Naša resna skrb Naša resna skrb v že itak tako težkih in usodnih časih, ki jih preživljamo, je borba za naš vsakdanji kruh. Drag je in še se draži! Na tem mestu smo že večkrat razpravljali o vseh škodljivih posledicah take borbe, toda vse je bilo zastonj in prepričani smo, da cene naših življenskih potrebščin niso zaustavile svojega pohoda navzgor. Ta misel nas vznemirja, vznemirja posameznika in družine, vznemirja delavca in uradnika. Vsi se prav dobro zavedamo, da so trenutne težke življenske prilikc posledice krute in krvave vojne in da »šiba božja« spremlja vsak oborožen spopad med dvema narodoma, a sedanji način borbe zahteva tudi od nevtralnih držav gotovih žrtev. Laže bi prenašali sedanjo iz dneva v dan rastočo draginjo, ako bi našli na merodajnih mestih razumevanje in dobro voljo, ki bi z ostrimi ukrepi in uredbami preprečili porast cen preko meje, ki so za življensko bitnost naroda — za njegovo moralno in fizično silo — škodljiva, kajti pri vseh obveznostih do drugih narodov smo upravičeni, da branimo svoje — golo življenje. Draginja v naši državi ni posledica pomanjkanja, temveč posledica prevelikega izvoza in nato šele gospodarske blokade. Po »Privrednem biltenu« direkcije za zunanjo trgovino, ki je objavil podatke o našem izvozu v mesecu aprilu v tujino, povzamemo. da se je posebno dvignil izvoz: v Nemčijo (od 109,5 miiijonov dinarjev lanskega aprila na 170,7 milijonov letošnjega aprila), v Italijo od lanskih 45,9 milijonov na 109,5 milijonov, v Albanijo od lanskih 0,9 milijonov na letošnjih 9,6 milijonov in v Francijo od lanskih 5,2 milijonov nasproti 113.5 milijonov v letošnjem aprilu. Razmeroma malo se je dvignil izvoz v Anglijo (od 22,4 na 38,8 milijonov dinarjev), Švico (od 33,5 na 54,5 milijonov), Nizozemsko (od 28,2 na 54,8 milijonov) in Grčijo (od 35,1 na 41,9 milijonov dinarjev letošnjega aprila), dočim je naš izvoz v nekatere države občutno padel, tako v Češkomoravsko (od 63,9 na 50,3), Belgijo (od 174,5 na 28,3), Zedinjene države (od 89,2 na 38,8) in Madžarsko, v katero smo uvozili v zadnjih štirih mesecih le za 5,5 milijonov blaga, dočim je znašal uvoz lanskega leta v istem času 90,8 milijonov din. Logična posledica tolikega izvoza je pomanjkanje blaga na domačem trgu oziroma dvig cen. Cene živii v spodaj objavljeni tabeli veljajo za drobno prodajo. Znaten porast oči- tujejo moka, krompir, olje in mast, t. j. živil, ki so za človeka neobhodno potrebna. Krompir je šel dokaj čudno pot. Medtem ko ga v jeseni skoraj ni bilo na spregled, če pa je prišel na trg, je bil zelo drag, ga je sedaj dovolj i_i je že dosegel ceno tri dinarje za kilogram. Blago Moka Ia Moka krusna Zdrob psenicni Zdrob koruzni Kava prazena Kava Ia Olje, liter Riz Riz Ia Mast Kavina primes Zitna kava Testenine Poper mlet Paprika detik. Jecmencek Kasa Cebula Fizol Med cvetlicni Caj Cajna mesanica Svece, zavoj Milo navadno Milo terpentinovo Meso govedina teletina svinjina Prodajna 1939. V. 3,50 3 — 4,50 3,50 72 — 88 — 15- 8 — 12 — 18,— 19 — 6 — 7 — 48 — 45 — 4 — 4 — 2,50 5 — 20 — 100 — 150,— 7,50 12 — 14,— 12—14 14—16 16—18 1939. IX. 3,50 2 . 4^50 3,50 72 — 88 — 15 — 8 — 12 — 18 — 19,— 6 — 7 — 48 — 45 — 4 — ^  2t  i!— 20 — 100 — 150 — 7,50 13 — 14 — 14—16 18—18 18—22 cena 1940. V. 4,75 4,50 5,50 4 — 104 — 120 — 18 — 11,— 15,— 24,— 21 — —  g  7o!— 56 — 5 — 5 — 3  8i— 24,— 150 — 300,— 16 — 15,— _i_-—.maksimalne cene 14—16 14—16 16—19 Ob nastopu draginje smo pričakovali, da se bodo državnim nastavljencem povišali prejemki procentualno vsaj za toliko, za kolikor so se podražile življenske potrebščine. Nekaterim strokam so z malenkostnimi poviški pomagali, stavbni delavci in drugi so si pomagali sami z alternativnimi zahtevami, drugi državni nastavljenci, predvsem pa učiteljstvo, pa je ostalo pri starem. Pod eno streho živimo in prav bi bilo, da bi se kruh rezal vsem v enaki meri.