri alfi 156 (selespeed), pa seveda precej bogatejšo opremo. Obnovljeni punto se bo tako poskušal v nižjem razredu, pri čemer Italijani računajo na veliko uspešnost predvsem na nekaterih južnoevropskih trgih. Na sliki: obnov- ljeni fiat punto. Najmočnejši mercedes A Zgodovina najmanjšega mercedesa razreda A, ki je med drugim tudi prvi novi mercedes s pogonom na prednji kolesi, je bolj ali manj znana. Ko so ga posta- vili na trg, je prišel znameni- ti losov test, med katerim se je malček prevrnil. Tovarna je začasno ustavila prodajo, avto prenovila (širši kolo- tek, širše gume, elektronski stabilizacijski sistem ESP ipd.), potem pa ga znova po- slala na trg. Ta »operacija« je tovarno stala skoraj 500 milijonov mark, vendar se zdi, da je bil denar kljub vsemu dobro na- ložen oziroma porabljen. Tu- di pri nas gre mah mercedes dobro v promet, saj je v letoš- njem letu najbolje prodajano vozilo omenjene avtomobil- ske tovarne. Slednja pa sedaj ponuja novi motor, ki je najz- mogljivejši, kar med drugim pomeni, da tovarna uresniču- je svoje napovedi, da bo po- stopoma pestrila ponudbo po- gonskih agregatov. Tako pri- haja po dveh dizelskih motor- jih z gibno prostornino 1,7 htra, po motorju z 1,4 in 1,6 litra gibne prostornine še 1,9- litrski bencinski štirivaljnik. Mercedes A' 190, kot se uradno imenuje ta izveden- ka, tako poganja motor z močjo 125 KM pri 5500 vrt- ljajih v minuti in največjim navorom 180 Nm pri 4000 vrtljajih v minuti. Zraven je tovarna dodala še novi ročni petstopenjski menjalnik, kar pripomore k najvišji hitrosti 198 km/h in pospešku 8,8 sekunde do 100 km/h. Kot pravijo pri AC Interecarju, ki je uradni predstavnik Merce- des Benza pri nas, bo A 190 slovenskim kupcem na voljo od junija, maloprodajna cena pa naj bi bila nekako štiri milijone tolarjev. Na sliki: mercedes A 190. St. 19.-13. moi 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Ucenie s čutili Vse več predšolskih otrok preživi vse več časa pred te- levizijskimi in računalniš- kimi ekrani. Zdi se, da se veliko staršev nekako vda v usodno določenost našega časa - slika na ekranu nam sporoča, kaj se dogaja po svetu in kakšen je ta svet, v katerem živimo. Za predšolskega otroka tele- vizija ni najbolj primeren in- formator o svetu okoli njega. Najprej zato, ker mora otrok še vedno spoznavati svet pre- ko vseh čutil, ne le skozi vidni in slušni sprejemni kanal. Ni- česar ne more nadomestiti oti- pa in dotika, ničesar vonja in okusa nekega predmeta ali osebe. In seveda - ničesar, še najmanj mrtva stvar, vseh ču- stev, ki jih lahko vzbudi v nas ne le predmet ali živo bitje, ampak predvsem druga oseba, s katero vzpostavimo vedno tudi čustveni odnos. Vzgoja, v kateri bi starši in vzgojitelji pozabljali na dra- gocenost čutil in čustev pri vzgoji najmlajših, bi,v skraj- nih okoliščinah vodila v hudo prikrajšanost in celo bolezen- ska stanja. K razvoju čutil največ pripo- more spodbudno okolje, kjer lahko otrok ob spodbudi in v varstvu odraslega potipa, vo- nja, okusi, opazuje, posluša... Spodbudno okolje napeljuje otroke k različnim aktivno- stim, v katerih preizkušajo svoja čutila in njihove sposob- nosti.V teh dneh, ko se nam od vsepovsod nasmiha zelena in razcvetela pomlad, je prilož- nosti za urjenje čutil pri pred- šolskih otrocih dovolj na vsa- kem koraku. Le poznati in izkoristiti jih je treba! Pokažimo majhnemu otro- ku trato pred hišo, vso posuto z drobnimi marjeticami. Naj potipa mehkobo mladih trav, opozorimo ga na to, da so vse trave zelene, da ima vsak cvet svoj vonj... Malo večji otrok lahko poseje ah zasadi svojo gredico ali vsaj lonček na bal- konu. Razumljivo je, da brez vzgojnih sredstev, kot so igra- če za na igrišče, na primer vedrica, grabljice in lopatka, tudi ne bo šlo. Otrok mora sam poskusiti skopati luknjo v pesek ali zemljo, občutiti raz- Slišati, tipati, vonjati... lično težo in trdnost snovi, narediti svojo hišo... Majhen otrok je raziskovalec in preiz- kuševalec snovi, takšne aktiv- nosti mu dajo mnogo infor- macij in izkušenj o lastnostih snovi in predmetov. Takšen izkustveni način učenja je v predšolskem obdobju tudi najbolj učinkovit. Vsa ta doživetja iz igre v naravi bo lahko otrok v kak- šnih deževnih dneh podoživ- Ijal tudi ob primerni shkanici. Založbi Kres in Slovenska knjiga sta izdali vrsto zelo ka- kovostnih slikanic na temo naravoslovja, ki so primerne za predšolskega otroka. Slika- nica pokaže predšolskemu otroku svet, ki ga že pozna na izkustvenem, še na simbol- nem nivoju, skozi besedo in slikovno podobo, zato je sli- kanica pomembna prenašalka kulture. Razni ostanki blaga, papir- ja, usnja ah podobnega mate- riala pa bodo otroku osnova za ustvarjanje njegovega last- nega domišljijskega sveta, v katerega bo prenesel tudi iz- kušnje in spoznanja iz igre v naravi. Šele po vsem tem bo nekaj premišljeno izbranih oddaj na televiziji, ki jih bo gledal sku- paj s starši in se po njih o vsebini tudi pogovarjal, obo- gatilo svet predšolskega otro- ka. Prav zanimivo se mi zdi, da so že naši starši poznah mo- drosti poln pregovor: Vse ob svojem času. Še vedno velja! BETKA VRBOVŠEK, Vrtec Tončke Čečeve Celje Vsa šola pleše Ples je star kot človeška zgodovina. Saj človek ne pove vsega z besedo, ampak svoja hotenja in hrepenenja izraža tudi s plesom. Naša šola je zasvojena s plesom. Letos smo prvič izvedli projekt Šola pleše. Celo leto smo spoznavali različne zvrsti plesa. Višek projekta pa je bil zaključek. S po- močjo mentorice Mire Les so nas obiskali plesni učitelji iz plesne šole Predi. Vse dopoldne so nas učili plesnih korakov, nato pa je sledila predstavitev. V telovadnici smo se vsi tiho posedli v napetem pričakovanju. Starši so nas prišli gledat. Imeli smo malo treme, a smo se kar hitro sprostili ob prvi plesni točki prvih razredov. Sledih smo drugo- in tretješolci, ki smo plešah kot pravi profesionalci. Starši so bili navdušeni. Četrtošolci niso bili nič slabši. Sledila je višja stopnja, ki se je prav tako odrezala z zapletenimi koraki. Vsa telovadnica je bila plesno obarvana. Za marsikoga je bil to prvi ples. Morda se je kdo navdušil in se bo odločil za plesno kariero. S projektom Šola pleše smo dobi- li prvo plesno izkušnjo. Hvala vsem, ki ste nam jo omogočili, saj smo pri tem neiz- merno uživali. ANDREJ BOGATAJ, 3.b OŠ Vransko Moja prva ljubezen Vsak dan slišim: »Ljubezen gor, ljubezen dol!« Pravijo, da ljubezen pride iznenada, te udari in zgodi se, da nisi več to ti! Mislil sem, da je to le čvek odraslih ljudi, da je to samo nakladanje besed, toda zdaj vem, da je to res. Zgodilo se mi je, da sem nekega dne hodil po cesti, in se zaljubil v neko dekle. Nisem vedel, kako naj ji povem, da sem zaljubljen vanjo. Zato sem jo kar vprašal, če bi šla z mano na sprehod. Ona pa je odgovorila: »Da, dobiva se pri tebi ob 8. uri zvečer!« Bil sem srečen. To je bila moja prva ljubezen. RENATO VODIŠEK, 3. r. OŠ Petrovče Potovanje Mala vila me začara: Punčka mala, čira čara, zdaj boš malo potovala. Že v Ljubljani sem pristala. Belo mesto soji rekli in na grad smo hitro tekli. Tam so nas lepo gostili, saj poročni dvor so obnovili. Nato pa hitro se obrnem in na Bledu se v jezero zvrnem. Ko vsa mokra sem bila, mi čolnar vročega čaja da. Potlej Mala vila, malo je v Piran zavila, mene zraven povabila, da Tartinija ne bi pozabila. Lepo res violino ima, a moja boljša je doma, zdaj pa sem se utrudila in kar v posteljo zavila. AJDA HRIBAR, 3. c I. OŠ Žalec Kaj je zame sreča? Urška: »Da imam ljubečo družino.« Anita: »Da sem rojena 31. decembra.« Valerija: »Srečna sem, ko v šoh dobim ki oceno.« I Ines: »Da imam dva ljubeča starša in brai, Aljošo.« Suzana: »Da živim.« Nina: »Da imam dobra starša, ki sta mi d. življenje.« Damjana: »Srečna sem, kadar sem z družino.« Anže: »Da sem lahko z ljubljeno osebo in prijatelji.« Miha: »Da živim zadovoljno, veselo, romantiči življenje.« Borut: »Srečanje z znanci ali sorodniki.« Učenci' OŠ Šw Moj oreh To ni bilo kakšno posebno drevo, pa tudi igrača ne. To je bilo navadno drevo, ki je raslo za starim skednjem. Bilo je visoko in vitko, njegove veje pa so bile tako košate, da je bila njegova krošnja bolj po- dobna skodranemu oblačku kot krošnji. Včasih sem odtrgala nekaj listov in jih pomešala mied zemljo lončnic, saj sem misli- la, da bodo rože bolje rasle. Največkrat pa sem občudova- la njegovo krošnjo. Edino, kar se mi je čudno zdelo, je bilo to, da nikoli ni obrodilo sadu. Bližala se je jesen, z njo pa tudi šola. Tistega predzadnje- ga dne sem bila na sprehodu. Ko sem se vrnila, sem opazila. da so posekali »moj oreh«. Svojo babico sem vprašala, zakaj so ga posekali. Odgovo- rila mi je, da je raslo preveč poševno. S solzami v očeh sem se ozrla po deblu drevesa. Nekje je štrlel kos lesa. V hipu sem ga odlomila. Nato sem poiskala še list in ga skupaj s kosom lesa shranila. Pozneje sem se velikokrat ustavila pri njegovem štoru, saj ga niso izkopali. Tisti list in kos lesa za spo- min sta se izgubila. Pa saj mi nista bila potrebna, kajti v mojem srcu je ostal spomin nanj, ki mi ga nihče ne more izbrisati. SABINA BEC, 3. r. OŠ Tabor v MODNEM VRTINCU 47 Kultna adolescenca v modrem Za mlade veseljakjnje - jeans in njegovih stopetdeset modnih obrazov Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK e še spominjate, kako vam nama zvečer skrbno zloži- la stol cunjice, ki naj bi jih jlednje jutro oblekli za v |o? In z grozo ugotovili, da (n je pripravila lepo oprane olikane z ostrim robom kot jtvica najbolj nemogoče, jbolj »govedarske« in pri iolcih posmeh vzbujajoče )če? Jaz se spominjam, kajti gled na tisti stol je povsem Joščal za ugotovitev - adi- lepo jutro in dobra volja za 5 dan. danes so tovrstni generacij- i nesporazumi sicer še ved- sestavni del družinskega ikdana, vendar po zaslugi ega izmed največjih mod- 1 fenomenov zadnjih deset- ij, morda za kakšno »gla- 0 uro« manjši. O jeansu, ki stopa v sodobni modi kot ivi kult, seveda teče bese-. Morda vse skupaj diši malce po ironiji, vendar jeans se na- veže na oblačenje prvič v zgo- dovini prav pri ameriških »go- vedarjih«, natančneje kmetih, ki so se ukvarjali z vzrejo te domače živali. Saj veste, to so bili časi pred stopetdeset leti, ko so ti fantje nosili Levi's origi- nal since 1850, ko je bil jeans delovna uniforma. Šele v pet- desetih letih sta nepozabna Ja- mes Dean in Marlon Brando dala jenasu nov imidž (Upor- nik brez razloga). Temnemu, denimo, so že petdeset let os- tali zvesti rockabillyji. V zgod- njih devetdesetih je doživel re- vival s Stereo MCs, MC 900 FT Jesus in rap glasbo. Nekako v tem času se je začela tudi bli- skovita jeans modna preobraz- ba. Ne le v smislu hlač, srajc in vetrovk, iz tega trpežnega ma- teriala so začeli modni obliko- valci kreirati tudi vsa ostala ob- lačila. Da, celo večerna. Kljub vsemu pa je jeans še vedno pojem športne in pred- vsem mladostne garderobe. O legendarnih kavboj kah tokrat - poleg izkazanega spoštova- nja, ki si jih seveda zaslužijo - ne bi podrobneje razpravljali, saj ste sami še predobro obveš- čeni, katere so ta hip najbolj »in«. Pozornost si vsekakor zaslu- ži vsaj še stopetdeset različnih obrazov letošnjega novomod- nega jeansa. Skoraj vsi so na- menjeni mladim veseljakom in veseljakinjam, saj so iz njega ukrojena resnično razigrana, udobna, atraktivna in večna- menska oblačila. 2a pristno vzdušje pomlad- no-poletne adolescence tokrat le trije modni utrinki, iz katerih pa lahko s spretnim kombini- ranjem ustvarite vsaj še trikrat toliko različnih modnih podob: Mini krilce? Seveda! Danes čez žabe ali na gole noge, jutri s kratkimi belimi ali črtastimi no- gavičkami, pojutrišnjem čez ozke capri hlače... Dolga srajčna obleka brez rokavov je lahko tudi prikupen maxi brezrokavnik v družbi čr- taste obleke ali mini krila. In duhovite »pastirske« hla- če? Z majčko, ki odkriva po- pek, z ohlapno tuniko, z maxi brezrokavnikom, z... Pravza- prav lahko s tremi osnovnimi kosi garderobe pričarate mno- go več kot devet različnih po- dob. Kar pomeni - svežina in izvirnost skozi vso pomlad in poletje! Slikovite modne preobrazbe, imenovane jeans. MODNA OPRAVUALNICA Relativnost lepega Eno izmed najstarejših in najljubših človeških opravil je - opravljanje. Tisti, ki to najraje počno, seveda globo- ko zgroženi ugotavljajo, da je takšna lastnost fuj in fej. Pa ni čisto tako. Ko je opravljanje zgolj za- bavno, dobrodušno oziroma neškodljivo kramljanje o vi- dezu in lastnostih nekoga tretjega, ki ga tisti hip žal pač ni zraven, o kakšnem grehu res ni pošteno govoriti. Zelo zoprne lahko postanejo reči, če se ob tem prestopi meja. Ampak, to je že druga zgod- ba... Neskončnih opravljanj je bi- la v modnem svetu pred krat- Elizabeth Scarlet Jagger - me- teorski vzpon na svetovni manekenski vrh. Lepa ali le bogata - to je zdaj vprašanje! kim deležna štirinajstletna Eli- zabeth Scarlet. Pravzaprav njena slavna mamica, vrhun- ska manekenka Jerry Hali in njen še bolj slavni očka, Mick Jagger. Razvpiti RoUing je menda bruhal ogenj besa, ker je hčerka brez njegove vedno- sti, vendar ob pomoči matere, prvič nastopila na modni revi- ji. In to same gospe Vivienne Westwood. Modni časopis She je denimo pripomnil: »Kakšen kraval - kot da bi bila punca kakšen biser lepote in nadar- jenosti...« Mi pa bi dodah - lepota in nadarjenost sta vča- sih relativna pojma, če zadaj žvenketajo cekini... Moda z resami Zgodba o resah se je začela v dvajsetih letih tega stoletja, ko so ženske zaradi nove mo- de vitkosti »izumile« shujše- valne diete, ko so zaradi re- volucionarnih časov prvič dobile volilno pravico... In kaj ima volilna pravica skupnega z resami oziroma »franžami«? Ja, natanko v tem obdobju, torej okrog leta 1925, se je v Ameriki in Evropi rodil legendarni družabni ples - charleston. Charleston pa je povzročil tudi pravo revolucijo v načinu oblačenja. Zaradi sunkovitih gibov nog so se krila skrajša- la, videz dolžine pa so jim dajale resice. Prve obleke - charlestonke, je kajpak krei- rala takrat mlada, vendar že nadvse cenjena modna krea- torka Coco Chanel. Resice so dale takratnimi ob- lačilom tako močan pečat, da prebujajo nostalgijo po tistih časih še danes. In to jim odlič- no uspeva, saj so skozi velika vrata znova prifrfotale na le- tošnje modno prizorišče. Resi- ce svilene na robu prosojnega krila, resice volnene na robu spomladanskega puloverja, resice kot ptičje perje na robu večerne bluze, rese kot okras, s kakršnim so bili njegadni okrašene prevleke za zakon- ske postelje in kavče... Bi bilo k temu nagajivo- resastemu trendu potrebno še kaj dodati? Morda le dve besedici: premišljenost in zmernost. Da ne bo šla vaša estetska podoba »v fran- že«... Priporoča se zmerna novomodna resavost - da ne bo šla vaša vizualna podoba »v franže«. I Š moi 1999 UJ KRONIKA S CEUSKEGA France Urlep Iztok Aleš Pilih Rado Komadina Radko Komadina Marjan Hrušovar Očetje in sinovi, vsi zdravniici Med sedmimi otroci partizanskega zdravnika sta dva sina zdravnika - Doktor, športnik, pevec, predsednik Lionsov in mestni svetnik obenem - Godala, konji, divjad in kutinovo žganje ^ v zdravniških krogih se sinovi pogosto odločajo za poklic, ki ga opravlja nji- hov oče. V zadnji številki smo vam s Celjskega pred- stavili ustvarjanje očetov in sinov zdravnikov iz družin Lešničar, Peterlin, Vrhovec in Četina. Tokrat jih pred- stavljamo še nekaj. Med najbolj znanimi zdravniki, očeti in sinovi, sta gotovo Rado in Radko Ko- madina. Oče izvira iz okoli- ce Prokuplja v Srbiji, kjer so mu nacisti pri dvanajstih le- tih ustrehli starše. V Sloveni- ji živi bhzu pol stoletja: nje- govo prvo delovno mesto je bilo v Juršincih v Prlekiji, kjer je dolga leta član lovske družine. Kot specialist inter- nist revmatolog je delal v celjski bolnišnici tri desetlet- ja in je v pokoju dobro leto. Zadnjih pet let vodi regijsko društvo revmatikov z več kot tisoč člani. Najlepše se poču- ti v počitniški hišici ob Šmar- tinskem jezeru, kjer je njego- va posebnost kuhanje žganja iz kutin. Oče je upravičeno ponosen na sina, docenta dr. Radka Komadino, kirurga travma- tologa celjske bolnišnice, ki prav tako vodi raziskovalno dejavnost. Upoštevani dok- tor znanosti se udeležuje mednarodnih kongresov, je avtor knjige s področja kirur- gije ter zelo dejaven v celj- skem javnem življenju. Vča- sih je bil celo član državne hokejske reprezentance, je predsednik pevskega zbora Celjsko pevsko društvo, predsednik dobrodelnega Lions kluba, celjski mestni svetnik... Z medicino je tesno pove- zana tudi Hrušovarjeva dru- žina. Doktor medicine Ga- brijel Hrušovar, ki je specia- list medicine dela, je opravil v Celju na tem področju pio- nirsko delo ter bil med prvi- mi tremi v Sloveniji. Dolga leta je delal v ambulanti Cin- karne, ki jo je sam ustanovil. V avtomobilski nesreči, med prevozom bolnika v Ljublja- no, se je hudo poškodoval. Pozneje je postal organizator zdravniškega podiplomske- ga študija medicine dela, di- rektor zdravstvenega doma Jesenice in svetovalec mini- stra za zdravstvo, v pokoj pa je odšel kot republiški sani- tarni inšpektor. Živi v Ljub- ljani. Pred blizu tridesetimi leti je postal zdravnik njegov sin, mag. Marjan Hrušovar, ki je opravil specializacijo iz me- dicine dela. Med drugim je asistent na medicinski fakul- teti ter predava bodočim var- nostnim inženirjem. Pred dvema desetletjema je postal prvi organizator podiplom- skega izobraževanja s po- dročja medicine dela za sred- nje kadre v Sloveniji, bil je pomočnik glavnega direktor- ja celjskega regionalnega zdravstvenega doma, usta- novitelj zdravstvene postaje v Štorah ter njen direktor, član kolektivnega vodstva celjskega Zdravstvenega cen- tra ter do 1. 1992 glavni di- rektor Zdravstvenega centra Celje. Dela kot zdravnik spe- cialist v zdravstveni postaji Štore ter živi v trikotniku med Štorami, Celjem in Soc- ko. V prostem času seveda z vmesno postajo v Škofji vasi, kjer je predsednik Konjeniš- kega kluba Celje. Njegova so- proga Marija Hrušovar je zdravnica okulistka celjske bolnišnice in tudi njuna otro- ka sta se odločila za medici- no. Za razliko od staršev ju je zamikalo področje veterine. V rodbini Vouškovih so se zdravniškemu poslanstvu zapisale tri generacije. Po- kojni Pavel Voušek, dolgo- letni zdravnik na Polzeli ter nazadnje v Žalcu, je bil v Podvolovljeku pri Lučah med vojno partizanski zdravnik. Tam mu je kot bol- ničar pomagal sin Peter Vou- šek, ki je postal pozneje zdravnik specialist akadem- ske stopnje za gastroentero- logijo. Ugledni zdravnik zdravi dolga leta na ga- stroenterološkem oddelku celjske bolnišnice, kjer je bil do upokojitve predstojnik, zdaj pa nadaljuje pogodbe- no. V tej ustanovi, kjer se je posebej posvetil endoskop- skim preiskavam ter med drugim pisal strokovne član- ke (je tudi avtor publikacije o vplivu žolčnih kislin na sluznico želodca), je nada- ljeval delo prof. dr. Herberta Završnika. V prostem času mu je pri srcu lovstvo. Bil je med usta- novitelji lovske družine Bra- slovče ter dolgo časa njen predsednik, danes pa tudi častni član. Njegov sin, dok- tor medicine Tomo Voušek, zdravi v psihiatrični bolni- šnici v Vojniku. V mestu ob Savinji so prav tako opazni sadovi dela pri- marija Rada Piliha, speciali- sta akademske stopnje, ki je bil med dolgoletnim delom v celjski bolnišnici speciahst splošne kirurgije. Najprej je zdravil na plastični kirurgiji, nato bil predstojnik travma- tološkega oddelka ter do upokojitve leta 1997 pred- stojnik bolnišnične poliklini- ke. Bistveno je pripomogel k uvedbi moderne operativne kirurgije na travmatološkem področju, še posebej se je posvetil raziskovanju okvare hrbtenjače po poškodbah, pisal pa je tudi strokovne članke (izšlo je tudi njegovo delo o vplivu hkratne težke okvare na možganih na para in tetraplegijo). Izpopolnje- val se je v Avstriji, Nemčiji, Švici ter Zagrebu. Živi v Ce- lju ter je sodni izvedenec na kirurškem področju, s pou- darkom na travmatologiji. Oba s soprogo psihologinjo Bredo Vuk-Pilih druži tudi velika ljubezen do glasbe, saj sta dolgoletna člana Celjske- ga godalnegaorkestra. Njun sin asistent mag. Iz- tok Aleš Pilih je končal de- set letnikov glasbene šole s področja klavirja, vendar mu časa za umetnost zmanjkuje. Na celjskem travmatološkem oddelku je specialist kirurg travmatolog. Po fakulteti se je posebej posvetil razisko- vanju hudih poškodb glave ter se izpopolnjeval v Avstri- ji, Veliki Britaniji, Kanadi in ZDA. Izsledke je predstavil na mednarodnih nevrotrav- matoloških kongresih in v re- vijah, objavljeni pa so bili tudi kot poglavje ameriške strokovne knjige s tega po- dročja. Zadnja štiri leta se ukvarja predvsem z zdravljenjem in raziskovanjem poškodb skle- pov in artroskopsko kirurgi- jo. Na tem področju se je izpopolnjeval v Belgiji, Nem- čiji, Franciji in še posebej v ZDA, kjer je prejel štipendijo Artroskopskega združenja Severne Amerike. Tako je od lani med redkimi tujci, ki so njegovi člani, od letos pa je še član Mednarodnega druš- tva za artroskopijo, kolensko kirurgijo in ortopedsko športno medicino. Delo zad- njih štirih let predstavlja do- ma ter na tujem. S soprogo zdravnico Ano Benedičič- Pilih, ki zaključuje speciali- zacijo iz dermatovenerologi- je, živita v Celju. V Šmarju pri Jelšah živi nekdanji partizanski zdrav- nik Bogdan F_fcrst, oče sed- mih otrok, med katerimi sta dva postala zdravnika. Zdra- vil je v partizanski bolnišnici na Boču, ki so jo za letošnji dan upora delno prenovili. Kot specialist medicine dela je dolga leta delal v Rogaški Slatini, kjer je bil med dru- gim ustanovitelj dispanzerja. Sin Jurij Fiirst, specialist in- ternist, živi v Rogaški Slatini ter dela v Ljubljani, v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Branko Fiirst, specialist za anesteziologijo, dela na veli- ki univerzitetni kliniki v Al- banyju v ZDA (zvezna drža- va New York). Med pomembnimi sloven- skimi zdravniki je zagotovo primarij mag. France Urlep, z nazivom višji zdravstveni svetnik (edini med sloven- skimi splošnimi zdravniki). Dr. Urlep iz Gornjega Gra je delal v tem okolju 36] ter dežural v številnih kraij med Letušem, Logarsko dj no ter Črnivcem. Pred lefl dni se je upokojil, veni občasno nadomešča zdraJ ke v različnih krajih regi« Med drugim je predavaj ljubljanski medicinski faki teti, 1. 1991 pa je bil m pobudniki ustanovil Zdravniške zbornice Slo nije. Od takrat je uredn njene imenitne mesečne \\ vije Isis, ki izhaja v več koi tisoč izvodih. Njegov sin doktor medicine Dejan I lep, upoštevani internist g stroenterolog celjske bok šnice, ki pripravlja magisii rij. Soproga Darja Urlei doktorica medicine, s kate: prebivata v Grižah, je v i ustanovi pediatrinja. Uspešnih očetov in sini I zdravnikov s Celjskega je\ liko, zato bomo o njih pisali. Pri vsem skupaj je ti ba opozoriti tudi na nekati študente, ki so na takšni p ti. Tako je med najboljšii študenti ljubljanske meJ cinske fakultete Zoisov ši pendist Jure Bizjak, sin a; stenta urologa mag. Igorj Bizjaka in specialistke otrc kega kirurškega oddelt Majde Janež-Bizjak (Jureti va sestra Urša Bizjak se vi seli diplome medicinske f kultete od lani). Študentu med največjimi vzori njegi^ stric po mami, legendarnih rurg in primarij Janez než, misijonar na Tajvanu. BRANE JERANKI