Stanovslca organiszacifa JVV Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto, dne 2. decembra, s pričetkom ob osmih na deški ljudski šoli v Škofji Loki. Na dnevnem redu je predavanje tov. Horvata o nravstveni povzdigi naroda, poročila bodo podali društveni funkcionarji, o splošni situaciji bo referiral tov. predsednik, razgovor bo o učiteljskih socialnih in gospodarskih ustanovah, pomenili pa se bomo o perečih stanovskih zaaevah tudi na sološno. Pridite polnostevilno, privedite s seboj novodošle tovarišice in tovariše! Odbor. Voročila + JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ je zborovalo v soboto, 11. novembra 1939., v risalnici dekliške šole v Kranju. Udeležilo se je zborovanja 59 članov, ki so si tudi ogledali prostorc te lepe in moderno opremljene šole. Hvala upraviteljstvu šole, da nam je dovolilo v njej zborovati. Tovariš predsednik je pozdravil vse člane, zlasti tov. sres. šolskega nadzornika V. Rupreta. V situacijskem poročilu je obrazložil delovni načrt za 1. 1939./40., ki je bil obravnavan na Dosvetovanju predsednikov. Govoril je o reordanizaciji učiteljskih društev, poudaril je, da ne moremo ničesar prehiteti, ker moramo delati z obstoječimi političnimi razmerami in zakonitimi določbami. Izrazil je potrebo sodelovanja mlajšega članstva. Pozdravil je došlega predavatelja f?. prof. Tomšiča Ivana, ki nam je "odal študijo: Obrazi mladoletnikov, katerih pot vodi v zločin. Prikazal nam je pot mladostnikov, ki so žrtve nagona, ki jih žene v potepuštvo ^>o cestah in ulicah mest in podeželja. Brezkončna cesta jih pošilja v jetnišnice, ki ima pri nas oddelek, z naslovom »Poboljševalnica«. Prikazal ie psihozo v tem zavodu, kier je ostrost -aznikov vedno v opreki z dobroto onih, ki prihajajo od zunaj, da daiejo pouk tej mladini, katerih misli prodirajo vedno tja ven v svobodo. Podal je rezultat raziskavanj. ki jih je imel pri 50 gojencih. Ugotovil, da ie 84 % teh nesrečnikov pokopala v ozke celice tatvina. Za predavanje, iz katerega je zvenela ljubezen do teh nesrečnežev, je toplo odobravanje. Tajnik je obrazložil najvažnejše sejne sklepe. Podal je delovni program zborovanj. Govoril je o nalogah, ki jih stavi na učit. organizacijo nova upravna razdelitev države. Tudi slovensko učiteljstvo mora razmišliati o "reureditvi organizacije, da nas čas, ki bo Drinesel od naroda zahtevano bamovino Slovenijo, ne bo prehitel. Tov. blagajnik je prosil, da tovariši. ki so nrestavljeni izvcn sreza, vedno javijo svoi odhod in kraj, da ne bodo prejemali publikacij v škodo naše blagajne. Tovariši, ki so bili premeščeni v druge sreze, dolgujejo za lansko leto še 1601,50 din. Neorfianizirano članstvo naj pristopi! Tov. Rape je podal sliko državne skupščine in delo slovenske delegacije. V debati k vsem poročilom je stavil tov. Debevcc dva predloga: 1. Slovenska delegacija za drž. skupščino naj se že doma domeni, kaj bo govorila, da ne bo šele na skupščini odrejala ^ovornikov. 2. Sekcija naj društvom takoj SDoroči, kaj ;e že ukrenila glede morebitne preureditve učiteljske organizacije in kaj je tov. predsednik sekcije zvedel v Beogradu. Prihodnje zborovanje bo, če ne bo kaj izrednega, v februarju. Rant Franc, preds. Žumer Tone, ta.jnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO MUR- SKA SOBOTA je zborovalo 11. novembra 1939. v Murski Soboti. Tovariš predsednik je podal poročilo seje upravnega odbora in predsedniškega zbora od 4. in 5. tega mescca. V debati o situacijskem poročilu je poudarjal tovariš Slokar, da se vods.tvo sekcije neutrudno zavzema za pravno in materialno zaščito članstva. Pred kratkim je tudi on doser*el -o zaslugi in podpori sekcije, da mu jc Državni svet že drugič priznal nravico do dnevnic zaradi svoječasne pridelitve na druso službeno mesto. Zato se sckciji tu na zborovanju javno zahvaljuje. Zivalana debata se je razvila glede izpraznienih mest. V našem srezu iih je 31. Ker so se 4 novinci, ki so bili imenovani, odpovedali učiteljski službi, naj bi sekcija posredovala, da bi bili nameščeni 4 drugi. Ker pa ni več proračunske možnosti. naj druga mesta zasedejo brezposelni učitelji kot dnevničarji. S tem bi bilo pomagano brezposelnim. da dobe službo, na meji bi pa ne bilo praznih mest, kar je prav posebno važno. Zahtevalo se ie, da se vsa službena mesta razpiše.jo in da se naj ne oddajajo boljša mesta pod roko. Saj učitelistvo, ki vrši svojo težavno nalogo na meji. zasluži, da pride enkrat tudi na boljše mesto in tudi v Ljubljano in v Maribor. Predvsem nai bi se dala nagrada vsemu učiteljstvu na meji in ne samo onim, ki morejo dokazati kake posebne zasluge, ker je to mnogokrat prav težavno, saj šola je in bo politikum in se tudi učiteljevo delo ocenjuje predvsem iz tega vidika. Kcr je v srezu 31 praznih službenih mest, naj se ne premešča iz sreza po službeni potrebi učitcljstva, ki se je vživelo v tukajšnje razmere, je zadovoljno in delujc uspešno. Prav tako pa naj se v srez ne namešča učiteljstva po službeni potrebi in prestane biti Prekmurje kazenska kolonija. To oboje ne kaže potrebne skrbi za mejo, ampak je izraz njenega zapostavljanja, ker nikakor ne pripomore k državljanski in narodni vzgoji tukajšnjega ljudstva in ruši ugied učiteljstva, vcro v avtoriteto in zaupanje v državno oblast. Glede kontraktualcev se je izrazila želja, naj bi se vendar enkrat uredilo njihovo službeno razmerje in bi prestala negotovost in njihovo bedno materialno stanje. Ob tej priliki se je na predlog g. nadzornika Velnarja nabralo med navzočim učiteljstvom 522 din 50 p za tov. dnevn-ičarja, ki je bil poklican k vojakom ter je pustil doma bolno ženo in otroka. Sklenilo se je, da mu da podporo tudi društvo ter se naprosi sekcijska uprava. G. nadzornik je poročal, da je obljubil g. banski šolski nadzornik Jeglič izposlovati podporo tudi na banovini. S to spontano akcijo je pokazalo navzoče učiteljstvo čustvo pravega tovarištva. V razgovoru glcde aktivizacije članstva se je sklenilo, da se dan pred zborovanjem, t. j. 1. decembra 1939. ob 15. uri sestanejo člani obmejnega odseka v kavarni Krona (Vučak), in sicer skupno z upravnim odboram. Do tedaj pa naj nošlejo tovariši(-ce), ki poučujejo na obmejnih šolah, kratka Doročila o tamkajšnjih razmerah društvenemu tajniku, da bomo polagoma izdelali sliko obmejnih ¦^roblemov našega sreza. Sklenilo se je uvesti "osvetovalnico, oziroma vprašalno skrinjico. Tovarišica M. Petovarjeva iz lendavskega sreza je predavala o temi: »Naše delo na vasi«. Prikazala je potrebo učiteljevega t'.ela in razne načine udejstvovanja z ozirom na različne prilike in učiteljevo individualno nastrojenje in sposobnost. Predavanjc je bilo dokaz pravilnega in zrelega gledanja na problem naše vasi kakor ga more podati le oni, ki. resnično dela med ljudstvom in z niim čuti. Tov. M. Petovarjeva, ki je še novinka v našem stanu, nas je zares presenetila s tem -epim predavanjem in želeli bi, cia bi ga ponovila v drugih društvih. Po zborovanju se je vršil razgovor učiteljic, kjer se je ugotovilo sledeče: 1. Zdravstveni prealed po šolah se vrši površno. Zato naj se naprosi sekcija, naj intervenira pri kr. ban. upravi za izboljšanje. 2. Učiteljice so premalo usposobljene za dviganje zdravstvene in higienskc izohrazbe kmečke žene. Zato bi bil potreben tečaj za nego dojenčka in higieno žene. Pozvale se bodo >s posebnimi polami učiteljice našega in lendavskega sreza, da se priglase v ta tečai in če bo dovolj priglašenih, se bo ukrenilo vse potrebno za realizacijo. 3. Gospodinjsko nadaljevalni teča.ji se oa večini šol v našem srezu ne morejo vršiti, ker so na njih nameščene učiteliice, ki niso za to usposobljene. Zato naj se naprosi ban uprava ali kaka druga ustanova, da zooet otvori prkt. gosp. tečaje za učiteljice, ki nai boda dostopni tudi začetnicam. 4. Naprosi se društvena uprava naj začne zborovanje točno ob določeni uri, da se bo mogel po zborovanju vršiti sestanek učiteljic. Na zborovanju se je sprejela sledeča rej solucija: 1. Ločitev prosvetne uprave od politične. 2. Stalnost na mestu. 3. Ukinitev premeščent po službeni notrebi in noprava reparacij. 4. Zvišanje službenih prejemkov. 5. Avtomatsko napredovanje ali vsai na^ predovanje po rangni listi. Prihodnje zborovanje se vrši 2. decembra 1939. Hajnšek Franc, preds. Kramberger Jožko, ta.j