The Oldest
and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America
Amerikansk
—-- ......TO —	-----«»- ' _ ~T~~
ovenec
Geslo:
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEjNSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
lo}er<
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenslci
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 149.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 3, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Mien odziv delodajalcev - Gandhi jim zopet dela skrbi
VEDNO VEČ DELODAJALCEV SPREJEMA NOVI SPLOŠNI DELOVNI PRAVILNIK. — NAD MILIJON BREZPOSELNIH BO DOBILO DELO TEKOM PRIHODNJIH DNI. _ POSREDOVALNICE ZA DELO PRIPRAVLJENE ZA TOČNO POSTREŽBO.
TEKMA MED JADERNICAMI
Washington, D. C.—Novi ti-j soči in tisoči delodajalcev se odzivajo na klic vlade, da v smislu tozadevnega pravilnika uredijo delovne razmere v svojih podjetjih. Uvedba znižanega delovnega časa oo, kakor se pričakuje, Postavila na delo tekom par dni nacl milijon brezposelnih.
Poseben pravilnik je bil odre jen za trgovine na drobno in je stopil v veljavo v torek, ki se Nekoliko razlikuje od splošnega Pravilnika, katerega so podpisali delodajalci. Za delavce v trgovinah je določen delovni teden na 48 ur; minimalna plača pa Velia za nje enako kakor za delavce v drugih strokah.
Splošni pravilnik je do torka Odpisalo v delu osrednjega za-Pada, namreč v Illinoisu, Wis-c°nsin in Iowa, približno 21,000 ^dajalcev, v Chicagi sami pa 8,200 tvrdk. Med glavnimi ^'^ami, ki so podpisale, je
ears Hoebuck & Co., ki zaposlu-le toftasno 32,000 uslužbencev; (h'Uga taka velika tvrdka je International Harvester Co., z 14,000 delavci. Po državnih po Sredovalnicah za službe so se zaposlile nove moči, da bodo delodajalcem, ki bodo potrebovali novih delavcev, lahko točno postregle.
Vodstvo chicaških državnih Posredovalnic za delo je napravo apel na delodajalce, naj se Poslužujejo teh posredovalnic, ^ si preskrbe delavce, in naj ne h?dijo k privatnim posredoval-jnkom, ki računajo za to postrežbo visoko pristojbino. Državne Posredovalnice b>'ezplačne in nima denarja, da bi pristojbine ^oglo plačevati na privatnih po-Sredovalnicah.
GANDHI ZOPET ARETIRAN
Vodja Indijcev, Gandhi, nameraval započeti novo akcijo nepokorščine. — Aretirana tudi njegova žena in njegovi učenci.
—o—
Bomba j, Indija. — Stari indijski vodja mahatma Gandhi je bil zopet vtaknjen v ječo. Pretekli torek v jutranjih urah so angleške oblasti aretirale njega, njegovo ženo in 32 njegovih u-čencev.	.
Aretacija se je izvršila, ker so se dan prej razširile vesti, da namerava Gandhi podvzeti novo kampanjo za nepokorščino proti angleškim oblastem, in sicer po novem načrtu. Dočim se je doslej ta nepokorščina izvajala v celih masah, ki so vse sledile Gandhi ju, bi se po novem načrtu udejstvovali posamezniki.
Ko se je policija približala mali hišici, v kateri je stanoval Gandhi, so ga njegovi pristaši zbudili iz spanja. Gandhi je aretacijo že prej pričakoval in zato ni bil presenečen. Izposloval si je od oblasti najprej dovoljenje, da sme opraviti svoje molitve, za kar je dobil 30 minut časa. Med tem pa so se zunaj hiše zbrale take množice ljudstva, da se je policiji zdela situacija že nevarna in je dala zapreti vse ceste, ki so vodile proti hiši. Ko je družba končala z molitvijo, jo
Iz Jugoslavi)e«
MEDVEDJE ZOPET STRAŠIJ O NA MEN I NI PLANINI IN TRAGAJO OVCE. _ NE VIHTA JE RAZSAJALA NAD BARJEM, ZVONOVI SO SAMI BILI PLAT ZVONA. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI.
Štirinajst jadernic na hitrostni tekmi na daljavo 240 milj, ki se je vršila na michigan-skem jezeru.


kr,
Vlada skuša, da v čim na'j-
je policija odvedla, in sicer v so popolnoma dveh skupinah; v eni je bil Gan-delavstvo danes dhi> v drugi pa njegova žena.
Pred aretacijo je Gandhi še podal izjavo, da je mnenje, da je on sovražnik Angležev, napačno. Zahteva le pravice za svoje ljudstvo in prej ali slej bodo Angleži uvideli upravičenost njegovih zahtev.
Angleške oblasti so sklenile, da bodo Gandhija zopet izpustile, toda z ukazom, da se vzdrži vseh činov, ki bi kazali na nepokorščino. Ako se Gandhi ne bo pokoril, bo ponovno zaprt.
-o--
aJšem času pridobi za prosto-Volj
no priglasitev za sprejem RPlošnega pravilnika po možno-vse delodajalce, velike kakor udi male. Administrator John-R°n se je obrnil na chicaško trgovsko zbornico, naj v Chicagi ^evzame vodstvo pri kampanji a Uvrsti vsa podjetja med pro-°voljce, ki naj pomagajo
pri |
anjem velikem poizkusu pre-
^ovitve dežele.
MALENKOSTI NASTAL PRETEP
Chicago, 111- — 10 letni Tony °Hheiser, 2925 Southport ave. ,e vrgel na mimovozeči avto mal arnenček. Trije moški, ki so se v°zili v avtomobilu, so ustavili, '•»rabili dečka in ga pretepli. Ta fizor pa je videla skupina mož, ' Je stala na cesti, ter prisko-Ua dečku na pomoč. Ko so trije °Ški videli, da je druga skupi-a Močnejša, so se umaknili, eJ pa so še zagrozili, da se po-»ejo. Res so po kratkem času nazaj in pripeljali s seboj znova pri-Pretep. Med tem so oddali tu-
Ptišli
^dem drugih mož ter ^eli di
SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE
Te zadnje dni so nas obiskali: Veleč. g. Anzelm Murn, ki je začasno v Detroitu, Mich. — Veleč. g. Odilo Hajnšek, župnik v Detroitu in glavni tajnik Baragove Zveze. — Gosp. Anton Bobnar iz Newburga, Cleveland, Ohio. — Zadnjo soboto sta nas obiskali tudi Mr. in Mrs. Mer-lak iz Greenwooda, Wis. Vsem lepa hvala za prijateljski obisk! ——o-
VAŽNO ZA
TRGOVCE
Vsak trgovec v Illinoisu mora plačati prodajni davek.
Chicago, III. — Kakor je bilo že poročano, se mora 15. avgusta plačati državni prodajni davek dveh odstotkov. Vsakdo, ki ima kako trgovino, je dolžan, s pomočjo posebne tiskovine izračunati ta davek in ga odpo-slati. Kdor bi poslal napačno poročilo, je podvržen kazni 5 odstotkov primanjkujoče svote; po desetih dneh pa naraste ta kazen na 10 odstotkov. — Kdor pa bi sploh ne poslal poročila ali pa davka, se bo kaznoval s 25 od stotki, ki bi ga imel plačati. — Poleg tega je vsak trgovec dolžan, da vodi potrebne knjige, iz katerih se razvidi celi potek njegove trgovine; ako bi to opustil, je podvržen kazni od $25 do $5,000.
-o-
SILOVITA EKSPLOZIJA AVTOMOBILA
Portersville, Pa. — Na neki cesti v tukajšnji bližini je v noči preteklega ponedeljka neki avto eksplodiral s tako silo, da je neko žensko, ki se je vozila v njem, raztrgalo na kose. Hči bližnjega farmarja pripoveduje, da je slišala, ko so zaškripale zavore na avtomobilu, na kar je takoj sledila eksplozija, ki je bila tako močna, da jo je vrgla iz postelje.
-o-
MRS. ROOSEVELT STORILA SVOJ DEL
Hyde Park, N. Y. — Tukaj stoji mala delavnica, v kateri se izdeluje staromodno pohištvo. Delna lastnica te delavnice je Mrs. Roosevelt, žena predsednika. Poskrbela pa je, da je bila ta delavnica ena med prvimi, ki je dobila vladni lepak z plavim orlom. Izrazila se je pri tem, da bo sicer za mnoga mala podjetja težko, sprejeti novi pravilnik, vendar z malimi žrtvami se lahko vse doseže.
KRIŽEM SVETA
—	Clarenville, N. F. — Že od pretekle srede mora italijanski general Balbo čakati, da nastopi ugodno vreme, da s svojimi 24 aeroplani poleti preko Atlantika proti domu. Celi čas mu ovira polet viharno vreme, ki vlada nad oceanom.
—	Jackson, Ga. — Dve sestri, Allie in Grace J^rrell, ste v jetništvu držale brez vsake hrane skozi deset dni svojo mater in starejšo sestro, same pa ste se zabarikadirale v svoji hiši. Izrazile ste se, da ste se bale, da bi jih kdo ne ugrabil. Zdravniki so ju proglasili slaboumnim.
—	Dunaj, Avstrija. — Tukajšnja vlada je poslala Franciji, Angliji in Italiji popolno poročilo v vseh podrobnostih o tem, kako so nemški fašisti nedavno izvajali svoje napade na Avstrijo. Informacije je Avstrija dala na prošnjo omenjenih ve-^ lesil.
—	Fairlawn, N. J. — Po petdnevni stavki se je 2000 uslužbencev neke tukajšnje tekstilne družbe vrnilo na delo pretekli ponedeljek, ko se je dosegel sporazum z delodajalci.
-o-
PRETIRANEGA POVIŠANJA CEN NE BO
SMALL ZOPET OBTOŽEN
več strelov, ki pa k sreči niso
la ,[aVili škode- Pač Pa sta dobi" P(vL.Va mo®ka od palic nevarne °dbe. Pretepači so jo odku-' Predno je prispela policija.
OBSEDNO STANJE V NEW ORLEANS
New Orleans, La. — Tukajšnji governer O. K. Allen je proglasil nad tem mestom obsedno stanje, da s tem prepreči otvoritev glasovalnih škrinjic, ki jo je po naročilu sodišča nameraval v sredo izvršiti okrožni pravnik. Izvršiti bi se namreč morala preiskava glede nekih nerednosti ob zadnjih novemberskih volitvah.
PRIJETNO ZAKONSKO ŽIVLJENJE
Chicago, 111. — Na sodišču je vložila tožbo za razporoko Mrs. M. Jankowski, 3225 Wall st. V obtožnici je navedla, da ji je v nekem družinskem prepiru njen soprog izbil več zob ter nato zavrnil njeno zahtevo, da bi ji plačal stroške za nove zobe.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Chicago, 111. — Kakor je bilo objavljeno včeraj, so nekateri tukajšnji trgovci naznanili, da se bodo cene obleki in domačim potrebščinam do 1. septembra najbrž dvignile do 50 odstotkov; takoj drugi dan pa so se oglasili drugi veliki trgovci, ki trdijo, da do tega ne bo prišlo. Cene se bodo sicer res zvišale, toda samo za kakih 20 do 25 odstotkov. Večina velikih trgovin se je namreč založila z blagom, ko ga je še dobila po nizki ceni, in ta zaloga jim bo zadoščala vsaj do novembra.
NOVA LINIJA CESTNE ŽELEZNICE DO RAZSTAVE
Chicago, 111. — V torek dopoldne se je otvoril podaljšek linije cestne železnice na Roosevelt Rd., ki vodi naravnost do severnega vhoda na prostore svetovne razstave. Potrebna je bila za podaljšek zgraditev vijadukta preko železniških prog, na kate-tem so bili delavci zaposleni zadnji mesec noč in dan, da so ga izvršil do 1. avgusta, kakor se je glasila tozadevna pogodba. Podaljšek stane nad 300,000 dolarjev.
--o-
jIRITE "AMER. SLOVENCA"!
Država zahteva od njega okrog
milijona dolarjev.
Springfield, III. — Proti bivšemu illinoiškemu governer ju Smallu se bo ponovno vložila tožba, in sicer za povračilo približno milijon dolarjev, za katere je bila prikrajšana država, ko je bil ta mož in za njim F. E. Sterling, oba republikanca, državni zakladničar. Obravnava bi se morala že davno vršiti, toda zavlačeval jo je odvetnik Hadley, ki je tudi republikanec. Vrhovni državni pravnik Ker-ner bi rad preiskal gospodarjenje dveh zakladničar j ev, ki sta služila pred Smallom, toda vsi rekordi o njih so "izginili".
-o-
BOMBA RAZGNALA HOTEL
i Brno, Čehoslovaška. — Po celem tukajšnjem mestu se je čutil pretres, ko je v ponedeljek zjutraj eksplodirala v nekem hotelu bomba. Okrog deset oseb je bilo pri tem ubitih, nad 50 pa ranjenih. Domneva se, da je eksplozijo povzročil neki moški, ki je na ta način hotel izvršiti samoumor. Eksplozija je popolnoma raztrgala prednji del poslopja in razdejala prvo nadstropje. Celi dan v ponedeljek so preiskovali razvaline za ponesrečenci, pri čemer je sodelovala po lici j a, požarna bramba in vojaštvo. Tukajšnje mesto šteje o-krog 264,000 prebivalcev.
Strah na Menini planini j letošnje
Kamnik. — Že v prej snih le- slaba-tih so večkrat pisali, da živi v Kamniških planinah medved, ki se seli iz kraja v kraj in trga ovce ter tako povzroča raznim lastnikom ovac škodo. Na Jezerskem so ga celo videli, kako je odnašal ovce in se mastil z gamsi, kateri so poginili pod sneženimi plazovi. Razni posestniki z Menine planine so tudi opazili, kako so jim zmanjkovale ovce, že leta 1929. Leta 1930 so enega celo ustrelili, kar lovcem ni bilo po volji in so zvračali krivdo za izginole ovce na bosanske delav ce, ki so tam v bližini kuhali oglje. Nekaj časa je bil mir pred kosmatincem, sedaj pa poročajo, da je medved zopet začel svoj krvavi posel. Posestnik Janez Razpotnik iz Kostanja je opazil, da mu je medved raztrgal 4 ovce. Dve ovci je medved popolnoma raztrgal in obral, dve je pa sa mo pobil in jima pospravil drobovje, katerega ima menda najraje. Kmetje hočejo da se medveda ustreli, zakupniki lovov pa se temu upirajo, češ da mora medved kot redka žival Kamniških planin vsekako ostati pri življenju, četudi dela kmetom škodo.
žetev in košnja prav
Nesrečen padec
Z drvečega tovornega avtomobila je padel v bližini Ljubljane hlapec Ivan Babnik. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se dva dni ni zavedel.
--o---
Kap
V Rožeku na Koroškem je zadela kap 19-letno Reziko Grumo-vo iz Zgornjih Gorič, ko se je pri neki veselici vozila z vrtiljakom, s katerega je padla mrtva na tla.
Gorelo je
Pri Sv. Tomažu pri Celovcu je zgorelo gospodarsko poslopje Antona Kurata.
-o-
Smrtna kosa V Šiški pri Ljubljani je umrla Terezeja Mavec. — V ptujski hiralnici je umrl Ivan Kozoderec iz Ptuja star 76 let. — V Ljubljani je umrl Janko Trošt, nad-kretnik drž. železnic. — V celjski bolnici je umrla Marija Ce-puš, dninarica iz Pečovnika stara 57 let.
--o-
ŠTEVILO ŽENITEV NARAŠČA
Hudo neurje nad Barjem
Ljubljana. — Kakor so bile meseca junija, tako se tudi v prvi polovici julija, pojavljajo velike lokalne nevihte, spremljane s točo in viharji, ki naprav-ljajo po kulturah neizmirno škodo, katera znaša samo v Sloveniji že več milijonov. Pred kratkim se je od Krima sem, nad Barje, pripodila silna nevihta. Vlila se je ploha, kakor bi se oblak utrgal. Vmes je divjal silen piš, ki je premetaval kopice, podiral drevje in razdiral kozolce. Nevihta se je vlekla čez Golovec, proti Dobrunjam in Sostrem. Med nevihto je udarjala strela, da se je zemlja tresla. Vsled silnega piša so se po zvonikih majali zvonovi in sami udarjali plat zvona, da je ljudstvo zbegano gledalo, kaj je. Najhujše je bilo okoli Sostrega in Dobrunj.
---.o-
Chicago, 111. — Kakor objavlja tukajšnji urad za izdajo že-nitnih licenc, se je v letošnjem letu priglasilo za ženitev znatno več parov kakor v istem času lanskega leta. Posebno v zadnjem mesecu se je opazil znaten porast. Dočim je bilo lani v juliju izdanih 2,143 ženitnih licenc, je letos to število v istem mesecu doseglo 2,750. Domneva se, da poleg izboljšanja gospodarskih razmer igra pri tem vlogo tudi svetovna razstava. Več parov pride namreč semkaj na razstavo in se da obenem poročiti.
-o-
"Skrb za dober tisk, razširjenje katoliškega časopisja, je zelo važna naloga vsakega katoličana, tako mož kakor žena, deklet in fantov."
— Rev. Benvenut Winkler.
106 ur je igral
Iz Celja poročaj, da je prišla mlademu brezposelnimi! kovaškemu pomočniku Rudolfu Kovaču v Celju, nova misel v glavo. Hotel je doseči rekord v igranju na brač. To se mu je tudi popol noma posrečilo. Igral je neprestano 106 ur, kar znese samo dve uri manj, kakor štiri dni in pol.
-o-
Nesreča S hleva je padel 40-letni Mihael Žnuderl z Velike pri Mariboru in se prav nevarno pobil, da se je moral iti zdravit v bolnico.
-o-
Škoda
Iz Trebnjega porčajo, da je napravila zadnja poplava samo v mirnopeški občini Globodol,
Dve niesreči
Na cesti blizu Višnje gore je neki voznik podrl na tla 33-let-nega posestnikovega sina Antona Vidica, ki je zadobil nevarne poškodbe. — Delavec Alojzij Jerman iz Knezdola pri Trbovljah se je s kolesom zaletel v nekega avtomobilista in obležal nezavesten, s težkimi poškodbami po vsem telesu.
-o-
Smrtna nesreča
V	železarni v Štorah pri Celju je med delom priletel velik kos železa z vso silo v trebuh 48-letnemu delavcu Juriju Dobrajcu, ki ga je tako poškodoval, da je drugi dan umrl v bolnici.
-o-
Nezgoda
V	ljubljansko bolnico so pripeljali 48-letnega Franca Šarca iz Homca pri Kamniku. Mož je vozil hlode, pa mu je v klancu odpovedala zavora. Šareč je skušal voz udržati, tedaj je z voza zdrknil težak hlod in se zrušil nanj ter ga nevarno pomečkal.
-o-
Popolno gimnazijo hočejo
Murska Sobota. — Z ozirom na to, da daleč okoli ni nobene popolne gimnazije, so slušatelji ljubljanske univerze, prekmurski rojaki, poslali prošnjo ministru prosvete, da zahtevajo zo-petno upostavitev popoldne gimnazije v Murski Soboti. — V Soboti je bila že takoj po osvobo-jenju otvorjena popolna gimnazija, ki je pa bila leta 1925 zopet ukinjena. Sedaj jo akademiki Slovenske Krajine zopet zahtevajo.
•-o-
"Kjer so na mizi brezverskl, veri sovražni časopisi, ne more-
za več kakor 150.000 Din škode, j te pričakovati katoliškega du-Pridelki so tako uničeni, da bolha, katoliškega ozračja."
"tTfiykr Ij/UV -^Mt •■»rvagtoi, Inc. All rights rcocrvod.

r B *	__AMERIKANSKI SLOVENEC	Četrtek, 3. avgusta, 1933.
I&MERIKANSKI SL20VENEC
f f?rvi in najstarejši slovenski ll^.il t list v Ameriki.
pW* Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: £849 W. Cermak Rd.f Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za cclo leto _______________
Za pol lefa —---------
Za četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta____3.00
Za Četrt lteta________1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ______________________
For half a year _________________
For three months _____________
......$5.00
____2.50
_____ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________$6.00
For half a year________3.00
For three months
1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £a» dO četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov •uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
in posebej še vsak v vseh najrazličnejših družabnih skupinah, katerim pripada, v katerih živi in deluje.
Zopet bo kdo ugovarjal, češ da on sam ali n. pr., da stan ali sloj, kateremu pripada, nima odločivnega vpliva na tok in razvoj življenja v državi. Tudi na tem je brez dvoma nekaj resnice. Vendar bi se motil, kdor bi menil, da lahko odvrne na ta način od sebe vso odgovornost za družabni nered in družabne krivice, ki se vrše v okviru države ali celo pod njenim varstvom in zaščito. Zakaj, če kaka družabna skupina, n. pr. kak stan ali sloj ne igra V držabnem življenju tiste vloge, ki bi mu po njegovi družabni važnosti pripadala, je potem to pač tudi dokaz, da si te vloge ni znal priboriti, kakor bi bilo potrebno.
Osnovno pravilo vsega družabnega sožitja je in mora biti, da skrbi najprej vsak sam zase, da si najprej vsak sam pomaga. To velja za vsakega posameznika, velja pa tudi za vsako družabno skupino, torej tudi za vsako narodnost, vsak stan ali sloj in za vsako organizacijo itd. In ker je država in družba sploh sestavljena iz ljudi in iz najraznovrstnejših družabnih skupin, zato je tudi vse njeno življenje in delovanje hkrati naše življenje in naše delovanje.
Tako pada vsa odgovornost za družabne razmere končno nazaj na nas, na naše družine, občine, stanove in sloje, na državo, na Cerkev itd., tudi na naša društva, naše zadruge, sploh na vse naše organizacije. Zakaj vsa moč, ki jo "družba" ima in jo sploh more imeti, izhaja končno le od nas, ljudi, vsakega zase, pa tudi združenih v najrazličnejših družabnih skupinah. Tu je tisto polje, kjer je treba, da se uveljavimo, da v vseh teh družabnih skupinah in po njih izvedemo in uresničimo svoje socialne načrte, želje in zahteve.
Dr. A. G.:
Socialno vprašanje in naša odgovornost za njegovo reševanje
Ce listaš P9 knjigah, brošurah in časopisih, ki govorijo o socialnem vprašanju, boš vsak hip naletel na trditev, kako da je družba dolžna v tem pogledu to in ono storiti, oziroma preprečiti. Se bolj jasno pa boš to opazil, ako se zanimaš za različne programe in zahteve o preureditvi današnje družbe. Vsi ti načrti in zahteve izzvenijo skoro brez izjeme v trditev, da je "družba" poklicana n. pr. uravnati produkcijo, tako da bi v čim popolnejši meri ustrezala občim potrebam, da je dolžna urediti mezdno razmerje, tako da bo delavec dobil vedno in povsod primerno plačo, odpraviti brezposelnost, izvesti različna pomožna dela, izpopolniti socialno zavarovanje itd.
Samo po sebi je vse to razumljivo in v veliki meri tudi pravilno. Gotovo je namreč, da ne more preobraziti današnje družbe noben posameznik sam, in prav posebno, da posamezni ljudje v današnji družbi največkrat niti sami sebi ne morejo pomagati.
In vendar se skriva za tem govorjenjem in za tem nazira-njem resna, prav usodna zmota, ki zavaja ljudi, poedince kakor cele stanove, da pričakujejo rešitve od drugod tudi tedaj, ko bi jsami mogli in morali zanjo največ storiti.
pesnica je namreč,'da nekake urejene, ali recimo organizirane človeške družbe, ki bi lahko imela neke naloge ter bi jih tudi mogla izvrševati, prav za prav nikjer ni. Stvarno so le ljudje, poedinci in pa različne ljudske skupine, n. pr. družine, stanovi, vasi, občine, pokrajine, države, naj razno vrstne j še organizacije, društva, družbe, zadruge itd. Samo te in razne druge take in podobne družabne skupine so res organizirane in imajo svoje organe ki zanje in v njihovem imenu izvršujejo, kar je treba storiti. "Družba" kot nekaka obča, vse ljudi obsegajoča skupina, pa ni v resnici niti organizirana, niti nima nikakih organov, ki bi lahko zanjo, oziroma v njenem imenu kaj storili. Zaradi tega je popolnoma prazno in jalovo govoriti o tem, da je "družba" dolžna karkoli storiti ali preprečiti.
Ta ali oni bo seveda ugovarjal, češ da mislimo, ko govorimo o družbi in o njenih socialnih nalogah in dolžnostih, v resnici le na državo. Država pa je resnično organizirana ter ima tudi svoje organe, ki v njenem imenu izvršujejo najrazličnejše njene naloge. Zato je popolnoma v redu in prav, ako zahtevamo od države, da se resno loti socialnega vprašanja ter izvede potrebne reforme.
Temu se oči vidno ne da oporekati. Samo tega ne smemo pozabiti, da ima tudi država in njena moč svoje meje, da tudi ona ne zmore vsega, zlasti da ne zmore ničesar, kar je samo po sebi nemogoče in neizvedljivo. In še ne smemo prezreti, da tudi država ni nekaj samostojnega ali, kakor pravimo, nekaj samobitnega, tote j nekaj, kar bi bilo neodvisno od ljudi in s tem tudi od nas samih. Nasprotno, država smo mi poedinci, državljani, pa tudi naše družine, naše občine, narodnosti in naša verstva, naši stanovi in sloji; država so, državo tvorijo končno tudi razHčne naše politične in druge organizacije, naša društva, zadruge itd. Skratka: država premore samo toliko, kolikor zmoremo mi sami, vsak zase
Zalar sta mu stregla v njegovi bolezni, kakor sta najlepše mogla.
Pokojni Math Cemas zapušča enega sina, ki je preskrbljen in eno hčer, omoženo Zalar. V stari domovini eno sestro in več sorodnikov. Pokojnemu naj sveti večna luč in naj v miru počiva. Ostalim žalujočim pa naše naj-globokejše sočustvo.
Naš rojak George Krasovec se je te dni povrnil iz bolnišnice in se zdravi na svojem domu. Ravno tako je prišel iz bolnišnice rojak Frank Cerjak, ki se tudi zdravi doma pri svoji družini. — Obema bolnikoma želimo, da bi kmalu okrevala. — Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Geo Pavlakovich.
ZAHVALA
Sheboygan, Wis.
Nikakor mi ni mogoče pozabiti presenečenja, katerega ste mi napravili vi dragi sorodniki, prijatelji in prijateljice. Na kakšen zvit način ste me spravili Mrs. Mary Repenšek in Mrs. Mary
Slovenska Ženska Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, III.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki, Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina ie samo 25c mesečno.
Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
u
Z AR J A"
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo želi in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.Cz letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111.
OO<K>O<><><><><><kkkxkh>O c^
URADNO NAZNANILO PODRUŽNICAM SŽZ.
NOV OTROŠKI KONCERT PRI SVET! TEREZIKI
Johnstown, Pa.
Še je v dobrem spominu pri Slovencih v Johnstownu in okolici lepi nastop slovenskih otrok iz Moxhama, ki smo ga videli v dvorani svete Terezike v nedeljo 28. maja. Tisti, ki so ga videli, ga zelo hvalijo, onim, ki ga niso videli, je žal, da niso prišli zraven.
Vsem pa naznanjamo danes novico da se otroci prav pridno pripravljajo za nov podoben nastop. To pot bodo peli cel ven-ček slovenskih narodnih pesmi nekaj v dveh, nekaj v treh glasovih. Znani "Janko", ki je pri prvem nastopu tako korajžno pobil kar tri Turke, bo sedaj zopet marsikaj prav lepega zapel. Z njim bo pelo okoli 40 otrok. Večinoma že dobro znajo in se prav nič ne bojijo, da bi kaj polomili.
Poleg petja bosta tudi dve igri, obe s petjem, ki bosta obe napravili mnogo smeha v dvorani. Prva ima naslov "Naša slovenska šola". Prav majhni otro-čiči bodo v tej igri pokazali, kako se v slovenski šoli uče brati in peti. Na koncu svojega pouka se bodo pa igrali "nigerčke". — Druga igra se pa imenuje "Plan-šarica". Slovenska deklica v narodni noši nam bo pokazala, kaj je pravo veselje. Tudi dveh malih, ki sta znana pod imenom "Sunny Boy in Sunny Girl", ne bo manjkalo. In še drugi, ki jih zadnjič ni bilo, pridejo na program s svojimi plesnimi umetnostmi. Torej se obeta zelo bogat in jako pisan program.
Kedaj pa bo ta reč? V nedeljo 6. avgusta ob 4 :()0 popoldne. Nič se ne bojte, da bi nam bilo preveč vroče tisto nedeljo popoldne. Ce bo še tako vroče tam zu-
|naj, v naši cerkveni dvorani v basementu, je vedno prav prijetno hladno. Vroče vam bo samo v slučaju, da se boste preveč smejali. To bo pa vaša lastna krivda. Torej le pridite in vedite, da vam ne bo žal.
Vstopnice se prodajajo vsepovsod po 25 centov za velike, po 10 centov za male. Dobite jih pa lahko seveda tudi pri vratih v dvorani na dan prireditve. Torej na veselo svidenje. Da boste zadovoljni, vam garantira
Eden ki ve.
ČLANICAM SŽZ. PODR. ST. 2
Chicago, 111.
Prosimo Članice, naj pridejo vse na redno mesečno sejo v četrtek 3. avgusta v cerkveno dvorano.
Odbor.
SMRTNA KOSA
V Amerikanskem Slovencu je bil priobčen dopis iz Eveleth, Minn, da se tam ustanavlja nova ženska organizacija, iz vzro-: ,	;	;ka, ker je zadnja konvencija
* i™ j sprejela lestvico za izplačilo po-: grebnih stroškov za umrlimi članicami. — Ker dosedaj nisem od nikoder prejela najmanjše pritožbe glede lestvice, sem se jako začudila kako da bi edino članice v Minnesoti ne bile zadovoljne z njo. — Nato pride u-radno povabilo od podr. št. 19 iz Eveletha, da naj pridem gor da razjasnim nekatere reči ker krožijo jako čudne govorice in to ne o lestvici, ampak o premoženju Zveze. Odzvala sem se povabilu, ter obiskala razen ene vse po družnice ki spadajo h Ženski Zvezi v državi Minnesota. Pro našla sem, da so vse podružnice popolnoma zadovoljne z lestvico, ki je veliko boljša, kot pa večna doklada katero smo dosedaj imele. Govorila sem tudi z nekaterimi organizatorkami novega društva za Minn, m tudi te so mi potrdile da je lestvica dobra m
Denver, Cole.
Dne 24. julija je po več mesečni bolezni za vedno zatišnil oči in se za vedno preselil v neskončno večnost nam dobrozna-ni rojak Math Cemas, ki je bil tukaj v Denver ju okoli 33 let. Dolgo let je delal v Globe topilnici, odkoder je zadnjih 8 let dobival pokojnino od kompanijc za katero je delal. Bil je član dr. sv. Jakoba štev. 12, HBZ., znanih katerega članstvo ga je spremilo k večnemu počitku dne 27. julija. Društveni člani in drugi znanci in prijatelji so se udeležili sv. maše in potem sprevoda na Mont Olive pokopališče. Rojen je bil pred 70. leti v vasi Podklanec štev. 12, fara Vinica v Beli Krajini. Umrl je pri svo- j Mary Kovšek,
vozili kaki dve uri prav počasi Mislila sem, da se jim zdi avtomobila škoda, da tako počasi vozijo, pa sta se bali, da pridemo prezgodaj domov, ker doma so bili zaposleni da so mogli vse pripraviti o pravem času. Ko sem odhajala od doma nisem popolnoma ničesar zapazila po čem bi mogla slutiti da se kaj izrednega pripravlja. Komaj sem pa stopila skozi vrata, ko sem prišla domov, se je luč trenutno zasvetila in polnih grl, katerih ni bilo malo, mi je zadonel na ušesa "surprize". Kar ostrmela sem, ko sem zagledala toliko ljudi in polne mize najboljših jedi in poleg tudi pijače. Vse to so dobre ženske prinesle s seboj, da so mi na ta način napravile prvo veselo presenečenje, prvo veselo godovanje, kakoršnega še ninsem imela, tukaj v Ameriki. Darovali so mi tudi lep dar, za katerega prav lepa vam hvala. V resnici sem bila presenečena, ko sem vse to zagledala. Jaz vam nikakor ne morem povrniti za vse te dobrote, katere ste mi izkazali. Bog naj vam to stokrat povrne.
Sama ne vem, kako bi se vsem za to dovolj dostojno zahvalila. — Prav lepa hvala Mary, Josephine in Joe, za vaš tolik trud. Hvala lepa tudi drugim, ki ste se potrudili za vs^ to. Hvala Mr. in Mrs. John Kovačič za dar, košarico krasnih cvetic, druž. Joe Remic, druž. Joe Zupančič, druž. Ciril Kovačič, Mr. in Mrs. John Cerpich, druž. Frank Verle, Mr. in Mrs. Frank Kaker, druž. Peter Novšek, Mrs. Rose Chuvan, druž. Frank Tezovnik, Mrs. Joe Repenšek, Mr. in Mrs. Joe Časi, Mr. in Mrs. Frank Repenšek, Jr., Mr. in Mrs. Frank Repenšek Sr., Mr. Joe Milauc, Gertrude Kaker, Veronika Repenšek, Mary Zaje, Josephine Skrube, Kathe-rine Jakel, Josephine Repenšek, Frank Bojance,
vera nas uči, da je lagati in obre-kovati velik greh. Naj bi tiste članice, katere vedno skrbi ali je organizacija dovolj katoliška ali ne, pomislile, da organizacijo tvori članstvo. Kakoršno je članstvo, taka je organizacija. Prav nič ne pomaga ako imamo v pravilih in povsod drugod zapisano, da smo katoliške, ako pa ne spolnjujemo zapovedi katoliške vere. Kdor vedoma obrekuje in laži prenaša, ne more biti dober katoličan. Vera samo na jeziku ne pomaga dosti, ako je v srcu ni.
Kamor sem šla po Minnesoti, povsod sem bila prijazno in z največjo prisrčnostjo sprejeta. Povsod sem našla dobre ljudi tako ženske kot moške, ki so naklonjeni naši zvezi. Razen par oseb na Evelethu, me je cela Minnesota, kjer se naše podružnice nahajajo zagotovila, da je 100% za Slovensko žensko zvezo. To dokazuje že dejstvo, da se organizirajo kar tri nove podružnice, ki se bodo naši zvezi pridružile. Seveda je to največ-
tm mestu. — Prosim, da to vza-J ja zasluga naše gl. odbornic«
ji hčeri in zetu, pri katerih je 'Alvin Clausen, Julius Parniski, lepo in mirno živel, dokler ge. Herman Nagel, John Kotnik, ni bolezen položila na posteljo.: Joe Zupančič, Frank Jake!, Joe Njegova hči in zet, Mr. in Mrs. Kovač, Luka Podbregar,, John
mejo na znanje tiste podružnice,
katerih pisma sem našla ko sem prišla domov in ki me vprašujejo kaj je z lestvico in kaj je z Minnesoto, da niso tam zadovoljne.
Moj obisk v Minnesoti je bil potreben iz več kot enega ozira. Imele so napačne informacije glede več sklepov zadnje konvencije, kakor tudi glede premoženja Zveze. Krožile so govorice da ima Zveza samo še šest tisočakov v blagajni, vse drugo je nekam šlo, zato se ne splača več kvodrov v Chicago pošiljat. Povedala sem jim, da kdor ne ver-jeme uradnemu poročilu da zve-zino premoženje znaša okoli 32,000.00, naj se gre kar prepričat in preštet zvezino imovino. Glavna tajnica in glavna blagaj-ničarka bodeti ^edno na razpolago vsaki članici, ki pride radi te' ga v Chicago.
Slovenska Ženska Zveza je katoliška organizacija. Katoliška
Mrs. Helen Jurčič, ki pozna c?
lo Minnesoto in ve kam se mor> iti agitirati. — Tudi na Evelethu, so si dale razložiti in pojasniti, kar jim je bilo napačno po-ročano o raznih sklepih konvencije. Razumne ženske so sprevidele, da so se prenaglile in res ni nobenega vzroka še za eno žensko organizacijo v Minnesoti' Upam toraj, da se bodo tam po-glihale in da bo vse O. K. Ak" pa ne, pa tudi ni nič zato. Če želi imeti Eveleth še eno žensko društvo, naj ga ima. Amerika jc prosta dežela kjer lahko vsa!* začne kakoršenkoli "bizines" hoče, tako lahko vsak organizira tudi novo društvo ako želi.
Vsem podružnicam, članica^1 in vsem drugim, ki so me tako prisrčno sprejeli, izrekam najlepšo zahvalo. Odnesla in ohranila bom samo lepe spomine, n3 moj prvi obisk v Minnesoti.
Marie Prisland, predsednica SŽZ.
Miklič in Otto Gaschka. — Ne smem pozabiti na Roberta Chuvcana in Albina Kovačiča, za šopke cvetic, katere sem prejela od njiju.
Še enkrat hvala lepa vsetf1 skupaj in pa prosim da mi oprostite, če sem katerega ime izpu* stila.	(Ogla3)
Mrs. Frank Kovačič.
"TARČA N IN ZLATI t. F V
I MfUnnnlifan Ni-wsmi«*« $frvirr>
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Tarzan je žalostnega obraza pogledal na starca: "Da, ali, pomni, da v civilizaciji boš našel prevaro, krutost, sovraštvo iti hinavščino. Dolgo je odkar si šel iz civilizacije. Nihče več ne bo interesiran za te. Jaz Tarzan od opic sem pustil svojo džunglo in šel v velika bogata mesta, ki so jih ogradili ljudje, »a sem se vedno k veselim srcem vračal v mojo džunglo; h mojim plemenitim zverem, ki če tudi so zveri} »a so poltene v ljubezni in sovraštvu. . .
Tako ne je nazadnje ual starec pregovoriti in je sprejel poveljstvo in vladarstvo nad zamorci. Kakih sto Bolganijev je šs ostalo poskritih po raznih rovih in krajih. Tarzan je ukazal, da naj preiščejo vsa kota in privedejo predenj vse gorile, ki jih dobe. Ko so jih privedli jim reče Tarzan; "Vi Bolgaiuji ste neustrašeni borci. Poles mene sedi velika duhovnica La. Hudobni o-;xu"ski duhovniki so se uprli njeni vladi in jo spodili s trona. . .
... vi ste zadnji vašega rodu. Pod enim pogojem sem pripravljen vas ohraniti pri 'življenju, da greste z duhovnico La in v OparjM kaznujete velike duhovnike, ki so se' proti njej uprli. Postavite jo nazaj na tron in ostanite pri njej kot njena telesna straža. Boiganiji so se en čas posvetovali, nakar stopi eden iismecl njih pred Tarzana rekoč: "Sprejmemo in smo pripravljeni obljubo udanosti naši kraljici in ji bomo zvesto in udano službovali. . ."
Zgodaj drugo jutro je Tarzan uredil vse potrebno za odhod. Kakih 3000 zamorcev in sto Bolganijev je odkorakalo proti mestu Opar, da tamkaj kaznujejo velikega duhovnika Cadj. Dolga karavana je šla naravnost proti Oparju in mala opica je bila prva, ki je opazila dolgo vrsto, ki se je pomikala proti mestu: Šli so naravnost proti palači, v kateri je bivala duhovnica La. Tarzan je pomešal Bolganije med zamorce, da je bil vsak upor onemogočen.
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjo jo. Računamo po ceni onega dneva, ko de-prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
$ 3.00..............Din 140	Za $ 5.00 pošljite....? 5.75
Za $ 5.00..............Din 230	Za $10.00 požljitc....?10-S5
Za $10.00..............Din 485	Za $15.00 pošljit>e....$16.«"
Za $10.25..............Din 500	/,a $20.00 po.šljite....$21«9
Za $20.00..............Din 985	'u $25.«) pošljite....$26.W
Za $20.00..............Din 1000 Za $40.00 pošljite—-$41-25
Za $50.00..............Din 2500	U $50.00 pošljitc....$51.5°
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, IL*"
Četrtek, 3. avgusta, 1933.
AMERIK AN SKI SLOVENEC
Stran 8
SLOVENSKI PROTESTNI SHOD V CHICAGI
"Amerikanski Slovenec" je že poročal zadnji torek, kako približno se je vršil in potekal veliki slovenski protestni shod v Chicagi, ki so ga aranžirala slovenska katoliška društva v Chicagi.
Kljub veliki julijski vročini je bila udeležba zadovoljiva. Navzoči so z vso pozornostjo sledili izvajanjem govornikov in po govorih so sprejeli krepko resolucijo.
Shod je vodil predsednik shoda g. Leon Mladič, ki je istega otvoril z primernim nagovorom kmalu po 8. uri. G. Mladič je obrazložil na kratko pomen shoda ter povda-ril, da je namen tega protestnega shoda, da katoliški Slovenci dvignemo svoj protestni glas proti preganjanju in zapostavljanju ka-toličanstva v Jugoslaviji po framazonsko-li-beralnem režimu. V primero je povedal, kako velik protestni glas so dvignili n. pr. ju-dje po vsem svetu, ko jih je začel Hitler v Nemčiji preganjati. Dolžnost naša je, da tudi mi katoliški Slovenci pokažemo svojo načelno solidarnost z našimi brati v starem kraju, zdaj, ko se kaže sovražnost napram ka-toličanstvu.
Pred shodom in med govorniškimi točkami Je nastopala "Adrija" s svojim pevskim zborom.
Glavni govornik v imenu lajikov je nastopil obče znani ugledni chicaški Slovenec g. Ludvik Košnik, predsednik društva Najsvetejšega imena, ki je izvajal v svojem govoru, kakor sledi:
v< "Ni naš namen, da bi nocoj na dolgo in široko razpravljali o težkih gospodarskih razmerah, zoper katere se imajo boriti naši rojaki v stari domovini; saj vemo vsi, da so te razmere dandanes težke in razdrapane po celem svetu, kar čutimo več ali manj tudi mi na lastni koži.
"Tudi ni naš namen, da bi globoko posegali v politične razmere v Jugoslaviji, ker ta shod ni bil sklican v ta namen; pač pa je bil skli-can zato, da podamo svoje mnenje glede verske svobode,.katera se našim rojakom krati v tako krivični meri.
Da pa ne bo kdo rekel, da smo se s tem stlodom prenaglili, češ, da se našim rojakom ^ domovini ni godilo ni se ne godi nobena
1>lvica, se mi zdi potrebno, da poseženi ne-k°bko v preteklost.
-Molčali smo, ko je pred leti diktatura
soda
u«tila vse politične stranke in je ista u-^ ?-adela mogočno ljudsko stranko, kate-ru. 60 ie toliko vrsto let borila za pravice pri-. Ostega slovenskega naroda; mislili smo, da Je kaj takega v resnici bilo potreba, da se u-1-ede razmere v novoustanovljeni državi.
"Molčali smo, ko je vlada ukinila in prepovedala vsa druga katoliška društva in organizacije ; molčali smo celo, ko je vlada razpustila in prepovedala mogočno organizacijo, Ponos celega katoliškega slovenskega naroda, organizacijo, katera si je s svojo disciplino in nastopom pridobila ugled in občudovale ne samo celega naroda doma, ampak tudi lZVen nieja Jugoslovanske države; organiza-£J0' katera je bila navdušen in vnet naraščaj atoliškega živi j a v domovini, organizacijo Katoliškega "Orla".
'Na en mah je bilo podrto vse, kar so naši °ditelji v teku deset in deset letih s tolikim
trudom in s tolikimi žrtvami pozidali; ali je vlada prepovedala vse te organizacije morda za to, ker se niso pokorila postavam nove države? Ali mar zato, ker so bile revolucijo-narne nasproti novi državi ? Kaj še!
"Framasonski liberalni režim je bodlo v oči, ker so vse te organizacije bile na strogo katoliški podlagi, le zaradi tega je naše ljudstvo moralo prinesti te velike žrtve, rado ali nerado domovini na oltar.
"Ako bi bila vlada tedaj pravična, zakaj ni razpustila organizacijo liberalnega, fra-mazonskega "Sokola"? A to organizacijo je podržavila in ji dala neke predpravice, s katerimi danes vohunijo, ovajajo in strahuje-jo ubogo katoliško slovensko ljudstvo. Pravim, tudi tedaj smo molčali, čeravno bi bilo na mestu, da bi že tedaj spregovorili.
"Ali ni bilo dovolj, da je ta režim vzel našemu narodu vse, kar mu je bilo milega in dragega; zadnje čase prihajajo žalostna poročila, kako žandarji in razgrajajoči Sokoli nadzorujejo slovensko duhovščino v stari domovini, da duhovniki ne morejo in ne smejo svojim vernikom niti v cerkvah pridigovati po svoji vesti in dolžnosti, da ne bi nastavljeni špijoni čakali na vsako besedo, katero bi na en ali drugi način po svoje ukrojili, da bi imeli vzrok tirati duhovščino pred sodnijo, pred katero največkrat obvelja lažnjiva obtožba teh vohunov, kot pa resnična izjava duhovnika. Da celo jugoslovanski škofje niso izvzeti pred tem tiranstvom, vam je vsem gotovo znano; nadalje hoče sedanji framazon-ski režim preprečiti katoliško vzgojo slovenske mladine in jo s protekcijo Sokola odtujiti nadzorstvu katoliške cerkve. A o tem naj govori bolj podrobno naslednji govornik.
"Ko je prišlo torej tako daleč, da so začeli na tako krivičen način zatirati najdražje svetinje slovenskega naroda, svetinje, za katere so naši pradedje prelivali svojo kri in dajali svoje življenje zanje, svetinje svete vere, tedaj mislim, da je zadnji čas, da spregovorimo in sicer z odločno besedo zakličemo na ves glas, preko širnega oceana: ne strinjamo se ampak ogorčeno protestiramo proti takemu krivičnemu režimu nasproti našim rojakom v Jugoslaviji.
"Naj jugoslovanska vlada, naj naši dragi domači v stari domovini zvedo, da vsaj katoliški Slovenci v Ameriki, katerim deli naša nova domovina vso ljubo svobodo, zahtevamo isto svobodo svojim rojakom v domovini, če že ne v drugem oziru, pač pa popolno svobodo v verskem oziru.
"Vsi dobro vemo, da so našim ljudem doma usta zaprta, roke povezane, tisk prepovedan, pod senco žandarskega bajoneta, z drugimi besedami, sami si pomagati ne morejo saj vsaka tako majhna opazka zadostuje da te vtaknejo v luknjo kot protidržaven element.
"Zato so si pa katol. društva v naši naselbini vzela v svojo dolžnost, da na tem shodu odobrimo resolucije, katere se vam bodo prebrale ob koncu tega shoda; te resolucije bodo podpisali predsedniki in predsednice vseh naših katoliških društev. V teh resolucijah bomo natanko in odločno izrazili svoje mnenje, svoje želje in zahteve. Poslale se bodo te resolucije na Jugoslovansko vlado in vsa druga merodajna mesta. Te naše resoluci-
je, katere hočemo pošiljati edino le iz pravega, dobrega namena, pa naj podpre s svo jo priprošnjo naš veliki mož, rojak, katerega hočemo jutri slovesno proslaviti v Lemon tu, škof Baraga, da bi te naše resolucije našle odprta ušesa in odprto, bratoljubno srce pri jugoslovanski vladi.
"Kadar bo torej jugoslovanska vlada delila enake pravice vsem trem narodom in dala našim dragim rojakom v domovini zaželje-no svobodo vsaj v verskem oziru, tedaj bomo tudi mi navdušeno klicali: Živela, a živela pravična, svobodna Jugoslavija!"
— Gromovit aplavz je zagrmel po dvorani, ko je govornik g. Košnik končal svoj govor, znamenje, da je zadel s svojo krepko besedo na slovenska srca.
Nato se je prečitala navzočim izjava, resolucija in protest, ki se glasi dobesedno:
IZJAVA
Članstvo katoliških podpornih in kulturnih. organizacij v Chicago, III., zbrano na sestanku 29. julija, odločno protestira proti preganjanju katoliške Cerkve v Jugoslaviji.
Znano nam je, kaka velika nasilja se vrše nad, katoliki naše domovine. 'Ze mesece nas informirajo naši Icatoliški listi, o tem pa tudi privatnim potom smo zvedeli, zadnji čas je, da na vse dovoljene načine protestiramo. . .
proti krivicam, ki se gode našim bratom Tako skrb smatramo m našo važno dolžnost. Tem bolj, ker so katolikom v domovini odvzete vse možnosti samoobrambe, bodisi potom tiska, bodisi potom javnih zborovanj, bodisi potom političnega udejstvovanja, dočim stoje njihovim nasprotnikom vsa ta sredstva velikodušno na razpolago. S takim javnim protestom smo nasprotno že predolgo odlašali, ker smo verjeli varljivim obljubam, ki so prihajale iz najvišjih mest. Zavedamo se, da prihajajo naši protesti iz srca celokupnega našega katoliškega ljudstva, ki ima danes v domovini šiloma zavezana usta.
Izmed premnogih nasilj, ki so se izvršila nad Jcatoliki naše domovine, omenjamo posebno :
a)	Razpust katoliških prosvetnih ustanov, posebno mogočne Orlovske in Prosvetne zveze., in delni razpust hrvatskega prosvetnega društva No,predale, za Jcar ni bilo nobenega vzroka in kar pomeni praktično onemogočen je slehernega katoliškega prosvetnega dela. Ob isti priliki je bila dana vsa svoboda in državna pomoč mekatoliškim in protikato-liškim društvom, na katera ne morejo katoličani po svoji vesti nikoli pristati. Tako na primer Sokolu kraljevine Jugoslavije.
b)	Službeno potrjene in za poučevanje edino dovoljene šolske učne knjige žalijo katoliško moralo in zavijajo zgodovinska dejstva.
c)	Šolski zakon vsebuje poleg drugih za kat. roditelje nesprejemljivih točk tudi to, da nadomestujejo učitelji veroučitelja, kljub temu, da nastavljajo oblasti na šole s čisto katoliškimi učenci tudi učitelje nekatoliške vere, in je bil zadnji čas dolgi, vrsti katol. duhovnikov, ki imajo po svoji službi poučevati v šolah verouk, iz ničevih razlogov uradno prepovedan in s silo zabranjen vstop v šolo.
d)	Več duhovnikov je bilo samo zato, ker so vestno vršili svojo duhovniško službo, klicanih pred policijske oblasti in kaznovanih.
Nekaj jih je bilo cclo batinanih.
e)	Policija cesto moti m zabranjuje tudi čisto verske manifestacije, procesije, službe božje za mrtve itd.
f)	Odlični uradniki, ki so praktični katoliki, se "iz službenih potreb" v takem številu prestavljajo na najslabša mesta in odpuščajo iz državne službe, da danes že ni več skoro nobenega praktičnega katolika na kakem res odličnem in odgovornem mestu. Premnogi so bili protipostavno odpuščeni brez imkojnine in niso bili ponovno sprejeti v službo niti, ko je državni svet njihove razrešilne dekrete razveljavil:
g)	Po naročilu in na pritisk višjih oblasti izvaja policija in okrajni glavarji posebno nad katoliškimi izobraženci nečuveno strahovlado, Vsak čas, protizakonito tudi v njihovi odsotnosti, ob vsakem nočnem času in pogosto preiskujejo njihova stanovanja, jih gonijo v preiskovalne zapore in obsojajo brez vzroka m, denarne in zaporne kazni, proti čemur ni praktično nobenega priziva.
h)	Katol. tisk ječi pod drakonsko cenzu ro, tako da moremo dobivati zanesljiva poročila iz domovine le iz tujih listov, ozir. privatnim potom, in se ne, moremo zanesti niti na pisemsko tajnost, ki je sicer zakonito zajamčena, pa se krši po uradnem nalogu, Istočasno uživa protikatoliški tisk vso državno svobodo in ga obstoječi režim za njegovo pro-tikatoliško delo celo direktno podpira in vzdržuje.
i)	Užaloščeni in ogorčeni opažamo popolno soglasje med prizadevanjem in načrti od katoliške cerkve obsojene in izobčene prostozidarske lože in med prizadevanji in načrti današnje vlade naše domovine,, parlamenta in senata, ki je vse kaj drugega kot izraz narodne volje. Te vzajemne protika-toliške tendence se posebno kažejo v neprestano se ponavljajočih napadih na katol, re-dove, katol, institucije, verski odgoj mladine, v ponavljajočih se zahtevah o ločitvi cerkve od, države, in v napadih na samega poglavarja katol. cerkve, ki se ga nazivlje tujega suverena, Na vse to so katoličani primorani molčati.
'Proti vsem tem očitnim krivicam katoliška društva v Chicago, lil., odločno protestiramo in opozarjamo odgovorne činitelje, da, v imenu pravice in kulture in vsem državljanom zakonito zagotovljene svobode ne pustimo gaziti naj primitivne] ših državljanskih pravic.
Najodločneje protestiramo:
da je naši veri in našemu narodu sovražni jugoslovanski režim zatrl našo Slovensko ljudsko stranko, ki je zrasla iz src našega vernega slovenskega naroda in toliko storila za njegov verslco-narodni in socialno-gospo-darski blagor;
da je isti režim razpustil našo mladinsko organizacijo "Orla" na katero smo bili po pravici pred vsem svetom ponosni. Obenem pa je vzel pod svojo posebno zaščito državno pobarvanega "Sokola", ki je bil in je med nami vedno nositelj protikatoliških liberalnih idej ter kot tale vsikdar zagrizen nasprotnik katoliške cerkve;
da isti režim namenoma in očividno prezira katoliško slovenstvo, ki tvori 90% našega naroda. Zastopstvo njegovih interesov pri vladi je v rokah samih poklicnih liberalnih denuncijantov, ki jim narod nikoli ni poveril te naloge, temveč ga zastopajo le po milosti
framazonskega režima;
da isti režim na podlagi denwncijacij slovenskih liberalcev naše uradnike in druge vodilne može neomajanega katoliškega prepričanja brezsrčno trga iz objema njih dragih in jih pošilja v južne divjine, predčasno upokojuje, ali pa brez zaslužka in kruha kratko-malo meče na cesto;
da je isti režim vzel svobodno besedo slovenskemu katoliškemu, tisku. Niti protestirati ne sme proti krivicam, ki se narodu, katerega zastopa, dan za dnem gode. Nasprotno pa, uživa, protikatoliško časopisje vso *vobodo in celo protekcijo.
Da, proti vsemu temu in sploh vsem krivicam in šikanam vladajočega framazonskega liberalnega belgrajskega režima najogorče-nejše protestiramo. Prvič zato, ker vse to bije v obraz prirojenemu pravu naroda in posameznikov. Drugič, ker je jugoslovanska vlada sramotno snedla častno besedo, ki so jo nam ameriškim Slovencem, njeni zastopniki, črno na belem dali, da bo naša ožja domovina v novi širši domovini svobodna glede vere, narodnosti in združevanja.
V Chicago, Illinois, U. S. A. dne 2». julija 1933.
Resolucijo sprejemajo in podpisujejo v imenu društev sledeči predsedniki in uradniki:
LUDVIK KOŠNIK, predsednik društva Najsvetejšega Imena.
ANDREW GLAVACH, predsednik dr. sv. Ivana Krstitela, 13, DSD,
KAROLINA PlCMAN, ..predsednica -dr. Marije Pomagaj, 78, KSKJ.
JOŽEF BERIBAK, predsednik dr. sv. Štefana, 1 ,KSKJ.
MARY ANZELC, tajnica dr. sv. Terezije, 16, DSD.
FRANK KOZJEK, predsednik clr. sv. A-lojzija, 47, KSKJ.
JOŽEF FAJFAR, predsednik dr. Danica.
FRANK PRIMOZICH, tajnik dr. sv. Cirila in Metoda, 33, ZSZ.
LEO MLADIC, predsednik družbe sv. Mohorja.
ROSE BANICH, predsednica dr. sv. Neže, 82*6, K. Boršt.
GREGOR GREGORICH, predsednik dr. Marije Cist. Spoč., 211, KSKJ.
FRANK A. AUGUSTIN, predsednik dr.
sv. Jurija, 960, K. Boršt.
MATJAŠ HAJDINJAK, predsednik dr. sv. Martina, 178, KSKJ.
Prečitano resolucijo in protest je občinstvo sprejelo s živahnim aklamiranjem. Nato je g. predsednik shoda pozval vse navzoče, ki so za izjavo, resolucijo in protest, da naj vstanejo, kar je cela dvorana storila in s tem soglasno odobrila in sprejela prečitano resolucijo in protest.
Nato je zapela "Adrija" pesem: "Hej Slovenci", katero je pela stoje vsa dvorana, nakar je g. predsednik zaključil shod.
— Shod je napravil na vse mogočen utis in prepričani smo, da ko bodo čitnli to poročilo naši katoliški rojaki po naših naselbinah, da bodo storili isto, kar smo storili mi v Chicagi, da pokažemo materi domovini, kateri krade framazonski režim v Belgradu versko svobodo, da z njo čutimo tudi mi njeni sinovi in hčere na tujem. Naj ji bo v prijetno zavest, da je njeni otroci na tujem v njenih trenotkih bridkih preizkušenj nismo pozabili.	^
RAZNOTEROSTI
STARE ROKOPISE RAZIS- | KUJEJO	I
Znanstveniki so dobili že ped 100 leti v Napoleonovi do-1 Prve odbmke manihejskih ro-°Pisov v perzijskem, sirskem in ^o kitajskem jeziku. Le Coque lri P. Miller sta prečitala roko-Pl«e in ugotovila njihovo vsebi-tl(»- A vsi ti lističi so prinesli le ^o podatkov o manihejskem 'JVoverstvu. Zato so bili razis-Hftv
Dr.
?ci slejkoprej navezani
Ovseni na slučajne pripom-
Pri grških in latinskih avtorjih.
. j*»le jeseni leta 1930 so slu-4Jno našli neki zidarji v Egip-" blizu vasi Medinet-Madija, ^ :n° od Fajuma, prastari za-QJ z devetimi zvitki. Papirji so hudo poškodovani in najdi-'■H so jih hitro razprodali po Posameznih kosih: Neuke ljud-" v° misli, da varujejo stari ro-,0pf| Ustnike pred boleznijo in evščino ]cot posledico čarovnij. ^ angleški nabiralec papiru-2VLChester Beatty je prepozno sji e' 0 niedineški najdbi in re-^o del zaklada, ki pa ven-^ šteje več sto kosov zvitkov.
mski strokovnjak prof. Karel £itJldt* ki>Je dobil nalogo, pre-čil 1 ysebino' .]'e predvsem izro-lUl ^oskodovane rokopise kemi-tih I1'' Hubscherju. Po dveh le-Keftnčnega zdravljenja so po-
stali papirji čitljivi.
Prof. Schmidt se je s pomočjo mladega ruskega orientalista dr. G. Polockega lotil čitanja. Ugotovila sta, da izvirajo pretežno koptski papirji iz II. do III. sto-stoletja po Kr. in se ločijo po vsebini v dve skupini. Prva vsebuje nauke o postanku sveta v duhu starega perzijskega verstva o stalnem boju luči in teme. Druga pa našteva nravstvene predpise, ki človeka morajo rešiti pred pogibeljo po smrti. Besedilo stalno navaja v dokaz številne Manijeve himne, reke in obrednosti. Ti dokazi so najbolj dragocen del rokopisov. Manihej-ski nauki pomenijo namreč edinstven slučaj v zgodovini verstva, j ker so izginili po tisočletnem ob-| stoj u brez sledu. A svoječasno so se razširili iz Irska po Indiji, Kitaj u, Egiptu, Siriji in segali celo v Italijo.
Utemeljitelj vere, Perzijec Mani (Manihej pri Grkih), rojen 215 po Kr., je v teku 30 let z izrednim uspehom širil svoj pokret. Zapustil je veliko perzijskih, sirskih in grških rokopisov. Trdil je, da je poslan po Bogu, da bi zedinil Kristusove, Buddho-ve in Zoroastrove nauke. Njegovi sovražniki, Zoroastrovi duhovniki, so ga naposled sežgali na grmadi. Manijevi učenci sc bili hudo preganjani in je bilo
Zemlj
med njimi veliko mučencev. jstuje Kljub temu so povečali število slimo manihejskih občin. Tudi sv. Avguštin je skozi devet let bil manihej ski pristaš, dokler ni prestopil v krščanstvo. Manihejci | so bili zatrti na vzhodu šele v 'XIII. stoletju, nekoliko pozneje so izginili tudi v Evropi. Zna-!nost še vedno ni ugotovila ali j: : hotel Mani ustvariti "univerzalno verstvo krščanstva, budizma in Zoroastrovih naukov", ali pa je bil samo kristjan, ki je podlegel močnemu vplivu domačega perzijskega verskega izročila. Vsekakor so smatrali manihejci Kristusa za mogočnega kralja vesoljstva in se malo zmenili za zapuščino apostolov. Novi rokopisi bodo v marsikaterem pogledu spopolnili podatke o tem razkolu, ki ga je dolgo zatirala katoliška in pravoslavna cerkev.
le, da si vesoljstvo zami- jrom enega milimetra. V tem pri-v silno majhnem merilu. Imeru bi bila naša najbližja zvez-a naj bo krogla s preme-'da stalnica Alfa v skupini Cea-
taurov oddaljena od zemlje nič manj kakor 3000 kilometrov. Ce izračunamo velikost te zvezde na
LAD1JA, KI JE B ILA ŽE NA SEVERNEM IN JUŽNEM TEČAJU
VPLIV ZVEZD NA ŽIVLJE-
|	NJE.
I Že pred kakimi sto leti »o skušali ugotoviti vpliv lune na rastlinstvo na zemlji. Do konkretnih zaključkov niso prišli. Ugotovljeno je bilo, da je luna uga-Jsla zvezda, ki ne izžareva nika-kih žarkov in da torej ne more vplivati na življenje na zemlji.
Stalne zvezde, kakor tudi planeti, so preveč oddaljeni, da bi mogli učinkovati na pojave v življenjskem področju na zemlji. Da se o tem prepričamo, zado-
Na sliki ie laoija iadernica po imenu ' City of New York", katera .je v morskem prometu že nad polstoletja. S to ladijo se je podal na severni in jufirn tečaj ameriški raziskovalec admiral Richard E. Byrd. Zraven je slika nck:s;a Eskima in eskimovskega psa, katera ic Byrd dovcdcl s severnih krajev. Ta ladija je razstavljena na svetovni razstavi v Chicagi in si jo posetniki lahko ogledajo.
podlagi velikosti solnca, potem bo znažal premer te zvezde 11 cm. V tem zmanjšanem vesolj-stvu bi se solnce nahajalo 12 m daleč od zemlje. Največji planet Jupiter bi postal samo kroglica s premerom enega centimetra, ki bi krožil okoli solnca v razdalji 60 m in Neptun bi delal to j pot v razdalji 350 metrov; ta bi ' imel premer 4 mm. Te zvezde, ki so popolnoma »mrznile, morejo še manj vplivati na življenje na zemlji, kakor luna sama.
Po izločitvi vseh teh zvezd «-stane samo solnce kot edina zvezda, ki vpliva na življenje na svetu. To je pač že stara resnica; kajti znano je, da jt vse organ-sk& življenje na Kemiji odvisno od izžarevanja solnca.
-o--
PO PORODU JE ZOPET
IŽPRECffVORILA V Aleksandri j i v Italiji praznuje učiteljica Fo rtu na ta Righizzi 101. rojstni dan. Stara učiteljica se je rodila v mestu Reggio Emilia. Ptoročila se je pri 22. letu, imela je 11 otrok. Najmlajši živi še z njo in je star 56 let. Ko je učiteljica povila dvojčke, jo je zadela kap in postala je niutasta. Povila zopet dvojčke in tedaj je zopet spregovorila. Njen raož je bil lekarnar in je umrl 1, 1877., Bil je garibaldinec.
-o-
Človeška lobanja prenese v .dolžino pritisk do 13 stotov.
SWW ?
••»uro
AMERIKSNSKI SLOVENEC
Četrtek, 3. avgusta, 1933.
W,
m


i

■oooooooo oooooooo oooooooo-oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo« oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
Izpod Golice
SLAVKO SAVINSEK.
Povest z gorenjskih planin
•oooooooo •oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo-oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo •oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo


m
Precej se je že zdanilo, ko zagleda Tilen v drevju skrito kočo. Z novimi močmi stopi dalje. Ko pride do koče, niti ne odloži ranjenca, ampak sune z nogo v vrata, ki pod težkim udarcem zacvilijo in odskočilo. S pograda ob ognjišču plane velika močna ženska, ki jo pa v temi, ki vlada v koči, ni mogoče razločiti natančneje.
"Kdo je?" plane krepak ženski glas, podoben bolj moškemu ko ženskemu.
"Jaz, mati!"
"Se tako pride domov?"
"Raje pomagajte. Ranjenca imam!"
"Si se pa že zopet pobijal z financarji, seme negodno!"
"Mati, boste potlej! Zdaj dajte prostor na pogradu, da tegale odložim. Roki imam čisto mrtve!"
Mati plane z ležišča k Tilnu. Pa takoj nazaj k pogradu, popravi in zrahlja plevnico, pogrne čeznjo hodno rjuho in pomaga odložiti Tilnu vanjo ranjenega Matevža.
"Mati, pomagajte mu!"
"Caj, da vidim, če je še živ!"
"Živ! Pa malo!"
"Ne gobezdaj, svečo užgi!"
Tilen stopi k polici, ki ve, da hranijo na njej mati svečo in vžigalice, prižge luč in stopi k pogradu.
Mati pozoi-no motre ranjenca, ki leži še vedno nezavesten.
"Ta je z Bogom!" kratko vrne v Tilna.
"Mati, ne sme biti!"
"Pa je! — Caj, naj rano pogledam!"
Odveže mu obvezo in se skloni k rani.
"Kaj si pa počel z njim? Prisadilo se mu bo!"
Mati čuti, kako Tilnu sveča v roki trepeta, da opleta plamen semtertja.
"Ali je šla krogla skozi?" vpraša Tilna.
"Ne vem!"
"Pomagaj mi vzdigniti ga!"
Dvigneta Matevža, ki glasno zastoka. Mati seže z roko pod pleča ranjenemu in otipava.
"Ni skozi! Pod lopatico se je ustavila. Pljuča so pa prestreljena. Ne bo dolgo!"
"Mati, kot se Bog prosi, prosim, pomagajte!"
"Seveda, zdaj je mati dobra, ko ste se nastre-ljali! To je bilo treba in njemu?"
Tilen stopi k materi, sveča mu trepeta in krepko zgrabi materino roko.
"Mati, je res izgubljen?"
"Je!"
"Grem po zdravnika?"
"Da vaju oba zapro!"
"Mati, recite!"
"Kaj naj rečem?" Pa vseeno pomisli.
"Samo eden bi mogel pomagati, Če je kaj pomoči."
"Terpina*iz Podbrega, padar Janez Terpina!" Ali čelo ji pri tem zleze v gube in iz ust pljune mati slino, ki je ne more požreti.
"Grem ponj takoj!"
"Kam? Da te financarij dobe!"
"Pa pojdite vi, mati!"
Mati ga pogleda. Bere Tilnu na bledici obraza, da trpi.
"Čaj, tole mazilo mu denem na rano, potlej grem."
Stopi k drugi polici, vzame lonček z mazilom in namaže rano. Potem jo znova obveže s platneno krpo, ogrne si ruto in stopi med vrata.
"Zakuri in vode prinesi. Tamle je žganje, daj mu je piti, pa samo po požirkih. Potlej skuhaj čaja in mu ga daj. Pa dobro ga odeni. V
treh urah bom nazaj ! Glej, da se financarjem ubraniš, če pridejo sem."
Tilen pokaže s pogledom na puško ob ognjišču.
"Streljanja je že dovolj," mu brani mati. "Saj jih menda ne bo. Ne vedo za kočo. Z Bogom !"
In že stopi skozi duri, zapre za seboj in urno izgine med drevjem proti Črnemu vrhu. Tilen odene Matevža, ki ga pričenja tresti mrzlica, mu vlije v usta požirek žganja, odpre duri, pa nažge ogenj na ognjišču, pristavi lonec z vodo in sede k ranjenemu tvarišu.
Mati Tilnova, stara Meta, hiti z velikimi-ko-raki, ki jih človek šestdesetletni ne bi prisodil, proti Črnemu vrhu. Težko gre vkreber; ne radi strmine, ampak radi misli, ki ji vstajajo v duši, ko gre to pot, ki naj jo zopet privede skupaj ž njim, z Janezom Trpino. Kako dolgo že ni govorila ž njim? Odkar je bil Tilen eno leto star. Zdaj pa jih ima šestintrideset. Videla ga je mnogokrat, bila ž njim skupaj, ko je vedno in vedno znova pritiskal za njo; pa ni ž njim spregovorila besede, odkar ga je bila vrgla iz ravno te koče, kjer leži zdaj ranjeni Matevž. Slišala je o njem, mnogo, mnogo, saj so ga hvalili vsi, ki jim je v bolezni pomagal pri ljudeh in pri živini. In teh je bilo mnogo, ne samo po gorskih vaseh, tudi v dolini in notri v Ljubljano in v Gradec in celo na Dunaj so ga klicali k bolnikom, ki so jim že zdravniki odrekli vsako upanje, pa jim je on vrnil izgubljeno nado ter jih ozdravil.
Kako ga je ljubila včasih, ko mu je zaupala vse, nazadnje svojo čast. Kako ga sedaj sovraži! Sovraži vsa leta, ko se ji je bil izneveril in šel z lepo tujko, ki jo je zdravil ter se vrnil k njej in k otroku nazaj šele čez deset mesecev in ji znova hotel vsiliti svojo ljubezen. Joj, kako ga je takrat pognala čez prag! Da si ni upal celo leto blizu. Potem je hodil večkrat, jo čakal na cesti, kamor je šla po opravkih v dolino, hodil za njo ure daleč, toda ni mu odgovorila na nobeno vprašanje, ni ga pogledala, da bi bil njen pogled ujel.
Danes pa gre ona k njemu. Na sinovo prošnjo, ki jo je videla vroče goreti v utrujenih očeh! In te oči so bile oči Janeza Terpine, Til-novega očeta! Ravno tako je gledal vanjo Janez, ko je prosil, naj bo njegova! Prav tako!
Že je bilo solnce vzšlo, ko je prišla Meta iz dobravskega grabna. Šla je nekaj časa ob Je-senici, nato pa čez njo in preko Golobovih travnikov pod Brežnikovimi boršti v Podbreg. Vedela je dobro, da se Janez drži pri Kuharju, zato je naglo krenila tja. Ravno so vstali Ku-harjeva mati.
"Ali je Terpina pri vas?" vpraša Meta.
"Je. Ponoči je bil pri Velikonji, kjer je krava povrgla, pa je šele v jutro zaspal.Na skednju leži."
Meta se napoti v skedenj. V slami desno ob vhodu spi Janez, Meta tiho stopi k njemu. Kako je star, kako majhen! Upognila so ga leta.
Povleče ga za ramo.
"Janez, vstani!"
Terpina plane kvišku in si mane oči.
"Meta, ti?" se začudi. Ko bi se nebesa odprla ali peklo, se ne bi mogel začuditi bolj. "Kaj pa je vendar tebe prineslo?"
"Nič ne vprašuj, pa pojdi z menoj! Mudi se! Za življenje gre!"
"Kam pa?" vstane Terpina in si otepijo slamo raz obleko.
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva"— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
© i
DVE NOVI COLUMBIA PL0SC1
(S+OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO]
>000000«00000000<KX>000000000000000000<>00000000000000^'
.75c
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ....................................
25181—Želel	bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c
25001-F—Na	ofceti
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika................................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet................................................75c
2R011-F—Pokšotiš
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25016-F—Koračnica	otroških pesni
Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c
25017-F—Zapoj	mi ptičica glasno, petje z orkestr.
Ptička, petje z orkestr...........................................75c
25019-F—-Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon -..............75c
25031-F—Na sveti večer pri Hošlink
Pred volitvami, komična prizora ..........................75c
25033-F—Gor čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c
26035-F—Slovenska polka
Slovenski lendler, tamburice ................................75c
25036-F—Slovenski	valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Stoji,	stoji Ljubljanca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F—-Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester ........................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-F—Ljubezen	in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c
25047-F—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25048-F—Na	kranjskih gorah, polka
Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c
25049-F—Zadovoljni	Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c
25051—Vzajemnost,	šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c
25053—Hribčki	ponižajte se
Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet ......................75c
25054—Bodimo	veseli, polka
Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c
25055—Vigred	se povrne
Oj dober dan, moški kvartet......................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
Perice, moški kvartet .................................................75c
25058—Janez	Čuk in Milka Sova, I. del
Janez Čuk in Milka Sova, II. del...............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio..................................75e
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ...........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
< *inan«4 na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
tudi stenografi imajo svojega svetnika
Stenografsko mesto v mestu Arles na Francoskem je proglasilo svetega Genezija za zaščitnika stenografov. Sv. Gene-zij je torej postal varuh stenografov. Zaščitnik stenografov je bil obglavljen leta 303 po Kr. Bil je doma iz Argesa. Splošno so ga poznali za izredno hitrega tajnika, ki ni pisal vedno z navadno latinico, temveč je pogosto rabil tudi posebno okrajšave im posebna znamenja. Zapisoval je kot državni Uradnik govore v senatu, na sodišču itd. Ko je bil sv. Genezij še katehumen in mu je sodnik dal malog, da v zapisnik napiše smrtno obsodbo proti nekemu kristjanu, se je sveti Genezij temu uprl. Zaradi tega so ga dali obglaviti.
-o-
med volkovi je živel
V	velikem gozdu na Zlatibo-ru blizu Užice so našli kmetje te dni 7 letnega dečka, ki je pravi Tarzan. Že na zunaj se mu je poznialo, da je dolgo živel v gcizdu. Odvedli so ga na policijo, kjer je pa vsak odgovor na vprašanje in tju'di hrano odločno odklanjal. Jedel je samo listje in travo. Njegove kretnje bolj spominjajo na ži vali, nego na človeka. Sele čez nekaj dni so ugotovili, da deček in gluhonem, temveč da zna lepo govoriti. Niso pa mogli spraviti iz njega, kako je prišel v gozd in koliko časa je živel v njem. Policija je končno izsledila njegova mater in ji vrnila sinčka. Zlatiborski gozdovi so polni volkov in jjs pravo čudo, da je ostal deček živ.
-o-
mezopotamska akropola
V	Mezopotamiji je trenutno na delu italijanska odprava florentinskega raziskovalca Fur-lanija. Pod njegovim vodstvom koplje 250 delavcev, katerih tehnični nadzornik je in-ženjer Franco;. Doslej so delavci po navodilih obeh strokovnjakov odkopali kakzuško Akropolo, ki je bila gigantska stavba iz gline. Na zapadni strani Akropole so odkrili pokopališče, v grobovih p?, nize biserov, kipce, vaze in slične predmete. Tudi nekaj zlata in draguljev je bilo med njimi. Na južni strani Akropole so odgrnijli olzidjje mesta, podpisano s klinasto pisavo. Izreke
je dal vrezati v kamen kralj Senaheribo. Kakzu je bila te' daj prestolnica neke asirske province in njena Akropola je obvladovala pokrajino med Za-bom in Arbelo.
največja jama na svetu
V	obrtnem muzeju v Pragi so razstavili izkopnine iz jame Domica na Češkoslovaškem, ki so še iz mlajše kamenite dobe, to je iz časov okoli 2000 let pred Kristusom. Večinoma je to domače orodje, ki je iz kamena, to je iz granita, porfirja in drugega tršnega kamna. Orodje je krasno brušeno. Poleg tega je tudi lončena posoda, ki je okrašena z vrezanimi okraski. Nadalje je več glavnikov in tudi nožev seveda iz kamena; noži so deloma iz naravnega vulkanskega stekla, to je obsidiana. Domica je ena največjih jam na svetu. Njena površina znaša skoro 5 milijonov kvadratnih milj.
-o-
revščina na japonskem
Tokio, Japonska. — V rev-nejših krajih tega mesta vlada tako silovito uboštvo, da mnoge ženske sploh iz hiše ne morejo, in sicer iz tega vzroka, ker nimajo nobene obleke. Mnoge dr|U'žine so namreč že prodale ali pa zastavile vse, ki ima kako vrednost, in zdaj so možje pričeli prodajati še obleke svojih žen, da na ta način pridejo vsaj do malega denarja.
-o-
v	šoli. — Janezek jih je dobil od učitelja deset po roki, pa se mu zahvali z besedami: "Hvala, gospod učitelj, Bog vam stokrat povrni."
Širite amer. slovenca;
Pozor potniki
in posetniki svetovne razstave in drugi rojaki v Chicagi in okolici! Sporočam, da imam na raznolago vsak čas čiste hotelske sobe s kopalnicami in vsemi udobr^stmi po zmerni ceni.
Domača kuhinja preskrbuje goste z okusnimi jedili.
RUDOLF ŠROIF
HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA
SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU.
2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512.
Trxob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboysran. Wi».
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, (mamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah
Telefon: 377-f — 4080.W.
s*
m
1849 West 22nd Street.
Chicago, III.




S
V uradu "Amer, Slovenca"
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—lahko dobite raznovrstne informacije kot:
potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
-o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.