PARTIZANSKI ZID)EAYST¥END VESTNM GLASILO SA^ITET^A ODSEKA ŠTABA KGVIN POS ŠTEVILKA 3 UREJUJE Dr. MAGAJNA MAREC 1944 ORGANIZACIJA HIGIJENSKE SLUŽBE V NAŠI VOJSKI čimbolj raste naša narodna osvobodilna vojska, čimveč novih, borcev stopa v naše vrste, tembolj naraščajo tudi potrebe zdravstva in higijene„ Številčnemu naraščanju naše NOY in povećavanju osvobojenega teritorija se pridružuje tretji faktor,ki prav tako povečuje nevarnost širjenja akutnih nalezljivih bolezni,nevarnost epidcmij-to je dolgotrajnost vojne.Vojna koncentrira množice ljudi na enem mestu in jih sflijda žive v slabših higijenskih razmerah ter se izpostavljajo nevarnosti okužitve,Vojna zmanjšuje odpornost 1„udstva - fašistični osvajalci mu odvzemajo hrano \n slabšajo pogoje živijenjao0kupator u-nič^je saritetne higijenske ustanove, ruši domove in puš a l.judi brez strehe,brez vode,brez najnujnejših hig. jenskih napraVoMigracije večjih skupin ljudi iz kra.ev, kjer so legla nalezljivih bolezni, v zdrave krr-;. je ¿prinaša s s^Doj nevarnost prenašanja te bolezni. Cimdalje tra;a vojna, tem slabše so higijenske priliko» Staro pravili j je,da je bolezni lažje preprečevati, ko-; zdravit:'.. Vsi se zavedamo ogromnega pomena dela za zboljšanje higijenskih prilik, tako za našo IOVj ka ".or za naše ljudstvo - preprečiti nevarnost dokler ;(e čas,ne čakati,da nas sovražnik preseneti» Kaše delo tako v vojski kakor med ljudstvom pa mora biti načrtno, organiziranoj prosvetno delo,higijenska služba v vojski,uvajanje higijenskih ustanov na osvobojenem teritoriju.^ vso to je treba vršiti organizirano »Ni dovolj povdarjati samb naše dolžnosti, pisati članke, govor-ti na sestankih - seznaniti se je treba s težavami ..n zaprekami>spoznati pogoje in možnosti za tako delo in tem prilagoditi našo akci- jo.Organizacija dela nam vedno omogoča evidenco nad storjenim delom,organizacija postavlja odgovornost, dela naše akcije živahne in zavestne. Zlasti je važna organizacijav naši vojski, kjer so pogoji za higijensko delo težki. Izpolnjevan je higijenskih predpisov je treba podvreči vojaški disciplini,, kot vse drugo življenje in delovanje v naši vojski in to s pomočjo organizacijskih mer,ki ne bodo odpovedale tudi v najtežjih, prilikah! ofenzivah, . premikih.? neugodnih vremenskih razmerah itd« Prva organizacijska mera je s nuditi našim borcem potrebni čas in počitek za čiščenje„Vedno lahko slišiš v razgovoru z našimi borci, če .jih vprašaš, zakaj se četa ni čistila, tako kot je treba, ali se sploh ni čistilaodgovore.? - "Pi bilo mogoče,bili smo staj.no ne. položaju in v borbi,imeli smo stalne premike i t d. o Ba to je treba gledati z razumevanjem, laž j e je pisati naredbe in zahtevati,da se četa čisti ,razušu je., tež je pa je povedati kako naj se to Izvrši, Treba :ie razumeti na eni strani.;da so razmere včasih težke,;da je borba naše KOV herojska :eorba. Vsakdo.,.ki je dalje časa partizan ve,da so naši borci vzdržali včasih v borbi z nadmoćnim okupatorjem, opremljenim z vsem modernim orožjem In moderno tehniko napore,ki bi jih ne vzdržala nobena druga vojska in da so imeli včasih komaj toliko časa. da so se nahranili in naspali, na drugi strani pa vemo,da sedaj, ko prehajamo v redne vojsko,eksistirajo možnosti tudi za higijensko delo. Težko je izključiti cel bataljon iz borbe in mu dati počitek,da se očisti in raz uši, laž je pa je to za četo,. Stalno. naj_bi ftllaf v brigadi ena četa /po par dni/na odpočitku in M-.se..Čistila» Treba je predočiti našim Štabom brigad in bat aj. i ono v, da je sistematično uspešno razuše-vanje mogoče le na ta način,prikazati jim ogromne koristi takega organiziranega čiščenja. Higijenično življenje dviga fizično in psihično sposobnost ter borbeno sposobnost naših borcev, odstranjuje nevarnost epidemij za.vojsko in civiln® prebivalstvo.Kdo re ve, da najbolj kvarno na razpoloženje v brigadi •pliva najbolj umazanost in ušivost,da so te nadlo-e največje ladloge¿Higijenske mobilne ekipe pa morajo skrbeti, da s ?. čiščenje čete vrsi sistematično in strokovno,pravilno„ Druga, organizacijska mera bi bilas postaviti odgovorne bolničarje za higijensko delo v četi, Po vseh četah je treba uvesti vsako dnevno dežurstvo "bolničarj ev?ki se morajo brigati isključno za higi-jeno čete o Pri tem dežurstvu, naj se izmenjavajo četni in vodni bolničarjiBolničar, bo imel s tem točno opredeljeno delo -- izmenjavanje dežurstva poživlja in preprečuje monotonep-t deIa3Fa dragi strani pa bo to dvignilo avtoriteto našega sanitetnega osebja* navodila dežurnega bolničarj a,higi j eni5arj a je treba brezpogojno izvrše/ati,kakor se izvršujejo ukazi komandi r j a?vodnika itd0 Katere so dolžnosti dežurnega bolničarja? lo/ Bivališče? če pride četa v nove naselje,še mora bolničar informirati o zdravstvenih razmerah v vasi» Če je v vasi tifus je treoa javiti, sanitetnemu referentu brigade j da odreda potrebne epidemijološke mere,četa pa se preseli v drugi kraj oHiše v katerih je tifus,je treba označiti z napisi in kontrolirati, da tovariši ne hodijo v te hiše po hrano ita0,da so kaznujejo tisti,ki kršijo odredbe zdravniki» Bolničar mora prepovedati uživanje surove hrane in vode» Če je soba, v kateri bo stanovala vojska,zanemarjena, umazana, mora dežurni bolničar organizirati, da se pomete in poriba pod, prezrači soba, ođstr-ani nepotrebna navlaka, paziti, da je slama za ležišča sveža,ker v stari slami,če jo je 'že uporabila druga eainica,se zelo rade zadržujejo uši,Vsak dan naj se soba pometa in čisti. Treba je tovarišem pojasnje-- vati,kako upliva čistoča v prostoru,kjer človek biva,na razpoloženje^našemu kmetu pa "se ne bomo z nobeno drugo stvarjo bolj prikupili,kakor če pazimona njegov dom» na čistočoče vidi, da smo res narodova vojska, da nam ni do uničevanja, kot okupatorju, marveč,da hočemo ljudstvu pomagati in ga čuvati. 2./ Stranišča: Vsak dan mora dežurni bolničar pregledati stranišča, vsak dan je treba stranišča očistit:!, .pori bati» To variše,ki kršijo higijenske predpise in ponečedijo vrtove, okolico hiš itd® fje treba pozvati,naj hodijo na stranišča„Nemarneže in ne-poboljšljivce.je tre'ba javiti komandi čete in kaznovati „Ce ni stranišč,kakor je to marsikje v požganih vaseh, na Notranjskem in v Suhi Krajini, ali pa je stranišč premalo,more zahtevati določeno število tovarišev in izkopati odpadno jamo,latrine,vsem tovarišem pa javiti,kje je ta jama-PoIeti,ko jo obletavajo muhe in prenašajo kužne klice z odpadkov na hrano, je treba jamo posipati s prstjo, pepelom,ali politi z apnom« 3c/ Kuhinjas Vsak dan naj dežurni bolničar pregleda kuhinjo, kje je nameščena /ne blizu stranišča, gnojišča/, aLi so kotli čisti, ali je kuhar zdrav in čist, ali si umiva roke,čisti nohte.Za kuharja je zelo važno, da je čist - recimo,da je prebolel tifus in je tako zvani bacilonosecs z blatom in urinom izloča bacile tifusa,če si ne umiva rok po vsaki potrebi, so njegove roke onečišćene z odtrebki in z njimi prenaša v hrano kužne klice tifusa! Kuhinjski odpadki, naj se ne mečejo po dvoriščih in vrtovih, treba je izkopati jamo in tja nositi odpadke /krompirjeve olupke,kosti,vampe,pr.rklje itd„/ ter jih nato zasuti |vse to mora nadzirati bolničar,da se res izvršio Ko se deli hrana,mora dežurni bolničar stati pri kotlu in pregledati-, če ima vsak čist pribor, porci j o, žlico o Umazane porcije povzročajo, tako kot postana hrana,drisko,zlasti poleti,ko se ostanki hrane raz-k.rajajOcKdor nima čiste porcije,ne sme prejeti hrane,dokler je' ne očisti» 4./ Osebna higijenas a,,/ Umlvanjes Dežurni bolničar mora zjutraj nadzorovati umivanje,da se četa umije, vsaj roke,obraz in vrat»Ker .ni vedno dovolj posode, naj se prinese škaf in korec in voda izliva iz kor-ca,kar je mnogo bolj higijenično,kakor umivanje mno- žice ljudi iz enega lavorja. Zlasti je važno, da si vsak umije noge vsaj vsak teden! Znoj in umazanija macerirata in dražita kožo,ki se rani ob najmanjšem pritisku cevi ja,pridružijo se še uši in praskanje? rezultat so težke gnojitve na nogah, stara bolezen partizanov, ki včasih napravi človeka' skoraj' nepokretnoga in ga izključi iz borbe za cele mesece, k,/ Če je četa določena za čiščenje; mora bolničar nadzorovati razuševanje obleke,,striženje dlak,kuhanje perila in sodelovati' s higijensko' mobilno 'ekipo. Ci/ Oe ni mogoče razuševan je 5-zaradi stalnih b rb in premikov,si mora dežurni bolničar priboriti vsak dan 1/4 ure, da si Seta trebi uši in mora to nadzorovati 0i d,/ Prepovedati mora pitje vode v feajih,kjer ni dobre pitne vode, na drugi strani pa iti h kuharju in doseči,da se skuha čaj ali kava za pitje, Bolničar, ki vestno opravlja svoj posel,bo zaposlen ves dan¿Posebno pažnjo je treba posvetiti tovarišem-, ki jih napori deprimira jo., ki so malodušhi in se zanemarijo. Takim je treba tovarisko pomagati in jih spodbujati,z- vsakim posebej so baviti. Tretja organizacijska mera bi bila sbataljonski bolničar mora vsak teden pregledati čete, ko so postrojene, kakšna je ušivost,perilo^ čistoča rok,poiskati vzroke,nedostatke, Četrta organizacijska mera je dnevni raport bataljonskih bolničarjev brigada emu sanitetnemu, refe » rentu,Kakor štab bataljona vsak dan javi štalu brigade, kaj se je podnevi zgodilo' v štabu bataljona, kaj so delale čete, tako naj bataljonski bolničar javi, pismeno po kurirju, vsak dan hrig. sanitetnemu, referentu,kaj so delale čete podnevi|ali so bile na položaju ali doma, ali so se čistile| če se niso, kakšne ovire so bile| ali so imeli bolničarji kak sestanek itd. Tako bo bataljonski bolničar dolžan vsak dan stopiti v stik s četami in kontakt bataljonov z brigadnim sanitetnim referentom bo bolj živahen, ker zdravnik ne more vsak dan obhoditi vseh bataljonov, marveč pride komaj enkrat na teden v bata- ljon. V raportu tudi javi "bolničar, če ima kakšnega bolnika,ali ranjenca,potrebnega zdravniške pomoči. Če bo naše sanitetno osebje res tako vršilo svojo dolžnost organizirano,potem'bo naša vojska čista, izven nevarnosti epidemij,bolničarji pa bodo u ■ živali potrebno avtoriteto pri svojem odgovornem po--slu., Tudi propagandno;prosvetno delo,naj bo organizirano o2 rednimi sestanki mora zajeti na eni strani čete, na drugi strani pa naše štabe,da bi bolj vpoti t svali to delo in preventivne mere,kot so striženje dlak j par jen je itd.. Prosvetno delo ne sme biti dolge časno, šablonsko, z vsakdan j imi frazami o iiigi j eni, marveč živahno in resno % prikazati je treba nevarnost epidemij s primeri iz zgodovine in sedanjosti, škodo j ki jo ima naša vojska od umazanosti in ušivo» sti5predočiti važnost preventivnih mer in da je vsako smešenje in zanemarjanje higijenskih predpisov zločin proti naši NOV,da iz take nemarnosti izhajajo bolezni in potem bolniki obremenjujejo nase bolnice itd«Pojasnjevati je treba,da prehajamo iz partizanske vojske v redno vojsko, ki mora imeti svoje higijenske ustanove,odgovarjajoče moderni medicini, ki mora nuditi tudi našemu ljudstvu oporo prebi bolezni v borbi?zlasti v krajih,kjer še ni organizirana naša civilna sanitetna služba in ki trpe od vpadov okupatorja o • Dr .Južni i: Marjan. MOKRA. Ali SUHA STERILIZACIJA? V razvoju partizanskega zdravstva smo odstranili prve organizacijsko težave in dosegli ono stopnjo,kjer ni več najvažnejše vprašanje organizacije same,ampak se tudi že pojavlja vprašanje njene kva- 1 i tet e, o. j ere vi šine, ¥ tem članku "bi rad razčistil stališče do suhe sterilizacije,ker "bi s tem nedvomno dosegli vpeljave Suhe sterilizacije in s tem "boljše rezultate pri zdravljenju predvsem starih ran« Ko je prenehal dotok prvih zavojev iz Ljubljane/smo morali nadomestiti suho sterilizirani material. z materialom, ki j e "bil steriliziran s kukanjem«" Pri tej odločitvi nas je vodila edina želja, imeti zanesljivo steriliziran material,niso se pa ocenile vse negativne strani take sterilizacije, ker se jo suha sterilizacija od vsega početka odklanjala kot ne zane si j i va . Pa kratko bi navedel vse kvarne,oz. negativne momente mokre sterilizacije,ki sem jih opazil« Pri svežih ranah je vseeno,kako sterilizacijo uporabijamo,včasih je celo mokra boljša.Drugo pa je pri starejših, že granulirajočih ranah, Tu opazimo vidne kvarne posledice mokro steriliziranega materiala, če ga dosledno uporabi jamo,Granulacije popuščajo v rasti,zakrne j o,rast epitela slabo naprednje ali celo prestane, robovi ran se zdebele in neredke kaže zdrava koža. v "okolišu rane vnetne spremembe iTake motnje zdravljenja opažamo predvsem pri površnih kožnih defektih,Ne izključujem možnosti, da pospešuje te spremembe na koži razpraskana in vsled. manjših infekcij /uši, garje/neodporna koža. V takih slučajih sem poizkusil s suho steriliziranim materialom in sem pri vseh primerih opazil vidno izboljšanje že v najkrajšem časU» Suho steriliziran material ni "doziran". Pri previjanju je treba imeti pri mokri sterilizaciji precej skušenj in je treba poznati vse primere, da zadoneš pravo količino materiala, ki ga rabiš pri prevezovanju.Haj večkrat pa se zgodi,da je materiala ali preveč ali pa premalo. S tem se ta material po nepotrebnem večkrat kuha in s tem kvari,ker določi vsak zdravnik raje večjo kakor premajhno količino . S suho sterilizacijo jo možno pripraviti garniture za manjše ali večje operativne posege, ki so vedno na razpolago„Take garniture je lažje prenašati, kakor pa material,ki je pripravljen z mokro sterilizacijo» Poleg vsega opisanega pa je ranjencu lažje prenašati - posebno v zimskem času - suh zavoj, kakor pa moker» V bolnici,ki jo sedaj vodim,je bil tov»dr„Mil-činski zagrizen pobornik suhe sterilizacije, ni pa mogel prodreti s svojim stališčem,ker objektivno- ni bilo mogoče dokazati,da je improvizirana soba sterilizacija res zanesljiva« Ta dokaz pa je bil podan v trenutku, ko je bil na razpolago kontrolni listek za sterilizacijo»Sov» Milčinski je z vso vnemo šel na delo in z eksperimenti ugotovil najnižji čas take improvizirane suhe sterilizacije in šel še dalje, ter izdelal uporabne kontrolne listke» ,/. C ' vsem tem svojem delu je napisal tov»Milčinski zanimiv članek, kateremu naj služi moj v dopolnitev.,/ Z izdelavo kontrolnih listkov, nam je podana možnost,da vpeljemo na vseh postojankah suho sterilizacijo, kar bomo tudi v kratkem storili» Vpeljati mislimo enoten tip sterilizatorja, ki je napravljen iz angleške kante /i;Containori;/ in las enega ogrodja /mreže/-* Obvez i ini material bomo sterilizirali vpletenih, z 'blagom prevlečenih košaricah,ki jih že izdelujemo ,Košarice so podobne onim,ki so jih uporabljali^ nekateri 1 j ubi j an s k i s ara t o r i j i. „ Ge vpoštevamo,da bomo s. suho sterilizacijo na eni strani skrajšali zdravljenje ran, da bomo- s tem vplivali na. kapaciteto bolnic in na porabo materiala, na drugi strani pa vplivali na razpoloženje bolnikov in pospešili odpust "bolnikov v edinice, sem prepričan,da bo v kratkem v vseh pokretnih in nepokretnih bolnicah suha sterilizacija zmagala nad mokro . Dr.Obračune Rudolf. O STERILIZACIJI OSVEŽIL IE" OPERACIJSKEGA PERILA Y PRETAKA J®Čl SE YODEI PASI I/ve vrsti suhe sterilizacije /za razliko od Simokret:, to je prekukavanja/ uporabljamo: s pretaka-jočo se vodn;-/ paro in z vročim snhim zrakom. Edino prva, s paro,je tu pri nas poratna za sterilizacijo obvezil in operacijskega perila, medtem ko druga,z vročim zrakon,zahteva bolj komplicirane priprave, razen tega pa kvari tkanino. Za sterilizacijo v pari lahko porabimo vsako posodo,zgraj eno po načelu Kochovega lonca.-Tore j tudi "srbsko bure",kuhinjski lonec s pokrovko in vložkom, brzoparilnik itd. A še najbolj pripravnega se je za manjši obrat pokazal "Container",ki je priročen in lahak,tedaj primeren za prenos,pa vendar dovolj prostoren za naše potrebe, Porabi malo vode in malo kurjave.Lahko ga postavimo kar na vsako odprto ognjišče ali pa na dve opeki ali kamna,med katerima kurimo ne premočen ogenj .-Preuredimo ga zlahka s vs ta s vime vanj leseno ogrodje, ki z mrežo loči spodnjo tretjino posode / za vodo / od gornjih dveh tretjin /za paro/' in obložimo zgornji predel, s tankimi deščicami «/Priprava ni nič drugega,ko "srbsko bure"in veljajo zanjo vsa tozadevna pravila; čim te sneje zaprt pokrov,ogenj ne sme lizati po stenah itd./ Y®de ne sme biti premalo, da se kotel z materialom vred ne prežge,niti ne toliko preveč,da bi dosegala mrežo in bi pri kipenju močila material. Štiri litre vode je v dobro zaprtem "Containcru" ob srednje močnem ognju pravšna količina za enkratno sterilizacijo. Ko voda v kotlu zavre,postavimo na mrežo kaseto,košek aLi vreč ko, ki jo hočemo sterilizirati. Lato čim tesneje zapremo "Contai nor" s pripadajočim p©- krovom in nadaljujemo z zmerno kurjavo ves čas sterilizacije, tako da voda neprestano vre,o čemer nam priča izpod pokrova uhajajoča para» Kaseto homo težko dobili. Pomagamo si-kot mestni sanatoriji — s platnenimi koški premera 28 cm in višine 26 cm, prevlečenimi z zunanje in notranje plati z gosto, a ne ne pr o dušno, tkanino in zaprtimi zvrha na zadrgo/kot nahrbtnik/,ali pa s trdnim pletenim in ravno tako z obeh plati prevlečenim pokrovom, ki okrog in okrog prekriva robsKo|ke uporabljamo predvsem za obvezila, ki jih rabimo po-malem in večkrat za preobvezovanje0S količkaj previdnim ravnanjem lahko ohranimo vsebino sterilno tudi pri ponovnem odpiranju»Obvezlia smemo jemati is kasete ali koška edinole s prekuhanim instrumentom,Za operacijski material pa so pripravnejše vrečke iz dvojnega blaga širine 30 cm,višine 40 cm,ki vanje zložimo po eno celotno operacijsko garnituroî vsaj 6 kompres, med njimi ena z razporkom, dva plašča ali platnena predpasnika, dva para gumijastih' rokavic,eventualno še pletene rokavice,tamponi,zloženci,trakovi.Tu porabimo naenkrat vso vsebino „Paziti moramo na pravilno razporeditev materiala v vrečki splašči ali predpasniki na dnu, nad njimi komprese,culica s tamponi in zloženci,rokavice,čisto na vrhu pa velika dvojna kompresa za ha instrumentno mizo«. Zadrgo na vrečki posebej pokrijemo s platnom in prevežemo,, Gumijevo rokavice zahtevajo pri sterilizaciji v pari posebno pažnjo. Znotraj in od zunaj jih potresëmo s smukeem /talcum/,v vsako zatlačimo večji zloženec,ravno tako naprašen, vsako zase zavijemo v tkanino, tako da se površine ne dotikajo« ÎT-a ta način pripravljene v pari pri 100° še zdaleč toliko ne trpe,kot pri storili zaci ji pod pritiskom v avtoklavu„ Sterilne rokavice potrebujemo itak samo pri operaciji« Pri prevezova-nju pa nosimo rokavice zato, da varujejo naše roke in jih p° prevezovanju ni treba prekuha vati«. Dovolj je,čejihše na rokah operemo z vodo in milom in jih nato za pol ure namočimo v 1 - promilno sublimatovo raztopino ali 10/ formaiin. /lizol kvari rokavice!/ Čim se posuše,jih je treba potresti s smukcem. Poizkusi so. pokazali»da je vsebina v kasetah, koških in vrečkah sterilna že prej kakor v eni uri. Zaradi popolne gotovosti pa uporabljamo daljši Čas» Košek % obvezili steriliziramo poldrugo uroa Pred sterilizacijo ga zavijemo v dovolj veliko krpo, ki nam ga brani pred nesnago od rjeslesa itd» Zvrha ga pogrnemo še s kosom nepremočljivega. platna ali per-gamentr-ega papirja",ki ga varuje namakanja s konden-or,b vodo ? kapljajoče od pokrova. Ravno tako o skrbimo operacijsko garnituro->Pe da je steriliziramo dve uri. Za male-'nujne operacije so se obnesle takozvane inči zi j ske garniture s v močni kompresi zavita kojiipresa z razpo.rko.rji5 par gumijevih rokavic, nekaj tamponov, zloženeev in vat.ir ano e Vo Sterilnost preizkušamo po Mikuliczevem navodilu. s kontrolnimi listki„ki jih lahko sami napravimo„ /Doma pripravljeni papirčki delujejo natank© tako, kakor uradno preizkušeni tovarniški listki» / filtrimi ali tudi drugačen gobast papir provlečemo za milimeter debelo z redkim lepilom iz bele moke in vode...Papol posušenega pomaženo z jodovo tinkturo, da pocrni ...Ko se docela posuši, ga razrežemo na majhne trakove-,ki jih vlagamo pred sterilizacijo na najtežje dostopna mesta* med komprese, v rokavice«Črnina v"pari polagoma obiedi? papirčki se pobelijo pri 1.00° približno v tričetrt ure „Beli kontrolni listki so tedaj zadosten dokaz za sterilnost materijala-, Dr«Milčinski Janez« PTODEEMIJE V NAŠI VOJSKI Pvodermi je-gno j it ve kože /gnojne.. prisadne pike bo ena najbolj pogost j.h in tudi na j mučne j šib bolezni v nasi vojskic.Zato je potrebno,da točno raziščemo in spoznam® vzroke?simptome in najuspešnejšo terapijo te bolezni,odgovarjajočo principom moderne dermatologije in možnostim, ki jin nudi naša partizanska medicina»Treba je znanje o vzrokih in zdravijim, ju popularizirati in boriti se proti tej nadlogi kavzalno,odstraniti njene vzroke„ Eiiologija in patogenezaž Vzroki in nastanek pyoaermij so v večini primerov trije«lo/ Pri dolgib marših brez počitkov,ko je onemogočeno redno umivanje, zlasti" nog,se koža macerira od znoja in umazanije in postane občutljiva za infekcijo» Umazanija nogavic,onuč in spodnjega perila nudi dovolj prilike za infekcijo in sicer onih mest,kjer je epider -mis zmaceriran in kje'r so nastale ekskoriacije zaradi trenja kože z obleko,čevlji itd» 2»/ Drugi način nastanka so ekskoriacije, nastale s praskanjem zaradi srbečice in ekcema kože od uši«Uši povzročajo srbečico, človek se praska,včasih zavedno,včasih nezavedno ponoči v spanju-ekskoriacije so inficira-jo s klicami, ki jih je dovolj na umazanih rokah,na nečiščenih nohtih ali pa na umazanem, perilu^3»/Tretji način je sličen drugemu in se koža inficira, ko človek grebe, praska in odre eflorescence scabiesao-To je postsoabiozni impetigo»™ Vse te pvodermije so večinoma s t aphy 1okokne infekcije /staphylodermije/, redkeje streptokokne infekcije /streptodermije/„ Simptomi in pot'eksPyodermi je v naši vojski nudijo najrazličnejše slike, ki odgovarjajo nastanku in stadiju bolezni. Imamo vse prehode od posameznih pustul d® generalizirane infekcije kože celega telesa» od akutnih pyodermij do kroničnih torpidnih ekcemov.lokalizacija je odvisna od načina nastanka. Pri prvem načinu infekcije so predilekciona mesta dorsurn pedis,gležnji in spodnji del krače. Pri drugem načinu ista mesta»krača do kolena in stegna?vedno prevalira pri tem načinu spednji del telesa,kar je razumijivo, ker je zgornji del lažje čistiti od uši o Tretji način nastanka privede običajno do generalizirane pvodermi je j če pa je "bolezen lokalizirana, so predilekcijska mestas oni deli kože, kjer je koža nežna -me.d prsti na. rokah»notranje strani pod-lehti in stegna, penis, pa tudi glutealna regija in komolci o Bolezen prične z eno ali par pustulami,katerih okolica je rdeča, inflamirana in peče? pri trenju s perilom in. obleko se ta pustula ©dre,gnoj se razmaze po perilu ,in se vanj vpije .Premikanje» trenje perila in praskanje,grebenje prenaša infekcijo na okolico. V kratkem se pojavijo nove pustule v okolici in nato po celi nogi-impetigo contagiosa.V tem stadiju bolezen dobro in hitro reagira ma pravilno terapijo,, ■ Nadaljni štadij te bolezni je stadij zlivanja pustul v večje pustule in večje gnojne areale, ki močno supurirajo.Prav tako se širi inflamirana okolica gnojnih eflorescenc£ koža je difuzno vneta in rdečac Tudi v tem stadiju bolezen še večinoma dobro reagira na običajno terapijo^slabše pa je v nadaljnjem stadiju edemovo Noge prično zatekati, najprej v gležnjih, nato pa vse do kolena. Koža in podkožno tkivo je debelo, edematozno,bolnik čuti pri hoji. hude bolečine in se hitro utrudi.Supuracija ~je „močna,gnoju se priključi močna sekrecija bistrega eksud,ata,Eksudat je včasih hemoragičen. Y okolici pustul, ekskoriacij in krust se delajo vedno nove vezikule in pustule, epidermis odstopa v večjih plakih. Vezikule in pustule s® povečajo v bule-štadij bulozne,edematozne staphyloder-mije. Dočim bolezen v začetku ne vpliva na splošno stanje organizma in so težave le lokalne ~ bolečine in srbečica, se pričho v Stadiju difuzne edmatozne pyo'dermije javljati simptomi splošnega obolenja-*» toksični simptomi2 nerazpoloženje,glavobol,temperature, mrzlice s izmuč.encst zlasti pri boji» beljakovina vurinu-albuminurija in hematurija kot .znak he~ matogene infekcije ledvičnega perenhima / milijarna diseminacija,insulami "nepbritis/1 Vse do sedaj opisane forme imajo značaj akutnega in subakutnega obolenja„Pri zanemarjanju bolezni in nepravilni in nezadostni terapiji-večinoma partizani ne počivajo»ker za to ni prilike,ali pa se bolezen zanemarja - se pri hoji koža naprej macerira, infekcija se prenaša na druge dele telesa» iferazpoloženje se slabša do malodušja in apatije,dokler ne postane bolnik radi lokalnih in splošnih muk tako-rekoč nepokreten in pride v bolnico«, • Tako se vleče taka p-yodermija več mesecev, dokler končno ob skrbnem,zdravijenju bolnik"ne ozdravi,ali pa v nasprotnem; slučaju bolezen preide v kronični št adi j» Koža je po ozdravljenju rjavo pi gme rotirana, na mestih.kjer so bite eflorescence,modro ma-rogasta,deloma atrofična» Kronični stadij predstavljajo torpidne eflorescence, ki kažejo tole sliko s v centru debeli sloji krast in strjenega gnojav če jih odstranimo,nastane rana doloma ognoj ena,deloma krvavečadruste se težko odstranijo» Okolica je rdeča inflamirana, vendar manj kot priakutnih formah»To je ena slika kronične pyodermije. Druga forma se razlikuje od te; - to so najbolj zanemarjene oblike,- eflorescence s krusta-mi in debelimi sloji strjenega gnoja in odpadlega tkiva se zlivajo obenem z okolnjo rdečo inflamirano kožo v velike areale«, Včasih kcnfluirajo ti areali in objamej o celo nogo - cirkularna forma. Ta forma je sorodna kroničnemu ekcemu,sekundarno inficirane-mu z gnojnimi klicami. Okolica eflorescenc ni samo rdeča inflamirana,marveč rjavo vijoličasta, koža je debela s torpidnimi infiltrati in sklerotičnim! iz- promembami„ ITa robu in okoli eflorescenc se delajo majhne vezikule is katerih teče eksudat ~ eczema chronicum madi&ans^Vsa koža madidira.To so kronične torpidne forme s pojavi alergije kože, ki ne reagirajo na nobeno terapijo in trajajo po več let„Zdravljenje in profilaksa o— Profilaksa obstoji v umivanju nog,razuševanju in deskabiziranju.V primeru posameznih pustulin začetne pvodermije je treba takoj pričeti s pravilnim zdravljenjem0Prva in najvažnejša stvar je počitek toliko časa,da se proces . sanira-«-Hoja,marši,draženje kože vplivajo najbolj kvarno na proces zdravi jen j a »Pruga važna terapevtska me-ra je-, ne bolnika spustiti i-z zdravi jen j a, marveč držati ga pod stalno kontrolo, da se ne zanemari. Vso kožo je treba temeljito obriti in odstraniti dlake na gnojnih mestihc Dokler je okolica inflamirana in dokler traja močna sekrecija, je traba dajati obkladke po znanem, pravilusna mokro - mokro „ITa jbol jši so alkoholni ob-kladki/žganje-/»Alkohol vpliva baktericidno antiflogistično., adstringentnoD Istočasno dajemo na gazo,s katero pokrivamo 'rane,tanke plasti antiseptične masti -borvaselin, 3trept0s.il itd,Mast uporabljamo le v toliko 9 da se gaza ne prime in ne zlepi z ran© ter ne preprečuje odtoka, sekrecije* Žganje polivamo vsako ur o, kasne je vsaki dve uri, kar čez povoj» Če nimamo žganja, lahko uporabimo borove tablete o Obkladki se ne smejo aplicirati predolgo, ker mokrota sčasoma kožo preveč .macerira»Čim se ublaži vnetje in preneha- sekrecija, je treba.prenehati z obkladki ali pa jih uporabljati bolj skromno, obenem pa uporabiti baktericidno mast, na jbol jše beli precipitat 5$. Siva mast ni tako dobra,ker preveč draži tkivo in povzroča folikuliti.de .,Če nimamo precipitatovih. in živosre-brnih preparatov,lahko uporabimo ung0Wilkinsoni. Ž ve plo vpliva baktericidno« Samo na alkoholne obkladke pvodermija večinoma ne reagira, preneha sicer vnetje, supuracija pa traja dalje in je zato nujno, da uporabimo kakšno baktericidno mast»Pri trdovratnih formah lahko izmenoma dajemo précipitât in streptazol mast ali kakšno drugo sulfamidno mast»Ko se niceracije očistijo in preneha gnojttev popolnoma, dajemo, zlasti na okolico uleeracij in površne exkoriacije,cinkovo mazilo o Prevezujemo vsaki dragi ali tretji dan,čistimo z benzinom ali alkoholom/žganjem/ o Zdravljenje kroničnih form - 1./ Pri torpidnih formah težko odstranimo kraste in debele sloje sekretas če jih nasilno odstranimo,rane krvave » Zato je najboljše take torpidne forme kopati pri vsakem previjanju v topli, raztopini hipar--mangana,da se debeli sloji omehča j ó,nakar jih lažje odstranimo„Nato zopet apliciram© beli précipitât» 2./ Kronični ekscema madidans je forma,ki najslabše reagira na vso terapijo«Dokler traja madidacija,zopet uporabljam® alkoholne obkladké/» ali, če nimamo žganja, burovo vodo in nevtralno,antiseptično mast. K© preneha madidacija, uporabljamo précipitât, nato pa če preneha inflamadja in eksuaacija,cinkovo mast inothyol ali granugen0Lahko jih kombiniramo z antiseptičnim pudrom/borna kislina/,Pri obsežnih infil-tratih kože /zade.belinah/ moramo uporabljati resor-bentia,ki delujejo v globino in uničujejo infíltrate - ihtyol,terove preparate o So forme,ki kažejo nekaj časa izboljšanje,nato pa se zopet poslabšajo z novim valom e flores c ene ? ve~ zikulo Sanacija in nove eflorescence se- ciklično izmenjujejo. To so primeri alergije kože. Tu moramo iskati in odstraniti alergen*Predvsem; moramo bolnika energično razušiti, dlake in lase ostrici, in ga držati v miljejufkjer ni - uši o. Vso obleko, predme te, ki jih jc uporabijal,odstraniti o Pri vsakem previjanju uporabljati kopeli v topli raztopini hipermangana. Včasih odpove vsa dermatološka farmokopeja^Odpornost organizma je treba dvigniti z dobro hrano» Prehrano je treba večkrat menjati: nekaj časa "brezmesno in neslano /ne mleka/,slasti pri pojavih albuminurije, nato zopet normalno hrano« Padalje je treba dajati vitamin O preparate,če jih nimamo;sad je/jabolka,sipek, limone/ ali čebulo. Pri torpidnih formah je'dobro aktivirati organizem z nespecifično terapijo s dajemo mleko,vsaki drugi dan parenteral.no»Dozo" step-nujemo od 1 do 5,6,7 o cm, nakar jo žepe i zmanjšujemo „Pri tem je treba temperaturo meriti in paziti na lokalno reakcijo« Inzularno nefritis zdravimo z dieto s ogljikovi hidrati, zelenjavar sladkan kompot,ne mleka zaradi beljak o vi. ne in solju Našim bolničarjem je treba predočiti kakšna . nadloga je ta bolezen,kako mučna je včasih, terapija, in povdarjati važnost profilakse, umivanja in razumevanja« Dr.Južnič Marjan« TEŽA VE Z UGOTAVLJAŠ JEM ALBUMINUPIJE bephritis je bil razmeroma pogost pojav pri naših ranjencih, zlasti lažje forme s kaj negotovimi simptomis temperature,sicer nizke,ki pa se niso dale razložiti s stanjem ranžpovedane tonzile,ki vsekakor navajajo v sum, vendar smo jih skoraj redno našli tudi pri ne obolelih ranjencih,5 redkokdaj občutljivost ali bolečine v ledvičnih predelih? edemov nismo videli /pač pa smo imeli primer nefroze z velikimi edemi in masivno albuminurijo/s slab apetit«Šele sulfosalicilna kislina je potrdila sum. Vsi bolniki so na dijeto dobro reagirali.Glede na klinično plat teh obolenj glej članek dr.Pranje Bulica!lGrlo-bolja i nefritisVlekarski bilten,br.6«/Avtor član- ka upravičeno zahteva kontrolo urina po vsaki angini, Sicer nismo pri anginah z energično sulfamidsko terapijo nikoli doživeli komplikacijftoda sulfamidi so. danes že redkost «Ko nam je sulicsalicilns kislina posla in je tudi ni kilo mogoče več dobiti5 smo "bili pri diagnozah naših nephrit večkrat v zadregi c Slišali smo tudi člane mobilizacijskih, komisij tožiti o pomanjkanju sulfosalicilne kisline« Skratka, vsiljevalo se je "vprašanje,kako nadomestiti ta rea-gens o Pot,ki smo jo. "bili izbrali,je bila sicer nekoliko zamudna, vendar v naših razmerah edino možnas pridelati preci pi taci j ski serum zoper beljakovino v urinu» Pri pravih albumirmrijah, in za te je šlo,pro~ pušča ledvična barijera iz krvi semmalbumin0 Zato je bilo treba iz človeške krvi pridelati najprej tega kot antigen^ Kri. torej defihriniramo in pustimo, da se eritrociti sesedejo0 Toda v serumu nas motijo še globulini, ki bi kot nepotrebni antigeni slabili organizem, poizkusile živali ter s tem zmanjšali ti--ter precipitinov zoper seramalbumih«Slučajno smo i-meli nekaj kolodija in smo vlili iz njega vrečkoi Michaelis je namreč pokazal,da predstavlja taka vrečka po strditvi membranopermeabilno za kristaloide«. Vanjo smo vlili človeški serom ter ga dializirali proti pogosto menjani "destilirani" vodi/tedaj snežni c i iz svežega snega/,. Ko je v dializatu izginila reakcija na klorov ion. /2 Ag 110 3/,so bile iz~seru-ma odstranjene vse soli.Ker globulini niso topljivi brez prisotnosti soli, so izpadli in se sesedli na dno vrečke o V tekočini nad sesedkom je ostal raztopljen serumalbumin,topljiv tudi v destilirani vodi» To tekočino smo vbrizgali kancu kot antigen in po gotovem času je že vseboval kuncev serum precipiti« ne zoper serumalbumin človeške krvi» Serum takega kunca nam torej služi kot reagens na beljakovino v urinu» Res smo z njim dobili močne precipitacije in titer je popolnoma ustrezal potrebam. Reakcija je strogo specifična in pozitivna samo, če je kot substrat udeležen človeški serumalbumin. Dr.Župančič Andrej. GARJE PRI ČLOVEKU Ena največjih nadlog med partizani so gotovo garje. Zato je potrebno,da se natančnejše seznamimo s to boleznijo. Latinsko Scabies,slovensko garje /ne srbečica^ srbečica je prurigo/ je nalezljiva bolezen. Garje povzroča majhna, s prostim očesom komaj vidna živa-lica pršica /Acaris scabiei/.Pršica se zarije v kožo. Pa tem mestu nastane mozoljček / papula / to je majhno, od velikosti bucikine glavice do velikosti leče veliko,rdeče,zdebeljeno,nekoliko dvignjeno mesto na koži. Pozneje napravi pršica v koži do 1 cm dolge rove,v katerih samica odlaga jajčeca,iz katerih se razvijejo nove pršice, ki se na drugem mestu zopet zarije jo v kožo.Te rove gpazimo sprostim očesom šele pri razviti bolezni. Če tak rov z iglo na-bodemo in mu sledimo do konca,lahko tako izbezamo pršico,ki tiči navadno na koncu rova. Z iglo prenesemo pršico na stekleno ploščico in jo pod mikroskopom lahko opazujemo in tako- brezdvomno ugotovimo bolezen.Da garje spoznamo,ne rabimo mikroskopa.Iz izkušnje namreč vemo,da se te živalice naselijo predvsem na določenih delih kože. To so takozvana odrejena /predilekcijska/ mesta na koži. Živalice izbirajo predvsem tista mesta,kjer je koža bolj voljna, nežnejša. Če vemo za ta priljubljena mesta, nam je spoznava bolezni lahka.Ta mesta so sledeča:Koža med posameznimi prsti na roki,koža na zapestju,na komolcu, v pazduhi,pri ženskah na prsni bradavici in ok@- lici,koša v pasu,na spolovilih/zelo značilni so mo-zoljčki na spolnem udu, posebno na glavici/,kosa-o-krog zadnjice/na mestih,kjer sedimo/,koža po notranji strani stegna in okrog kolena.Ta mesta so prizadeta pri razviti, dlje časa trajajoči bolezni.V začetku je pa težko ugotoviti garje„Natančno je treba pregledati vsa našteta mesta,da opazimo na enem ali. drugem mestu kak majhen srbeč,rdeč mozoljček-Pršice v toploti pozive in tedaj bolj živahno rijejo v koži,, lato je značilno, da garjevca koža srbi zlasti ponoči pod ode jo o Pri majhnih otrocih se pojavljajo garje nekoliko drugače kot pri odraslem.človeku« Pri njih obole predvsem dlani in podlahti,, Garjevi.izpuščaji neznosno srbe«Zaradi' praskanja se pojavi prej ali slej gnojna infekcija,,Gnojne bakterije se kaj hitro naselijo na obolelih mestih kože in tako nastanejo poleg garij še gnojna kožna obolenja,kot krastavi ca /Impetigo follioularisf površno gnojno obolenje lasnega mešička/in tvori /Pu-runouli, globoko gnojno obolenje lasnega mešička/. Skoraj redna spremljevalka garij je hrastavica,, Na mestu kjer smo s praskanjem /umazane roke,nohti/zanesli gnojne bakterije,nastane gnojni mozoljček/pu-stula/» Ti gnojni mozoljčki se hitro širijo na oboleli kojži. /nadaljna inf ekci j a/. Razvi je jo se navadno do velikosti leče, lahko pa so tudi več ji $ pozne je"po-Či jO, gnoj se razlije po koži, se posuši v hrasto,!a pod hrasto se gnoji naprej.Pogosto se pojavijo tvori,ki Se lahko hitro širijo po ostali koži.Take zanemarjene garje že bolj bole kot srbe. Problem garij je predvsem higijenski problem. Ni revščina vzrok širjenja garij, pač pa zanemarje-nost,nečisto-ča.Zato so se tudi pri partizanih garje tako razpasle,ker je v teh težkih razmerah večkrat nemogoče paziti na snago in čiotočo. Pršice se ne drže samo na koži,ampak tudi na perilu in obleki j tako se kaj lahko prenašajo.Pri tesnem sožitju z c— bolelim se jih lahko hitro nalezeš.Oe spiš z njim v isti postelji, če uporabljaš z njim skupno odejo,so. / že prenaša bolezen. Infekcija je možna že po stisku rok o Predvsem je torej treba paziti na snago in čistočo? redno umivanje,posebno rok in pogosta menjava perila!čim se pri tovarišu ugotove garje, je treba takoj začeti z zdravljenjem» Žveplo je uspešno zdravilo» Poskrbljeno je za to,da je vsaka večja eainica založena z žveplomdTaj-krajše in najbolj pripravno je zdravljenje z žveple-nO raztopino s Solutio Vlemingks.Najprej se mora bolnik dobro okopati /pol ure v topli vodi z milom/,da se koža zmehča,da se kožne pore odpro in zato zdravilo bolj učinkuje.V kopel3i pa se tudi odpro in počistijo gnojni mozolji. Takoj po kopeljI je treba bolnika namazati z raztopino prav po celem telesu razen glave,/na glavo pršice ne gredo/ čeprav ni na koži videti nobenih izpuščajev.Posebno dobro je treba vtreti raztopino na poprej imenovanih odrejenih mestih,ne 'glede na to,aLi so na teh mestih vidni bolezenski izpuščaji ali ne.Vtiranje raztopine naj se vrši 10 - 15 minutoPotem se mora bolnik preobleči v sveže perilo. Vse prejšnje perilo, kot posteljnino /rjuhe,blazine/ je treba prekuhati»Vrhnjo obleko in ode je,ki jih ne moremo prekuhati,je treba prelikati pod paro in sicer vrhnjo obleko od notranje strani» Po treh dneh se mora bolnik ponovno okopati. Garje so s tem odpravljene. Večkrat nastane, posebno pri občutljivi koži, ali če smo raztopino premočno vti-rali, vnetje kože zaradi žveplene raztopine /Derma-titis ali Eczema post scabiem/. To vnetje tudi zelo močno srbi, tako da se zdi,da garje še niso ozdravljene» Koža pa srbi le zaradi tega vnetja in ni več zaradi garij. V tem primeru je treba obolela mesta namazati s cinkovo mažo ali posipkom in teh mest ne umivati tako dolgo,dokler koža ne ozdravi. Pri zelo zanemarjenih garjah je potrebno zdravljenje z Wil~ kinsonovim,tj.iz žvepla In smole sestavljenim mazilom, črne barve. Tudi v tem primeru se mora bolnik preje pol ure kopati, potem se namaže z mazilom po celem telesu,posebno pa na preje ognjenih mestih.? naslednji dan se ponovno namaže in potem še tretji dan. Četrti dan se okopije in obleče sveže perilo. Za silo je dobro tudi navadno žvepleno mazilo.,t.j. žveplo, primešamo v katerokoli maščobo /olje/,le da smemo uporabljati mast ali loj brez soli in čebule, da ne draži kože. Žvepleno mazilo naj bo 20^/na dve žlici žvepla 8 žlic maščobe/.Tudi z žveplenim mazilom je treba bolnika trikrat namazati / enkrat na dan/ in preje ter pozneje kopati, kar je predpogoj uspešnega zdravljenja. Samo mazanje brez kopelji ne koristi. v Ce bomo pazili na čim večjo snago in če bemo vsakega tovariša, ki dobi garje, takoj ozdravili ..potem bomo tudi to neprijetno nadlogo lahko kmalu odpravili iz naših vrst. Dr.Milavec Vladimir. NAVODILO ZA PREGLED MESA Meso je glavna hrana naše vojske,vendar je prehrana z mesom bolj nevarna,kot bi kdo mislil„Uživanje pokvarjenega mesa povzroča razne bolezni, izmed katerih postanejo nekatere celo smrtno nevarne..' Nevarno je uživati bodisi meso bolnih živali, bodisi pokvarjene mesne izdelke.Nekaterih bolezni se lahko nalezemo že od živih živali,Bolezni„ki jih dobimo z uživanjem mesa bolnih živali,so na pr.paratifus,tu-berkolozay trakul javost, glistavost,I.asničavost /tri-hinoza/, botulismus,zastrupitve s pokvarjenimi ken-z er vami, ri. bami, raki, ško I j kami. Zbole ti pa ~ mo re j o tudi oni,ki imajo opravka s pripravijanjem mesne hrane s mesarji, mesoglečniki.kuharji„na pr» s za vrani-čnim prisadom,rdečico /erysipel,ki nastopi pri človeku v obliki erysipeloida/, smrkavostjo /malleus/, garjami in tuberkclozo. Haštel sem nekaj "bolezni,da vidimo za čim more z "boleti človek pri uživanju pokvarjenega mesa ali mesa obolelih živali,opozoriti pa moram,da nekateri dostikrat pretiravajo in smatrajo zaradi zunanjih, videzov meso za neužitno, n.pr. če pri klanju žival slaho izkrvavi, če je zelo suha,breja,tuberkolozna; pri prašičih, če so imeli rdečico ali svinjsko kugo itd. Tudi človek lahko prenese na druge živali nekatere nalezljive bolezni iz hleva v hlev z raznimi predmeti,ne da bi pri tem sam zbolel.Živalske nalezljive bolezni morejo povzročiti veliko gospodarsko škodo,zato jih moramo poznati in zelo paziti,da preprečimo njihovo nadaljnje širjenje, bekatere zgoraj naštetih bolezni sc prinas redke,n.pr.smrkavost pri konjih,trihinoza pri svinjah,bolj redka je tudi slinavka pri govedu. Primanjkuje nam strokovnih mesoglednikov in tehničnih priprav za preglede /n.pr.mikroskop/. Zaradi tega ne moremo ugotoviti «vseh bolezni oziroma klic, n. pr. trihine v svinjskem mesu,ki povzročajo težko,neozdravljivo bolezen trihinozo.Tiihine so pri nas redek pojav,medtem ko so na Hrvaškem zelo pogoste.iiarsikateri mesoglednik ne bo opazil iker v mesu, pa tudi ne drugih rastlinskih in živalskih zaje-dalcev. Vse to napravimo neškodljivo,če vedno vsako meso razrežemo nc. kose,ki niso debelejši od 10 cm in jih dobro prekuhamo v vreli vodi 2 in l/2 ure.Isto-tako se uničijo klice tuberkcloze, svinjske rdečice in svinjske kuge i.dr. Zato je meso živali,obolelih za temi boleznimi užitno, če ga na ta način kuhamo. Po takem kuhanju ni nobeno meso v sredini več rdeče j goveje meso postane sivo, prašičje pa sivkaštobelo. Sok,ki ga iztisnemo pri rezanju,ni več rdeč.Slanino in loj moramo vedno razrezati na majhne koščke,da se dobro pretopi. Praviloma bi moral vsako žival,preden sc zakolje pregledati veterinar ali zato odrejeni mesogled- nik. V naših razmerah to ni vedno mogoče,vendar moramo brezpogojno pregledati vsako sumljivo žival. Pri vseh živalih za klanje moramo gledati v prvi vrsti na splošno zdravstveno stanje s ali je žival .otožna, nima teka in ali kaže v splošnem znake bolne živalioPake živali imajo povišano telesno toploto. Temperaturo merimo s toplo me r o m * o r ma "i na toplota je pri konjih 37.5-^800,pri govedu 37*5-39.5°C, prašiči 38eG - 40.0°C. Ce nimamo toplomera, merimo temperaturo z dlanjo,Pri povišani temperaturi je telo toplejše,med rogovi je toplejše,oddaljenejši deli telesa /noge,ušesa/ pa hladnejši. Pri konjih pazimo predvsem zaradi smrkavosti /malleus/,ki je za človeka in živali neozdravljiva bolezen /zaradi tega s