JOŽE ŽUPANČIC iz Litije: Pevski zborUJUvTrbovfjah in Brežfcah. Kadar se imenuje naš Pevski zbor UJU v javnosti, je to tudi običajno v zvezi s po« hvalo in priznanjem. Res! Imel sem >že mno< gokrat priliko čuti dokaze za to svojo na< vedbo in prav nič ne mislim, )da bi se našel kdo, ki bi temu oporekal in ne bi tudi sam priznal, da nam je inaš pevski zbor prav kr» vavo, nad vse potreben, in to iz razloga, da pokažemo vsestransko razgibanost in živahno vrvenje tako v vrstah učiteljstva, kakor tudi naše organizacije, ki je dala okrilje tovari« šemspevcem. Kakor biseri v dragoceni ogrlici, tako se vrste nanizani uspehi UPZ; njihovi uspehi so naši uspehi, njihovi uspehi so tudi nam v po= nos, nam — nepevcem, njihovi uspehi so uspeh vsega stanu! To so prav jasno in določno pokazali nastopi UPZ, ki jih je podvzel^za oba zadnja prazniška dneva: za nedeljo 7. decembra in Marijin praznik v ponedeljek 8. t. m. Štiri vokalne nastope je priredila naša pevska družina, vse štiri prireditve so bile njihove nove zmage, vrednc že dosedanjih priznanj. Kakopak tudi drugače!? UPZ se je po. vzpel že tako visoko, da ne bo mogel nikogar več — razočarati. Njegova zadnja pot v po« deželje je zopet razširila krog ljubiteljev slo= venske — jugoslovenske pesmi in njih odlič= nih interpretov — naših tovarišev. Matineja v Trbovljah. Odveč bi bilo razkladanje, kako ljubi naša mladina lepo pesem. Koncertne prire» ditve so za njo velik praznik, prirejanje ma= tinej za šolsko mladež pa je vsekakor lep do* mislek voditeljev UPZ. Ne gre sicer tu za materijelen dohodek, večja važnost je tu na moralni strani in trboveijsika matineja je to stran vsekakor dovolj važno podčrtala. Živahen vrvež je zavladal v dvorani So* kolskega doma, ko se je natekla vanj pestra množica rudarske in ostale dece. Točno ob 10*30 se je pojavil na odru zbor pod vods stvom šefdirigenta g. prof. Srečka Kumra. Zivahen aplavz je sprejel 70 učiteljskih popotnikov«pevcev... In spored se je pričel... Ta=le matineja je bila koristna še z drugega stališča. Pred vsako pesmijo so deklamirali besedilo posa* mezni šolarji. Mladina je uživala dvakrat: ko je poslušala tekst, in iko je nato sledila melodiji. Imenitni deklamatorji so ti»le mladi Trbovci in Trbovke, in so pokazali, koliko truda so žrtvovali naši tovariši in tovarišice, da so dali mladi besedniki vse, kar so mogli. Najlepše dragulje iz naše mkdinske litera« ture, ki so vglasbene, je podal naš zbor, na* vzoča mlada publika je bila razigrana in raz« gibana, in so se zastopniki učenjakov iž šol= skih klopi razvneli kakor veliki: učenka me= ščanske šole je izrekla zboru pozdrav in za* hvalo, drugi so obljubili, v »govorancah«, da bodo tudi sami gojili našo lepo pesem. Itcf  In ob navdušenem plosku so nato poklonili zboru venec z napisom. Nato pa vihar na= vdušenja... Po izčrpnem programu se je malo pos:u= šalstvo vedrih obrazov razgubilo na svoje do= move, da povedo vzhičeni, kakšno lepo raz= vedrilo in naslado jim je prineslo učiteljstvo, njih najboljši prijatelji. Mladinska matincja je dosegla popoln uspeh. Popoldanski konoert v Trbovljah. Pred pričetkom koncerta v vrstah prire= diteljev naslednje »črne« misli: »Miklavževa nedelja!... Proslave sv. Barbare, rudarske patrone; na vseh koncih in krajih... domala vse rudniško uradništvo, posebno pa rudarski inženjerji so odšli v Ljubljano na proslavo skoka preko kože ... in potem še to: dež, dež, dež. Trbovlje pa so raztegnjene po ozkem žlebu in marsikdo se bo raje premislii1, kakor bi capljal po razmo« čeni in blatni cesti... da sedi moker v dvo= rani. Vse to je govorilo za — minimalno ude» ležbo!«... ' Pa so se ob 15. razbežale črne misli. — Ker se je izkazalo drugače. Učiteljski pevski zbor je že odlični znanec Trbovelj, okolice in vsega Zasavja. Ob napovedani uri se je napolnila dvorana — mimogrede povedano: enega najkrasnejših Sokolskih domov — ka« kor ni menda nihče pričakoval; za trboveljske razmere — kakor so priznali domačini — naravnost: sijajno! Saj je pa tudi bil le v sprednjih vrstah in na balkonu kak stol sem« patja nezaseden. Drugače pa: poset nad pri« čakovanje in običaj v Trboviljah. Zbor, pevovodja Kumar in g. profesor E. Adamič stopijo ob živahnem pozdravlja* nju na oder. Adamič govori prav poljudno naslednje uvodne besede: Gospoda! Predstavljam Vam pevski zbor slovenskega učiteljslva predstavljam njego^ vega pevovodjo prof. g. Srečka Kumra, arti= stitno dušo zbora, predstavljam predsedni-* ka pevskega udruženja, g. učitelja Dragota Zupančiča, organizatorsko g 1 a v o vseh sku-= Paj. Slovensko učiteljstvo je gojilo muziko in petje ves čas, odkar eksistira. Slovenski uei* telj je pel v šoli, v cerkvi, doma in na kon= certnem odru. Breznjegasiv minuli dobi sploh glasbe pri nas ne moremo misliti". Slo« venski učitelj je «bil nabiralec in zapisovalec narodne pesmi; on edini jo je rešil pozabljenja. Slovenski učitelj je harmoniziral in kom* poniral za vse pevske potrebe v vsem dru* žabnem življenju. iln pel je, sam, v kvartetu v zboru, organiziral je pevce, vodil jih, ucil, trpel z njimi, veselil se, prejemal za svoje pozrtvovalno delo isto, kot pevci, to je — nič! Pa še dobro, če je bilo samo n i č, a mnogo^ krat se je temu pridružila zavist, nehvalež« nost, preganjanje, zasmeh! A vse to je rade volje prenašal, kajti ,brez g-lasbe in petja ni mogel živeti. Sami, dragi Trbovčani to veste. Imate v svoji sredi učitelja=pevca in pevo= vodjo, ki poje in pevovodi za vas skoro 28 let. Stokrat se je pridušil, da bo pljunil na vso muziko! A muzika je močnejša kot on! Zgrabila ga je in ne bo ,ga ni'kdar izpustila. Navzočemu tovarišu O. Mallu prireja vsa dvorana živahne ovacije!!! Tudi učiteljice in učitelji tu na odru so ji zapisani. Koliko let so hrepeneli vsi ti pevci, da bi stopili v skupen, tesen, ideaeln pevski krog. Manjkalo pa jim je organiza-torja, manjkalo jim je krepke sile, ki bi jih združila v eno samo, nedeljivo celoto. In ko se je skoro kar nenadoma našel tak mož, uči= telj med učitelji, Srečko Kumar, tedaj jih je, podprt s pomočjo društva glasbenih učite« ljev in njega predsednika prof. Bajuka zdru* žil in u&tvaril pevski zbor, ki ima danes, po več kot petletnem obstoju sloves pevskega zbora ki je prvi poleg prvih med nami. Za njim so koncerti, ki sta jih hvalila Ljubljana in Zagreb, za njim je zmagoslavna pevska turenja po Češkoslovaški, pred njim, upamo, enako z lavorikami obsuta pevska pot v Ru^ munijo. Evo, ta pevski zbor je da< nes pred vami! — Njegov pevovodja Srečko Kumar je pri= morski rojak, doma v solnčni Gorici. Prepe; val je že v zgodnji mladosti, učil se muzike, doma, v Trstu, v tujini. organiziral učiteljski pevski zbor v zasedenem ozemlju, ga peljal v italijanska mesta Benetke, Padovo, Bolog« no itd. in celo v italijanska kritika ga ni mo= gla prehvaliti A ko je morala tam doli slo« venska pesem utihniti. se je Kumar zatekeil k nam in nedolgo, ustanovljen je bil tudi tu pevski zboT. kateremu je vodja iz vsega po^ četka njegov požrtvovalni prijatelj, svetova= lec, vodnik. skratka, njegova duša. Na pred= sedniku prijatelju Dragotu pa leži vse ostalo breme: dobrobit zbora, red v njem, skrb za njegov telesni 'blagor, sploh organizacija, brez katere nobcno udruženje ne more obstojati. Program današnjega koncerta obsega zbo* re, ki jih učitelji še niso dpsedaj izvajali, zbore, ki so jih peli v Češkoslovaški, zbore, ki jih bodo peli v Rumuniji. So to zboTi sta= rejšega in novejšega datuma, a vsi visoke umetniške vrednosti. Zatem je oznanl uvodničar značilnost posamcznih skladb, ki so bile na sporedu ter je končal svoj govor ob živahnem nazdrav* ljanju. Zbor je dobil besedo. Pričel je z izvedbo naslednjega sporeda. Lajovic Anton: a) Bolest je kovač. b) Po* mladni spev c) Pastirčki. c) Kroparji. (Mešani zbori). d) 2abe. (2enski zbor). e) Medved z medom. (Mešani zbor). Premrl Stanko: Rože za Marijo. Jezus je majhen. (Ženski zbori s spremljevanjem kla« virja). Lajovic Anton: Nagajivka. Dete jezdi na kolenu. (Ženski zbori s spremljevanjem kla= virja). Foerster Anton: ' Z m<jlasnim šumom s kora. Hubad Matej: Potrkan ples. Adamič Emil: Zabutale gore. Vragova nevesta. Potrkan ples. Mokranjac Stevan: X. rukovet — srbske narodne pesmi. Od točke do točke je naraščalo priznanje v dvorani, nekatere pesmi so morali ponav* Ijati; tako seveda oba Potrkana plesa: Huba= dovega in Adamičevega, ki sta povlekla pu= bliko v ekstazo navdušenja. Zlasti široki, krepko podčrtani v ritmu in akordih Potrkan ples v Adamičevi priredbi je točka, ki še ni nikjer pustila publike Madne. Nasprotno: potegnila jo je tudi to pot v val elementar« nega zadovoljstva. Ne pomnim kraja — pa sem prisostvoval skoro vsem koncertom UPZ v zadnjih časih — da jo ne ,bi zahtevalo poslušalstvo ponovno še in še!... Za našega tovariša Emila — očeta Potrkanega plesa bi bila ob tem zgovornem priznanju odveč vsa« ka papirnata fraza. Ob tcj priliki moram zlasti podčrtati tudi izredno zadovoljstvo publiki z izvaja* njem ženskega zbora. — »Ne vem, če jim je še kak driig žen« ski zbor enak,« mi je tolmačil po koncertu gospod, ki je v godbi prav zelo doma. Zenski zbori so nastopili pod vodstvom dirigento* vega namestnika tov. Pertota Milana iz Li^ tije, ker je sodeloval šef^dirigent tov. Kumar pri klavirju. Po zaključni Mokranjčevi X. rukoveti: »Biljana platno bdjase« ... je bil koncertni spored končan. Vsa dvorana: klobuki, pisane kmetiške rute, »dauervelni« ... pa so zadnjič nagradili zbor z gromovitim ploskanjem in izrekli s tem pohvalo našim vrlim učiteljem* pevcem. Kakor je že običaj, se je pričelo pri od^ hodu med publiko »seciranje«. Ampak, koli= kor sem prestregel na svoja ušesa, sami sw perlativi: »Ooh!... divnoo!... krasnoo!...« Član domačega zibora pa je pristavil: — »Le kdaj neki dihajo! — Občudoval sem jih v nežnem Lajovčevem Pomladnem spevu. Vsa pesem je en sam stavek, dolg, raztegnjen ... pa ne čuješ niti diha... Kaj jih je Kumar res odvadil dihati? ...« — »Ampak Adamičeva Vragova neve* sta! Vsa je vražja, tako jo pa podajo, da te je res strah. To ti je dramatična reproduk* cija!...« Takih besedovanj je bilo — nič Tcoliko!... Kasneje pa mi je dejal ugledni tovariš iz Zasavja naslednje: »Veš, trdno sem pres pričan, da je pevski odsek najpopolnejši pri našem UJU, in za našo prop^gando najbolj potreben.« In sem bil res prepričan o iskrenih besedah iskrenega tovariša! Malo »okrog« Trboveljčarnov. Tega ne smeim pozabiti. Bog varuj! Po« vedati namreč, kako je organiziral Trbovlje tovariš Gustelj Šuligoj, trboveljski učitelj, član UPZ in sicer drugače priden. agilen de* lavec, ki je bil pred dnevi izvoljen za pred« sednika (!) zasavske podružnice SLD kljub svojim mladim letom in po predimenu ve« ljavnejšim osebam — ki nosijo lovski kroj, pa jim dišr titel predsednika SLD prav tako kakor okusen zajček. Vsepovsod je vtaknil Gustelj svoj podjetni nos; vabil, klical, pri= poročal; še moje obrtne šolarje je speljal. Preskrbel jim je znižano vstopnino, za male pare jim je preskrbel1 avtobus, da so se fantje pripeljali pred koncertni dom kakor kapita« listi. A, pa še bolj priden je bil podjetni in vzorni tovariš. Vse pevce in pevke je razmes stil na stanovanja po učiteljskih družinah in med prijatelje učiteljstva in pevske misli. Že na kolodvoru je javil ob sprejemu zborove« mu predsedniku tov. Dragotu Supančiču: »Vse v redu!« — in se je potem to tudi ime* nitno skazalo. Ko je krenila vsa pevske dru-= žina v udobnih avtpbusih v črne Trbovlje, so bili razmeščeni ob vsej progi Šuligojevi pos magači: triboveljski šolarji. Kjer je ustavil avto, tam je izstopil ta tovariš ali ona tova« rišica, kakor je bilo to že preje določeno.. In so čakajoči mladi »prtljažniki« pograbili kovčke in taške, in hajdi! pa se je znašel pe« vec pod 'gostoljubno streho med gosto'jubni« mi novimi znanci... Tovarišu Šuligoju in njegovim sodelav« cem vse priznanje za tako izvrstno organi« zacijo — z željo, da bi našel posnemalce tudi... Ne, o tem pa nič!...