List
A

gosp
dar
i
rtn
Šlí
in
Tedaj XXII.
v

te'
Hslrl #L %
/S^rJ-wft'	lit
ftf - . r ,'lT ^L fî
.tjV» •
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 19. oktobra 1864.
L
Gospodarske stvari.
Vodila za umno živinorejo.
Kako si more gospodar dobro in lepo živino iz do
mače izrediti ?
mi nismo imeli. Vse to pa moremo namo , kakor smo ravnokar rekli.
popraviti, ako
rav-
Ce pa ima gospodar priložnost, svojo domačo
V •
zi
vino po natanjčnim prevdarkupoglavitnega vodila s ptuj i m rodom požlah niti aliče si more sam ptuj rod omisliti, s kterim bo domačo križem paril,
Kakor vedna luč naj sveti gospodarju sledeče po- povemo, da v ta namen ni treba ptuje matere
mu
glavitno vodilo pri živinoreji :
tujega oče ta.
;
ampak
tem očetom ptuj ega rodů naj pie
Pari naj boljo in naj lep šo^ živino znaj- meni svojo domačo izbrano živino ženskega spola
neprenehoma tako dolgo, da je mladina do dobrega
bolj o in najlepšo en ako.
p a
vsikdar enako
držal, ako
Tega vodila se bo pa
si izmed svoje živine ali kakosne druge domaće
očetu podobna. Kdaj pa bo taka ?
V 1., 2., 3V 4. rodu
se ne, ampak po
mnozih skuinjah še le v 5. rodu.
Slavni učenik kmetijstva je to s številkami prav
nosti, kterih si želi; tudi majhnih napak
rekel
izbere za pleme tako, ki ima tište dobre in lepe last- očitno tako-le dokazal: Zaznamvajmo, je
ki nima nič žlahne krvi v sebi, z 0
naj
se
ogi-
SVOJO
buje kar najbolj more;
;
tako
naj
ravná stanovitno od roda do roda
?
plemenjenje v bližnji žlahti lepe živine ohrani najbolj to zaželjeno stanovitnost, ker živina edine krvi se najbolje vjerna ;
si je izbral gospodar dobro in tedaj, tako rekoč, dobro blago
domačo kravo (ničlo)
krvi.
telica imela od očeta pol (50 delov), od
pol (tudi 50 delov) krvi. Po tem takem je že na pol
, žlahnega ptujega bika pa s 100 deli žlahne Ta dva se parita skupaj, tedaj bo od nju rojena
matere pa tudi
lepo živino, in ima
žlahna. Ce to pariš ob svojem času spet z žlahnim ptujim bikom, bo imela od nju rojena telica 75 delov
?
je ne pita in debeli, ker pitana in mast, mu ne more delati tudi mladih) in snaži in v vsem marljivo oskrbuje;
naj jo dobro redi (pa žlahne očetove krvi.
živina, ki izdeluje meso
Ce pariš to telico spet s
ptujim žlahnim bikorn, bo imela 87 in pol delov
nje-

pridno čedi gove žlahne natore. Če spet to mlado pariš z žlahnim
nikar naj premlade ne spušča po plemenu
y
ampak
očetom, bo imela tedaj v četrtem rodu že čez 93 delov
žlahne krvi
- v
v pravi
rodu bo potem popolnoma
starosti (telico s poldrugim letom, kobilo v letu), kadar se je poželjenje po plemenu spet in spet in pa močno oglasilo. Ce bo gospodar že na prvi majhni
opominček tekel s telico k juncu, češ, da nič ne za- kravo enkrat pri švicarskem biku imel, in da tele
100
delov žlahne krvi v mladino prelite.
Naj tedaj noben gospodar ne misli
mudi, se bo
pac pozneje
zlo kesal, ker premlada
, da je ze svojo živino do korenine zboljšal ali požlahnil, če je svojo
~mĚm '	bo
V
ži-
vina mu bo storila ne le majhno , temuč tudi^slabotno
živinico. Otrok še ni nikoli možaka rodil!
Ce
se
, ... . .	. J Pa, ■
gospodarji bojé, da bi jim živina potem jalova ostala,
%	á i â	«	A	* ^	.IB	•
in
le govoré, kar so od druzih slišaii in ti spet od druzih
ako bi ne zadostili prvému pojanju, se pač motijo
y
potem že žlahno , in če je junec, da bo za pleme že tako dober, kakor pravi, izvirni švicarski. Ni res ! kakor smo ravno dokazali. Tak junček zná sicer bolji in lepši
Treba je še zmiraj skozi kakih 4 rodov od izvirnega švicarskega junca
biti, pa stanovitna korenina se ni.
?
8kusil pa tega nobeden ni.
narejene telice pariti s pravim švicarskim juncem
;
da
Kakor premlada živina ni za pleme, tako pa
tudi prestara ne, ker na unem kakor na tem koncu dovati in dodelati kar ie
v •	_	)	J
m prave moci; tam je
se ni, tukaj je
po takem stanovitnem križanji se doseže žlahni zarod.
Ce ni mogel oče tega dopolniti, mora sin napre-
začel. To je prava umna
oče
ze ni.
živin orej a
II. Kako pa , ce domaco živino plemenimo s ptujim
rodom ?
Ker pa po križanji požlahnjena kri je vendar le
mesana kri, se
tedaj pozneje
po več letih
lahko
z vrže spet v domačo, je tedaj treba od Časa do časa Mali gospodar, ki nima priložnosti svoje domače ponavljati rod s ptuj o žlahno živino moškega spola,
živine s ptujim žlahnim rodom plemeniti, naj nikar da se v okom pride zveržkora.
ne
obupa
y
da bi si ne mogel svojih živinčet zboljšati
y
čeravno jih požlahniti ne more. Imamo že tudi med
domačo živino dobre
in nasa
skrb
UVAUaVvU ëJkVlL±\J KX\J KJ k y 1JLJ XI Cl O C* Oi\l U II SiJ 1U UU^ Vi Ci UUkllU
za pleme le naj bolj o in najbolj enako izbirali, in
bo. da bomo
Gospodarske skusnje.
* Stlačeno senó. Med všemi kmetijskimi pri-
zvesto in stanovitno ravnali v vsem, kakor smo ravno delki je seno najlahkeje, zato je velik kùp sená
rekli.
y
pa
priza
e imamo slabo živino, so naši stari očetje in vendar malo vaga. Prevažanje njegovo tedaj mi sami tega krivi, ker oni niso imeli pravega zapo- dene precej stroškov; zato za navadno ne vidimo, da
padka ali trdne volje, živino svojo zboljšati in ga tudi bi seno dalječ po svetu na prodaj vozili. Zato pa tudi
340 -
senena cena o slabih letinah jako kviško poskoci, in se v eni deželi nikdar poravnati ne more , ker se iz ene dežele v drugo lahko, posebno ce je dalje, pošiljati ne more. Naj se ceste še tako zboljšujejo in pomnožujejo, železná cesta še tako daljša in razprostira, ima senó tako majhno ceno, da se nikakor ne splača, ga po omenjenih potih sèm ter tjè prevažati. Zato tudi send, slame, gnoja in enakih reči po železnici ne prepeljujejo,
če daljava več od 100 milj preseže. Najcenejše in naj-zložniše se po vodi iz kraja v kraj pošilja , na pr. po rekah in sicer po vodi doli; proti vodi senó voziti, bi bili tudi pri nizki brodnini potroški še vedno prehudi.
Kakor se tedaj senó v svojem navadnem rahlem stanu težko v druge kraje prepeljati dá, ravno tako lahko se stlačeno ali prešano dalje spravi. Že davnej imate vlada francozka in angležka v navadi, da ob vojskah v ptujih deželah konjištvo, še celó tjè čez morje, z domaćim senom preskrbujete. Ob vojski v Moreji, Algerii in v Krimu se je neizrečeno veliko prešanega sená v barkah za armadami pošiljalo in v dobrem stanu na odločeni kraj pripeljalo, da so konji in mezgi imeli obilo in dobre krme.
Le škoda, da se kmetijski gospodarji te koristne navade sploh ne poprimejo, da bi ob času potrebe obil-nost sená po francozki in angležki šegi prevaževali v tiste kraje, kjer jim ga prirnanjkuje. O suhih letinah bi posestniki iz tacih travnikov, na ktere se dá voda na-peljati in na kterih vedno obilo sená nakose, vse senó, ki ga je preobilo za rabo domačo, lahko v druge kraje, kjer jim ga prirnanjkuje, prav drago spečali, ako bi stlačeno tjè pošiljali. Ministerstvo francozkega vojaštva je dalo nedavno mašino napraviti, s ktero se senó tako spreša, da je trdo kakor les. Po tem takem se dá tudi po železnicah v velike daljave pošiljati in ne prizadene v sprešanem stanu več stroškov kakor drugo blago. Stroški prešanja , obresti od denarja , ki se je
za mašino dal ; so le 1 frank (24 starih kraje.) za 200 funtov sprešanega sená. Razun tega, se da sprešano senó lahko sèm ter tjè po svetu prepeljuje, ima tudi še druge predstva, ki se ne smejo prezreti. Tako stlačeno senó se ne more podrobiti, ne uprašiti, ne premočiti, ne popaliti, ne pogubi semena in se nikdar slabega okusa ne navzame.
Natoi'oziiaiftske stvari*
x\Tekaj o solncu.
Spisal Viljem Ogrinec.
(Dalje.)
III.
§. 8. Kolikor smo do sedaj stišali o solncu, iz tega se razvidi lahko, da so mislili skor vsi opazo-vavci, da je solnce obdano z ozračjem. Le tako je bilo mogoce, razjasniti si, od kod so priže, od kod so lise.
Solnčno ozračje pa mora vse drugačno biti, kakor
je naše, kajti naše se ne pre trga nikoli kakor solnčno, da postanejo priže; pa se tudi ne gosti nikjer kakor solnčno, da postanejo lise.
Solnčno ozračje pa tudi ni enolično, marveč ob-staja iz več delov (tako vsaj pravijo zvezdoznanci ali
mar opazovavci solnea). Kako pa vse to, razvidili bodemo iz tega:
110 in več milj je visoko celo solnčno ozračje.
a) Najviše v tem ozračji plavajo ,,rudeč kasti oblaki"; zeló so prezrljivi; obdajajo pa solnce od vseh strani. Površina teh oblakov ni redna, kajti marsikteri „plamen" se vzdignje čez njo.
b)	Niže kakor „rudečkasti oblaki", toraj bliže solncu kakor ti, plavajo „světli oblak i", združeni kakor v snope na lahko in rahlo. Skozi pretrge (Zwi-schenràume) se vidijo spodnji „temni oblaki" in postanejo potem na solncu „pike" ali „luskine." Ce je pre-trg veči kakor sploh, vidi se obprižje samo, brez priže.
c)	Se bliže solncu plavajo v ozračji ,,sivi ali temni oblak i." Ce se pretrgajo ti, viditi moremo spodnje in solnčni površini najbliže oblake. Kadar te solncu najbliže oblake vidimo, postane priža; če so dosti pretrgani zgornji svetli oblaki, postane še okoli priže obprižje.
d)	Zadnjič so še „ruj a vi oblaki." če se pretrgajo tudi ti, vidimo solnčno truplo (to so v prižah naj-temnejše mesta). Ti oblaki so solncu najbliže.
Da je solnčno ozračje tako, tega še ne vemo dolgo.
Najbolj te misli, da je solnce obdano z ozračjem, poprijela sta. se slavna moža Viljem Herschel in gosp. Schwabe. l)
§. 9. Razun na priže se opira ta misel (imenujemo
jo sploh „Herschelnovo") tudi še na nekaj druzega.
Goreča obla, ako je zelo oddaljena od nas , vidi se kot okrog (Scheibe). Vsako mesto tega okroga, ali v sredi ali na robu, sveti enako živo; pa vse to le, če okoli njega ni ozračja. — Okrog pa (ali obla), obdelan z ozračjem, vidi sedrugačen; sreda namrec se vidi svet-leja kakor rob. — Taka pa je pri solncu. Žarek namreč přišedši od srede solnea prerine manj ozračja (njegova pot skozi solnčno ozračje je krajša), vidi se toraj manj oslabljen; od roba pa, ker je pot veča (ker mora žarek preriniti več solnčnega ozračja) je žarek manj svetal. 2)
Če je pa temu tako , mora tudi gorkota, ki izhaja od srede solnea veča biti memo tiste od robov. In res je našel to oče Secchi. 3)
§. 10. Dandanes pa še tudi vemo, iz kterih prvin je solnčno ozračje. Dva učena moža: Hirschhoff in
') Gosp. Schwabe pise v Nr. 1368 Astron. Nachrichten: „Die Sonne halte ich mit Herschel fïir einen dunklen, planetenartigen Korper, dessen gebirgige Oberfláche der unserer Erde, wegen der haufigen ringformigen Gestalt der Sonnengebirge aber besonders der des Mondes áhnlich zu sein sclieint. Durch die starke Anziehungs-kraft der Sonne hat sich der matérielle Luftstoff des Weltraumes um sie gesammelt und bei ihren Gebirgen starker angehiiuft, wie dies mit unseren Wolken bei der Atlimospháre und bei den Gebirgen der Erde der Fall ist. Wo nun aus physischen Grunden der Luftstoff sich verdiinnt oder ganz theilt, treten die Sonnenflecken auf. Gewiss ist die sich stets gleich bleibende kreisformige Gestalt der lebhaften Kernflecken nicht zufallig, sondern durch die Beschaffenheit der Son-nenoberflache bedingt; audi die prachtvolle Zeichnung der Hofe und der unregelmassigen Nebel, die leider, wie ich mich hinreichend iiber-zeugt habe, aus unzahligen der kleinsten und gróssern Poren bestehen, haben wohl einen gleiehen Ursprung. — Eine Thatsache wird aber auch hierdurch nicht erkliirt und macht meine Ansicht schwankend. Nâmlich was ist der Grund, dass die Hofe der Kernflecken bei ihrem Einlritt und Austritt an der dem Sonnenrande zugewendeten Seite sehr hell, und an der dem Mittelpunkte der Sonne zugekehrten Seite dunkel erscheinen, wiihrend die Flecken, wenn sie etwas weiter nach
der Mitte der Sonne stehen, diesen Unterschied in der Helligkeit
nicht mehr zeigen.
-) Nr. 4. Heis Woclienschr. 1864. S. 31 se bere to-le: „Es ergibt sich (aus Hrn. Roscoe's Bestimmungen der chemischen Helligkeit verschiedener Theile der Sonne), dass die Intensitat der che-misch wirksamen Strahlen im Mittelpunkte (der Sonne) 3—5 mal grosser ist als am Sonnenrande. Ferner ergibt sich, dass die che-mische Helligkeit der Siidpolarzone bedeutend grosser als die der Nordpolarzone war (am 9. Mai 1863), und dass die des Aequators
dazwischen fiel."
3) O. Secchi je nasel , da so solnčni žarki iz srede (truplo)
skoraj »e enkrat gorkeji kakor na robu. Meril je s „Thermoskopom, einem thermoelektríschen Apparate." Če je gorkota v sredi solnea 100, tako je v sredi med to sredo in med robom 89, na robu celó le 52 itd. — 20. opombi nasproti se bere v Mádlerjevi astronomii §. 81 na str. 123: „Es seheint nieht, dass eine Seite der Sonnen-kugel im Allgemeinen merklich heller als die andere sei und ebenso merkt man keinen Unterschied der Helligkeit in Bezug auf Aequator
und Pole."	Pis*
Bunsen sta našla to-le : Solnce je trdo ali pa tekoče levažnega ozira smo zoper nektere teh oblik, in to je? svetio truplo. Vidimo ga skozi va porno ozračje, ki ima da nas oddaljujej
od
4
železo, lition in še drug
tem ozračj
. 11. za- se ni
Svetloba j
rudo
Najmanj 9 prvin je v namesti da se mu bližamo
edanjega jugoslavenskega pisma,
J-č
Kakor smo že
slišali, solnce samo
tlo, marvec temno truplo kot
od tod
ker
mlj
Tri dni v Zagrebu.
po silnem solnčnem na-
ÛVCUUUrt JC iC uu IWU, n^i	ťy ownwxx «"«u^w
vleku (Attraktion) njegovo ozračje tako zgoščeno
sveti samo naše ozracj
, da
Skušnja je res dokazala, da postane tudi
svetio
y
ce
se prav silno stisne
Na
Spisal Dr. Z. (Dalje.)
Da se tedaj truden na duhu in telesu okrepčam, se podam po ogledu nepozabljive mi izložbe v bližnje
solncu pa je ozračje zgoščeno tako silno in sicer ne- sovratište (gostivno) „pri Jagnjetu prenehoma, da sveti zmirom. 5)......... tako zdelo, da sem v ljubljanskem
Tu
se mi je prav
„Hotel Stadt Wien",
Toraj nikakor ni pravo, če reče kdo, da solnčno kajti vse je bilo taje, dasiravno je nad vratmi z debe-
truplo gori (kakor da
bilo
iz
lesa)
in
da
Nihče še ni našel tega, da bi se zmanjšal bil premernik
se zmanjsa. limi črkami napis „sovratište pri jagnjetu.
«
solnčneg
trupi
y
da
si
zeló
verno opazujej
edaj
vi jo pri nas, da dušo in telo skupaj
V
Jed. pra-
?
naši
veze, m prav
zvezdoznanci. In ako bi se res zmanjševal premernik
snov mora zmirom ostati
y
ce ne -
imajo
pregovor, m
pohlevni Slovenci; resničen je narodni ta
skusil je to že vsak gladen člověk.
Tudi
sestava
pade vsa naša jaz sem bil koj po homeopatičnem obedu živahneji
12
Še moram skratka omeoiti drugega mnenja
in čvrsteji, in jako rad bi se bil malo razgovarjal ; moji mizni tovarši niso mi bili simpatični, tedaj
al
sem
o —	--- ---------- --------- --------------- O O -----J	io-ivji. .li-la^uji tu V CVX O i liWU III1 Mill Ol III p tlLiV_yI L1 , li ^ VX CI j OC»J.J_L
o solnčni svetlobi. Po njem svetio ozračje ne obdaja raji hrvatski natisnjeni jedilni list čital, pa dostojno se
solnca, marvec solnce samo za-se sveti. Pa solnčni svit
ni velik blizo solnca, marvec
tak
y
V
ce
zemlja v jutranjem ali večernem mraku pa bodemo mnenje dobro še precej blizo dalj
kakoršnega ima člověk
iz njega prepričal
y
da
z novci ne
preobilo založen
Razvidili
preobjesti se tù nikakor ne more. Končavši
se mislimo solncu
za
10
morda 10 čr. daleč solnce še temno
Ce
v
cr.
Je
preiskavo jedilnega lista vstáném, plačam in se podam zopet na pot. Prvo je
zdaj bilo, da pohodim iskrenega
prihaj
etleje , kolikor bolj se oddaljujemo od njega
edaj v tej domoljuba gospoda profesorja M., s svojo rodovino sta-vetleje
mlj
celó bliščeče itd
i
in
in na
(Ko
prih.)
Slovensko slovstvo.
nujočega v „zgornji Ilici." Jako dobro sem bil sprejet od njega, njegove prijazne ženke in od njegove ljubez-njive svakinje, v ljubljanski čitalnici po svoji muzikalni izurjenosti dobro znane nepozabljene gospodičine S.
*
V
Valenštajnov oštrog. Spisal Miroslav Si 1er. Po-slovenil in založil France Cegnar. Tisk Egerjev v
Ljubljani. 1864.
e zdavnej napovedani „Valenštajnov tabor" (Wal-lensteins Lager) jev unidan kot „Valenštajnov ostrog" zagledal beli dan. Ceravno je lepa beseda „tábor" vdomačéna čez in čez po vsem Slovenskem (imamo še
Kmali smo se v veseli družbici pričeli živahno razgo varjati o napredku narodnega življenja na Slovenskem ; ženske pa so po stari šegi nježnega spôla vmes vple-tale mnogo osebnih vprašanj , kterih po vsem rešiti ni
smo
kraj e
yy
Tabor"
imenovane), vendar tudi
ne prerekamo
mi bil lahák posel. Ker je bilo vreme ugodno napravili z vso profesorjevo rodovino izlet v bližino mestno, v jako lepi in romantični dol s v. Ksavera
kajti po vsem dolu ob potoku stojí
sv. Ksaveru od dveh
ali „dol mlinov",
malo znanega „ostroga"; saj prav za prav tudi Frid.
Schillerjev
Lager
((
yy
)
ni v tej igri v strogem pomenu vse, kar se tù godi, je le prizor iz
befestigter 5rt" itd.: ,vojaškega življenja", kteró si je marsikaj na desno in levo povedal, kar mu je za
Je
Schiller idealiziral, da
mlin za mlinom. Pot pelje raznih strani ; mi smo jo krenili iz mesta memo stre-ljarne, v Ljubljani „širstadt" imenovanega poslopja, po lepi od oběh straní z gostim grmičjem zaraščenim potu na vrh nekega holmea, od kodar vživaš zanimiv raz-
hrame, poletne
y
gled na en del Zagreba, na	..—,
rade
isti
cas pri srcu
bilo.
Kar
se
tiče
pre voda, lahko
hiše itd.
Odtod
moraš
po kratki pa jako strmi poti
pomesane
rečemo, da se vvrstuje najboljim prevodom, ki jih imamo v slovenskem jeziku. Ni lahka reč, nasledovati J^-r V UJ V/ A.JL \/ y S S lj ive skoke v merilu, in te igrače v zrod-nih besedah , kterih je prepolna vsa ta igra, posebno pa kapucinov kreg, napravljen po šegi Abrahama a S. Clara; ravno tako nam se vrlo dopada pesem vojnika ki se nahaja na koncu te igre; tù nam iz prevoda go-
navdol, in v malo trenutkih prideš na majhno ravnino, in na cilju svojega potovanja si. Tù stoji zdaj zapu-ščena nekdaj jezuitska cerkev sv. Ksavera iz prejšnjega veka, od ktere
y
y
vorí prav izvirni duh pesnikov.
Kar se pa tiče v
mi-
sedanji slovenski pisavi celó nenavadnih oblik, kterih gosp. Cegnar v svojih prevodih dosihdob ni rabil in jih menda tudi v drugih svojih spisih zdaj ne rabi, 8limo, da bojo še dolgo, in nektere na veke samice ostale ; ne, da bi kakošna teh oblik ne živela v narodu, mnogo jih je, ki jih težko kdaj iz mrtvega jezika
tudi iz druzega ve-
je celi prijetni dol svoje ime dobil. Ker smo dobro poldrugo uro hodili in se zeló trudili podamo se v neko ondašnjo gostivnico, kjer se dobro vino, mleko, kava, sir, surovo maslo itd. dobiva. Krčma
imenovani „Vider-
kras-
le-ta spominjala me je živo na tako
čenov
grad" blizo Ljubljane, le da je tam prizor
neji in pohod obilnejši memo
tega.
Pokrepčani na
duhu po krasni naravi in po razgovorih o našem slovstvu in drugih narodnih zadevah, na telesu pa po dobri jedi in pijaci, v mraku pocasi koračimo domů, za pri
bodemo sklicali na dan.
Ali
v
se
hodnji dan pa sklenemo, da predpoldne muzej, gimnazijo, (realko še zidajo) in društvo „dvorana" ogledamo,
5
Tanse in vec v knjižici: „Chemische Analyse der Spektral-beobachtungen von Kirchhoff und Hunsen." Wien 1861.
Mádler govori dalje o tem tako-le: „Es scheint, dass jeder mit einer so stark (als die der Sonne) verdichteten gasfórmigen Hiille umgebene Korper leuchten musse und dass eine sehr betráchtliche Zagrebu. Masse iiberhaupt nothwendige Bedingung des Selbstleucbtens sei. Das Wenige, was wir von den Massen der Fixsterne bis jetzt wissen widerspricht dieser Annahme keineswegs.
Gosp. dr. Karl Neumann razlaga to svojo mnenje v „Heis
Wockenschr." 1861. Nr. 28 na str. 219, in Nr. 32 na str. 250.
popoldne pa sloveči perivoj „Maksimir." b tem name-
nom se veseli ločimo vsak na svoj kraj ; jez se pa po vžiti mali večerjici koj v posteljo zakadim in brzo^ zaspim. In tako je pretekel prvi dan mojega bivanja v
Prebudili so me drugi dan solnčni žarki
y
ki
?
u
na posteljo posijali. Ura je ravnokar sedem bila
so mi
in
6
cas
Je
bil
y
Zagreba.
da nadaljujem ogledovanje premilega mi
Pis.
Prvo je bilo ? da po povžitem jutrku stopimo v še
%

34

ostale katoliške in grške cerkve, kterih
y
ako
se ne
motini, šteje Zagreb deset
y
to je

osem katoliških in
enkrat „z Bogom!
ginjenim glasom zaklical.
pozdravite naša braća Slovence"
Tudi
y
Z
meni je bilo nekako
dvoje grškili (zedinjenih in nezedinjenih). Toda teh tesno pri srcu, ko sem vrlega možaka, komaj dobro ostalih cerkvá ne morem hvaliti niti notranje niti zu- spoznavši ga, zopet zapustiti moral ; zdelo se mi je, ko nanje posebne lepote ; župna cerkev sv. Marka v gor-
njem gradu je gotičen, jako star stavbin spominek
da bila bi že, Bog zna,
kako stara prijatla.
Od tod jo krenem naravnost v gornji grad, da tudi
preteklih dni ; vendar poezija in domišljija te minete, cerkev zedinjenih Grkov pogledam, ktera stoji blizo
1	,	• V •	i li«	.	• TI v" 1	• T • v-	V	.	i	1 _____. «	-	'i -
ko stopivši v stoletja stari Božji hram ne vidiš
y
cesar
južne promenade (šetališca).
gornji grad peljejo tri
si pričakoval ; leseni, z debelim prahom obloženi, vsa- ali štiri dobre ceste in mnogo pes-potov in stopnic ; kemu drugemu, samo gotičnemu skladu ne podobni ol- najlepša je peljana iz Jelačičevega trga po tako ime-tarji vrž ej o tvojo živo domišlijo neusmiljeno z zračnih novani „dolgi ulici" jako strmo, toda z dobrim tlakom
višav na golo trdo zemljo, prepričavši te
y
da
v
se
živijo barbari, kteri, ako
" V
nic
hujega
ne učmijo
y
sedaj vsaj
vse
in širokim trotoarom previđena, na obeh stranéh s šta-cunami in lepimi hišami zarobljena cesta. Tudi jaz jo
y
morebiti po starih cenjenih freško-slikarijah ime- mahnem po nji v gornji grad, da pridem do „kamenitih
vrat" — sivih temnih ostankov trdnjave iz onih nemilih
, le za debelim zidovjem tiščeč
nitne stene, pobelijo.
Predmestna župna cerkev sv. Petra je večidel nova
casov
ko
si je
člověk
z noc m
dan
v bizantinskem skladu sezidana in ima lep visok zvonik;	svojega življenja svest bil. Tù je napravljen nek lepo
ravno tako tudi samostanska cerkev pri „milosrdnicah"	okincan oltar, crne Matere Božje
v novi deželni bolnici, kjer je sedaj izložba. Tu so me	cimi svečami na čast in zraven posebne snažnosti prelepe steklarne slikarije na
gore-
slavo blagorodnici prižganimi
>
cerkvenih oknih zanimivale. Krasen
Je
pogled
y
ko
solnčni žarki, vsipaje se skoz cerkvene okna, kamenite tla mnogobojno opisuj ej o in celo cerkev z neko magično pol-tmino razsvitljujejo. Gledal sem zamišljen to krasoto , ko nenadoma orgie zapojó, in angeljsko petje kora se razlegaje celo cerkev napolnuje. Skušale so
namreč milosrdnice krasno latinsko mašo,
ktero
sem
radostno poslušal, od konca do kraja v pobožnih mislih utopljen , kajti v Ljubljani vživamo res redkokrat ve-
dasiravno
selje, u« ououav .a..	---——	,
imamo filharmonično, več nego sto let staro društvo. Pevski zbor čitalnice ljubljanske ima pač sposobne sile, da bi izpeljaval dobre maše ; zašto jih ne eksekutira
da slišimo kako lepo umetalno
mašo
večkrat? Milosrdnice so tako ginljivo in čisto pele, da sem do solz ginjen Božjo vežo zapustil in srečne štel tište, kteri na tako lep način Boga častijo.
Nekoliko korakov od tod našel sem malo cerkev nezedinjenih Grkov, kterih v Zagrebu blizo 200 dus prebiva. Ker je cerkev bila zatvorena, šel sem v stanovanje cerkovnika, da mi jo odpre ; toda predno mi svetišče otvori , naznani moj pohod svojemu župniku, častitljivemu popu z dolgo sivo brado gosp. Dj. N. Po cerkovniku zvedši, da neki „Slovenac'* viditi želi po-hlevno Božjo hišo nezedinjenih Grkov, prikorači častit-
ljivi starček sam, za svoje leta z nenavadno urnostjo, in
mi podá s takim srcnim veseljem roko, kakor da bi bil v moji borni osobi vès slovenski narod pozdraviti hotel. Radosten vzame ključ cerkovniku, in me pelje na precej veliko prixratno dvorišce one hiše, kjer mala pa čedna cerkvica stoji. Tù mi razkazuje vse zanimivosti veličastne slovanské službe pravoslavne cerkve, z mano vred obžalovaje razkolništvo, že brez teh pogubljivih

dovolj
razcepljenih ubogih Slovanov.
vernih dražeb Mnogo me poprašuje o našem slovstvu, naših narod-
njaci h
y
m ,,zašto niso
do
s
Slovenci na izložbo ?"
To
zadnje prašanje je tudi še več druzih Hrvatov stavilo; vsem sem odgovoril, da je tega edino le „Kolo" krivo
bilo, ker je presamooblastno ravnalo, da so preklicali nazadnje celó vse njegove naredbe. En del Kolovega programa bila je tudi inaša v novi kapeli v Maksimiru;
- ona kapela še blagoslovljena ni bila takrat! In tako
m
bi mogel Se druzih zaderžkov po društvu „Kolo" naprav-
ljenih našteti, pa naj bo to zadosti.
Dalje mi je raz-
kazal častitljivi sivobradec vse cerkvene knjige, natis-njene v staroslověnském jeziku, in veliko je bilo njegovo veselje, ko sem sèm ter tjè kak stavek iz njih citai. Po ogledu vsega tega me je dobri starček še svoji rodovini, bolehni ženki, in lepi črnooki hčerki
predstavih Oči spoštovanega duhovna so se svetile, ko mi je roko zadnjikrat stísnivši pri vhodnih vratih še
pobožni ljudje memogredé pogostoma tukaj poklekajo ter se iskreno priporočajo milosti polni nebeski kraljici.
(Dalje prihodnjic.)
Aforizmi.
Zložila Luiza Pesjak-ora,
Najlepše cvetje bo zvenelo, Veselje sanj ti bo prešlo ; Ljubezni solnce bo zgorelo, Stekleno bistro bo okó.
Al neminljivo je
eno
In k njemu vedno hrepeni : Pošiljaj željo tj è ognjeno Kjer vecna radost ti zori.
y
Vidne solze ne pekó
Ki
;
Toda
rosijo
okó
zgece
so
solzé
y
Ktere joče nam srce.
y
,Bog te obvarji!" Al govor otožen si „Bog te obvarji!" Saj veče na zemlji je ni i
prelepe besede
>
y
visoka molitva
t
Cast in blagor domovini Hvala vedna jo obdaj ; Slavna bodi ,,Slava"
t
mila

Slavo „Slavi"
vekomaj.
Zloga
veže in
krepca
srca
y
Razpor uničil bo stebre sveta; Postavljajte zlogi veliki oltar. Da razpor vas zbegal ne bode nikdar!
Nasprotnika ne zaničujte,
Kter' z golim mečem se bori;
Zavratnika le osramujte,
Ki po zvičačah vas mori !
Pisma slovenskoga učenika
svojemu bratu.
(Dalje.)
12. Pismo.
Pod Ratitovcem na Gorensk$m.
Ti
Predrag
brat
Mislim, da mi boš rad
povem
i
da sem se presercnega štel
y
da
•jel
y
mi
J«
ako bila
prilik
y
približati se ob preimenitni tisočlefcnici Častit
343 -
Jjîvim nekdanjim samostanskim zidinam Velehradskim ter prestopiti prag slovece ondotne cerkve. Zgodovina tega kraja, pričetek delovanja vnetih apostolov Oirila in Metoda na tem kraji, in daljno razširjenje sv. vere po nju neumornem trudu bilo je opisano lansko leto po raznih knjigah in časnikih tako obširno in na tanko, da za nepotrebno spoznam, kaj vec o tem govoriti. Toraj naj Ti le kaj o svojem ondotnem bivanji naznanim. Ko sem bil raz gricka, o kterem sem Ti v zadnjem listu govoril, pregledal mično dolinico in obširne nek-đanje samostanske zidine, ki so se spremenile zdaj v last Grku baronu Sina-tu, stopal sem naglo proti grajščinskemu vhodu, ki je na zapadni strani. Skozi dolgo vežo pridem v obširni dvor, in tukaj pokaže se mi na levi na koncu velikega duhovskega poslopja zalo čelo dvestolpne velehradske cerkve. Razni kamniti kipi, med njimi tudi ona ss. bratov Cirila in Metoda, kinčijo glavni cerkveni obraz. Po zunanjem pregledovanji bližam se nemudoma cerkvenemu vhodu in prestopim njegov prag. 100 korakov dolga in v románském skladu sezi-dana cerkev razgrne svoje prostore pred mojimi očmi. Polagoma stopam naprej, pregledovaje zdaj obok, zdaj stranske kapele, kterih je do prekrižja na vsaki strani po sedem. Prekrižje cerkveno kronano je z visoko kupljo, pred vhodom v prezbiteri pa stojite na epi-steljski strani, prislonjeni k zidu in stojeći na visokem postamentu v Rimu iz mavca vliti podobi ss. bratov Cirila in Metoda. Oni jeklorez, ki kinči obraz „Drob-tinic za novo leto 1853" je razun stranskih angeljev tako natanko posnet po teh podobah, kakor da bi ga bila fotografna mašina ponaredila. In tukaj poleg podob naših preslavnih apostolov pokleknil sem na tla, in — naj ne bodi Bogu oponošeno — v vneti molitvi spo-minjal se Tebe, ostalih bratov in sester, vseh svojih Ijubih, živih in mrtvih v daljni domačii; nisem pa tu pozabil tudi svojih sobratov na učiteljskem polji, ter vsega slovenskega in slovanskega národa. — Ko se en -čas tako v cerkvi pomudim, zaropoče mežnar s ključi, in ljudstvo, kar ga je bilo v cerkvi, se kakor na po-veljno besedo iz cerkve vzdigne. „Kamor vi, tjè tudi jaz" — si mislim in hajd za trumo. Pridemo skozi dolgo grajščinsko vežo in se obrnemo po cesti na desno ter gremo okrog grajsko-vrtnega obzidja. Kmali stojimo pred vratmi, ki zapirajo mali dvorček, na kterem stoji pričetna velehradska, po sv. Cirilu posvećena kapelica. Prav za prav je neki le presvetišče kapelicino iz x)ne dôbe, in je res prav prav staro viditi. Za tisoclet-nico je bila ta kapelica prav lepo prenovljena in vsa izmalana, dobila je tudi novi oltarec, narejeu po stari šegi s stranskimi krili; al take dragocenosti jaz nisem zapazil na njem, kakor je bilo naznanjeno po časnikih. Morebiti bo le veliki oltar, ki ga ravnokar v romarsko cerkev stavijo, tako drag (7 tisuč cekinov). Kako lepo in ginljivo so se romarji v mali kapelici vedli, Ti, ljubi brat, nisem v stanu povedati. Vidilo se je, da jim njih vroče molitve in vneto petje ( — akoravno je to za muzikalno Moravo dovolj priprosto bilo —) res vrè iz glo-bocine duše in srca. Dosti trd člověk bi moral biti, ki bi ga taka goreča pobožnost ne ginila.
Ko kapelico zapustimo, evo nov prizor! Ravno je prišla po cesti gori iz slovece Hane velika procesija, spremljevana od lastnega duhovnega gospoda, prepevaje pobožne národně pesme. Poleg malega svetišča se mno-žica ustavi in caka domaćega g. duhovoika, ki ji ima priti naproti. Kmali se približa. Cerkvene zastave za-vihrajo; predpc /ci po šegi, kakoršne dozdaj še nikjer nisem vidil, glasno narekvajo slednjo vrstico, národ jo zápoje v stoterih glasovih za njimi; z visocih stolpovih lin pa oglasijo se harmoniško-vbrani zvonovi in procesija vzdigne se proti cerkvi. Tudi jaz nisem hotel za-
ostati in grem za njo. Slovesno je odmevalo po obširnih in visocih cerkvenih prostorih vneto petje krepkih in junaških Hanakov, bližajo se podoboma ss. Cirila in Metoda, in tukaj šine vse pobožno na kolena. Dolgo in vneto se je tu molilo, poslednjič se prižgejo luči na vélikem oltarji, orjaške orgle zadoné in veličastno za-bobni njih odmevanje po prostranih zidinah. Mašnik pristopi, izpostavi sv. Rešnje Telo, narod pa zápoje enoglasno svoj „Svati" tako presunljivo-vneto, da kmali bi se bile tresle cerkvene podslombe. Kaj tacega moraš le slišati, popisati se ne dá.
Ko ta pobožnost mine, treba mi je bilo misliti na prenočišče, kajti zadnji žarki zahajoČega solnca poši-ljali so svitle žarke skozi cerkvene okna. V bližavi grajščinski vabila me je hiša z napisom „Hostinec" (go-stivničar) v svoje lične prostore, in prav gostoljubno sem bil sprejet. Neki gozdnar me precej prijazno nagovori terpraša: „od kod?" Ko mu odgovorim, da sem iz daljne Krajne, sedem ur višej nad Ljubljano , přišel pozdravljat sloveči Velehradem gospod od radosti vedil, kaj bi počel. Po rodu Ceh je mož jel zdaj tako iskreno govoriti o slovanski domovini, o imenitnih pr-vakih njenih itd., da sem spoznal na hip v njem rodoljuba na duši in telesu. Spraševal me je tudi kaj vedoželjno o Slovencih in Hrvatih, naših narodskih zadevah in n&predku, Čez vse pa mu je dopadlo, ko sem mu pravil, da že več mojih rojakov je to leto pohodilo Velehrad in severne dežele, in da naš narod zeló čisla svoje slovanské brate po zgornjih avstrijskih pokrajinah.
Vedno bolj so prihajali zdaj tudi Hanaki v gostil-ničine sobe; nisem vedil, al bi bil bolj občudoval njih krepke postave, ali njih zalo opravo, ali njih priljud-nost, zmernost in omiko. Kaj bolj natančnega o tem si prihranujem za prihodnji list. Zdravstvuj dragi brat!
Tvoj Jože Žlindrovič.
Ozir po svetu.
*	Silno dragino delà v severni Ameriki
vojska; vso zemljo bo končala, in vendar ni znamenja, da bode bolje. Srebra in zlata ni; papirnati denar veljá danes nekaj, jutri pa nič. Cent moke veljá 10 do 12 gold., funt surovega masla (putra) 1 gold. 50 kr., 12
jajc 80 kr., funt kave 2 gold.; namesti kave pijó ljudjé pšenično kavo ; par čevljev veljá 11 gold.
*	743 j e z i k o v je zdaj na vsem svetu skupaj.
V Evropi jih je 53, v x\friki 118, v Azii 146, v
Avstralii in na drugih otokih in v Ameriki 426.
Dopssi.
V Pragi 14. oktobra. + — Tukajšnji listi so te
dni přinesli veselo novico, da so pravila českega obrt-nijskega muzeja potrjene. Skoraj bo že dve leti, kar so se vladi predložile. Čudno je, da tako koristne naprave, kakor je obrtnijski muzej , morajo toliko časa dovoljenja čakati, posebno, ker so med tem časom na samem Dunaji tak muzej napravili. Pa saj smo potr-pežljivi! Cehi, ki nič ne opusté, kar je narodu koristno,. bodo tudi to napravo v kratkem času na noge spravili. Vsaki bo po svoji moči pripomogel. Glediščine predstave , koncerti, plesi — pravi „Na-rod" — naj bi se
davali na korist obrtnijskemu muzeju. To me navdaja z mislijo: ali bi se mar ne mogla dati tudi na ljub-ljanskem glediscu kaka posebna predstava na prid „slovenski matici!" Ako se ne motim, plača kranjska zemlja ljubljanskemu gledišču na leto do 2000 gold. *),
*) Tudi mi smo mislili do lani, da deželni zaklad pođpir® ljublj. gledišče; al temu ni tako.	Vred.


3 4 I
pa kaj ima narod od tega? Ako ljublj. ravnatelj gle-diščini ne more zvest ostati obljubi, da bode ob časih kako slovensko igro na oder spravil *) ; naj bi saj po omenjeni poti narodu kořistil. Dosti bolj srecni so v tem obziru Cehi; pa je tudi vsak, kdor more, marljiv in ne^pase lenobe. „Novice" so že večkrat povedale, kako Cehi na dramatičnem polji napredujejo. Naj ome-nim samo to, da pride v krátkém na oder nova izvirna češka opera „Braniboři v Cechách", zložil Smetana, pa čvetero izvirnih veselih iger. Pa je tudi češko gledišče sploh bolj polno memo nemškega. Ni tedaj res, kar smo unidan v „Pressi" brali, da se češko gledišče ne more vzdržati, ako se ne združi z nemškim. — Na tukajšnji tehniki se bodo letos že ravnali po osnovi, ki jo je češki deželni zbor izdelal, in ki bolj ugaja za-htevam sedanjega časa. Prememba sploh zadeva to, da so se nauki razdelili na pet fakultet, in da se vsi predmeti po Češko in po nemško razlagajo. Treba je tedaj več učiteljev, trebr. je p& tudi većega prostora. Najela se je z& to začasno nekdanja Liehtenstein-ova palača na otoku „Kampi" , dokler se ne napravi veliko novo poslopje na Karlovem trgu. Ker potrebno prezidanje še ni doděláno, se bodo letos predavanja na tehniki še
le 24. t. m. začele. — Vsa pozornost je bila te dni obr-njena na plzenske občinske volbe. Zmagala je popoinoma narodna stranka, in ko so se po zahtevah protivne stranke volbe ponovile, zmagala je česka stranka v drugo. V Plznu (Piken) se steka vsa trgovina med Bavarskim in Ceskim; to mesto ima lepo prihodnost pred seboj. Zmsga češke stranke v Plznu je toraj važna na mnogo stran.
Iz Ajdovšclfco 10. okt. — 4. oktobra smo imeli
besedo. Goriški dijaki tuk&jšnjih okolic so želeli šolske praznike zbrati se v čitavnici naši, da bi- peli in deklamovali. Prišli so, pomagde so tudi domače moči, in prav zanimiva je bila ta beseda. Dijaški pevški zbor, kterega vodja je g. Furlani iz Prebačine, dijak osmega razreda, jako nam se je prikupil.. Ti pevci so peli kot omikani pevci občutljivo, prav čisto, soglasno, in dosegli so namen petja: ganili so namreč naše srca. Občno navdušeno ploskanje je priznavale zasluge teh vrlih mladenčev, posebno pa trud gosp. Furlani-ta. Peli so nam večidel nove čveterospeve. Z občno pohvalo spre-jeto je bilo tudi deklamovanje ; deklamovali so: „Ljud-milo" dr. Toman-ovo, iz tragične igre „Maria Stuart", dvogovor v parku, poslovenjen od Cegnar-ja, in pa „Moje pesmi" đr. Toman-a. Ceravno so bili nekteri
predmeti težki, vendar so vse prav dobro izpeljali po pravilih deklamatorike, ktero je zložil dr. Frike. Zani-mivo je bilo slišaii, da so razne občutke primerno iz-razovali, glas o pravém času povzdigali in zniževali, važne besede ali stavke zdaj oštro, zdaj lahno povdar-jali; da so vsakemu razumljivo počasi ali hitro govorili, kakor so zahtevali razni občutki in predmeti. Pazili so tudi na oddih (pavzo). Deklamator in govornik sploh ima dobro paziti na to reč, in mora ponehati ne samo pri ločnicah, pri vejci, pri piki itd. (logični oddih), ampak naj ponehuje za trenutek kterikrat tudi izvun ločnic, na pr., poprej ko povdarja kako važno besedo, ali v dolgih stavkih (muzikalni glasbini oddih); ker to mnogo pospešuje lepoglasje in razumljivost govora. Kar pa gibanje rok (akcijo) zadeva, bilo je to dobro, večkrat izvrstno. Akcija spremlja stavek in pomaga bolj povdarjati; ona mora tedaj trpeti celi stavek, in mora biti lahna, žlahna in primerna. Nekaj moramo opaziti tudi o mimiki. Ceravno je mimika začetnikom prav težka reč, je vendar treba paziti, da se strasti in razni
*) Gleđisče se je ae le začelo; morebiti da še spolni obljubo; al bojimo se, da ne bi obljuba ostala le — obljuba, Vred.
čuti na obrazu in v očeh saj nekaj izraženi zapazijo, ker tako bo deklamovanje naravno in živo. Besedovali so gosp. S tu bel dijak, gosp. Tozi in gospodičini Maričika Krasnova (Kenedi) in Rozina Makovice v a (Maria Stuart). Prelepa hvala jima in pevcem dijakom za prijazni, veseli večer. Citavničini ravnatelj
gosp. dr. Lavrič nagovoril je naše goste s tehtno svojo besedo tako :
„Mladi prijatli moji! Prav srčno pozdravljam Vas v imenu čitavnice naše. Preljubo je našemu narodnemu društvu, da ste se nocoj tukaj zbrali; zakaj Vaš obisk nam je živ dokaz, da bijejo tudi Vaše srca za mili narod naš. To pa je krasno znamenje, kajti mladež po gimnazijah in realkah, posebno po vseh vseučiliščih in na politehniki, je cvetje vse mladine. Kakoršno pa je to cvetje, takošen bo tudi sad!
Zato in ker bodo mládenči, sedanji dijaki, nam nasledniki v državnih, cerkvenih in sploh v javnih službah, in ker imajo učitelji biti prihodnjemu rodu v vsem, kar je lepega in koristnega na svetu ; je narodu jako mar, da je sedanja mladež národna, to je, da slovensko misli in čuti, in da se marljivo uči jezika našega in slovstva, kajti potem se bo lahko vès narod narodno, to je, naravno razevetal.
Opiraje se na pisatelje preteklih časov in oziraje se na druge slovanské narečja sedanji rod lepo množi naše slovstvo , přiznavši, da narod, ki je v zvezi ali dotiki z drugimi napredovajočimi narodi, le o mi kan kaj veijá. Ta rod bode izginil, in sedanja mladež stopila bode na oder javnega življenja. Ona nima le n&daljevati, kar se je začelo, ampak ima skrbeti, da stopi na še viso kej o stopnjo. Od nje pričakujemo tedaj mnogo krasnega. Da pa bo mogla zadostovati pravičnim našim željam, ni zadosti, da se uči našega slovstva in jezika. Jezik je le sredstvo, po kterem razodevamo svoje misli, in svoje notranje življenje, je le posoda, v kteri ^svoje misli, svoje notranjstvo izroču-jerno občinstvu. Ce so pa misli slabe, jalove ali celó navadne, — če je naše notranje življenje pusto ali ne-harmonično, bodo tudi naši duševni izdelki takošni, to je, malo ali nič vredni, bodo prazne, čeravno lepoglasne in slovnično pravilne pisarije. Kdor tedaj želi ne le samo lično, temuč tudi krepko, podučno in zani-mivo govoriti ali pisati, mora vse svoje duševne moči temeljito in mnogostransko omikati, in mora si pridobiti raznovrstne znanosti, da bode njegov duh rodoviten. On mora plemeniti svoje srce, da bode srce izvirek le žlahnih čutov.
Najbolji pomoček temu pa je brez dvoma pažljivo branje in temeljito pretresovanje klasikov starega veka in novih časov. Klasične delà so namreč take izvrstne duševne delà, ktere morajo dopadati omi-kanim ljudém vseh časov. Razvidno je tedaj, da morejo le take delà najbolj izobraziti našega duha.
Največ pa nam bodo koristili klasiki, kadar jih beremo v izvirnem spisu; zakaj tako se seznanimo z značajem in s pravim duhom pisatel jev.
Prav je tedaj, da se po gimnazijah grškega in latinskega učimo, ker se tako skoraj osebno seznanimo s pisatelji starodavnosti, od kterih trdijo, da so in da zmirom bodo mládencem převážen in čist izvir člo-veške in zgodovinske omike, in da so starejšim Ijudem duševna hrana, tolažba in povzdiga.
Kar so klasiki stare dobe, gotovo so nam ravno to tudi klasiki novih časov.
Vse to sem v svojem življenji sam skusil ter pre-pričal s>3 visoke te resnice, in spoznal sem, da so klasiki, rekel bi, posl&nci Božji, kteri človeštvo omikujejo in ga k napredovanju in k svobodi peljejo, naganjajo,
silijo. Po njih, ki so razsvetljeni prvaki, govori stvar-
345
nik k manj razsvetljenim in se tudi po teh žlahnih duhovih razodeva človeštvu.
Zato, mladi prijatli moji, vsa skrb naj vam bode za naš jezik, za klasike kakoršnega koli naroda, in za prav temeljno in obširno znanje.
Pravi sin divnih muz se ne uči samo toliko, kolikor potřebuje za živež; ampak on se uči neprene-homa, ter si prizadeva, da bode kadaj mož visokejše izobraženosti, svojemu narodu na Čast. Naj bi se tako učili tudi sedanji slovenski dijaki, da bodo s časom domoljubni možje visoke izobraženosti, kterim krasna naloga bo, pomagati, da se razcveta slovenstvo v vedah in znanstvih vseh. Vi slovenski goriški dijaki pa, po-ganjajte se za prednost s svojimi součenci; skusite, da jih premagate v duhovitnem boji, da bode res, kar dr. Toman poje: da „zmagavca čez Slovenca ni."
Iz Proseká 16. vinotoka. — Trgatvo smo končali letos v prav prijetnem vremenu; čeravno je bilo enmalo mrzlo, vendar smo dobili prav dobro kapljico, da take se nismo nadjali; že 15 let ni bil mošt tako sladak kakor je letos; kup pa mu ni tako visok kakor přetekle leta ; zato brez skrbi zápojem :
Pridi Gorenec, pridi Dolenec
V Prosek po vino!
Kapljica sladka itd. itd.
Iz Predoselj nad Kranjetii —je „Učit. Tovarš"
v 20. listu prinesel mičen popis šolske slovesnosti, ktera pri mladini mora napraviti globok vtisek in roditi blagega sadů za šolo sploh in narod naš, kteremu — saj vecidel — je ljudska šola vseučilišče. Do šole pa mora mladina veselje imeti; to pa se pospešuje s tem, da ona sama in stariši njeni vidijo, kako visoko cenijo za blagor domovine skrbni gospodje pridnost tudi še celó mladih učenčikov in ucenk. Pa čujmo, kaj pravi
„Učit. Tovarš": „17. avgusta t. 1. je bilo tukaj očitno
šolsko spraševanje. Vendar ne bom popisoval tega, kar je navadna reč; povem samo to, kaj našo šolo tako zeló pospešuje, —je namreč ljubeznjiva radodarnost tukajšnjega žl. gosp. barona Antona Cojza. Sicer so dobili otroci, kakor vsako leto, pri šolski skušnji šolske darila; vendar blagorodnemu gospodu ni bilo to še dovolj, ter sklenejo, da hočejo bolj pridnim učencem in učenkám še sami posebne darila podeliti. Ker pa mili dobrotnik niso bili domá, kadar je bilo navadno šolsko spraševanje, je bila ta slovesnost odločena na roženkransko nedeljo. Prišlo je toraj ta dan 25 učencev in učenk praznično oblečenih (deklice vse z belimi pečicami), ki jih gosp. fajmošter in gosp. učenik spre-mita pod prijazne lipe pred grad na Brdu. Tu jih že pričakuje vsa baronova družina. Po kratkem prijaz-nem pogovoru s šolskimi otroci gospod baron ukažejo, da naj se razdelé darila in sicer po svojih malih; in lej, mlada gospodičina baronovka — napravljena v lepi národni obleki s pečo na glavi — darila děli učencem, mladi gospodič baron pa učenkám. Darila so bile lepe bukvice, pratike, srebrni tolarčki in lepi cvetlični šopki, kakor nalašc za roženkransko nedeljo. Po prejetih da-rilih so dobili otroci še prav primerno malo južino, pri kteri je bilo kaj ginljivo, ko so zraven grajščinske strežnice tudi otrokom stregle same žl. gospé baronovke. Potem še otroci zapojó vec cerkvenih in drugih kratko-časnih pesem, ter sklenejo s cesarsko. Otroci vsi ginjeni zatrdujejo, da tega lepega dneva ne bodo nikoli pozabili in bodo vedno molili za preblagega gospoda barona in njih milo družino. Zadnjič gospod baron vljudno dajo vsakemu otroku roko, in jih vesele razpusté z voščilom : „Z Bogom!"
Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora 14. t. m. so bili vážněji sklepi ti-le: V skrivni seji po-
dělilo se je šestero otrokom rajncega župana Ambroža po 50 gold, na leto, in sicer, dokler ta ali uni ne doseže 24. leta, ali se pa po drugi poti poprej ne pre-skrbi. Nasvet odbornika žl. Strahla, da se ti milodari dovolijo do 18. leta, kakor je tudi pri državnih uradnikih postavno, ni obveljal. V podporo (adjutum) za eno leto se je dovolila 200 gold, magistratnemu praktikantu Mulaček-u; dasitudi je županov predlog hudo odbijal odbornik Stedry, je vendarle obveljal. — Vdovi ranjcega mestnega uradnika Kočevarja se milodar ni dovolil, ker se je ž njim zaročila, ko je bil že v pokoji. — V javni seji se je sklenilo: naj se omislijo potrebni ucilni pripomočki za višo našo realko, ki bodo mesto in dežele stali 415 gold. ; naj se magistrat
pritoži pri državnem ministerstvu zoper odlok deželne vlade, da šentjakobska mestna šola ne sme privatistov izpraševati ; — naj se brž, ko bode deželni odbor dovolil, pripelje iz Crnuč v Ljubljano kip (štatua) sv. Ja-neza, da se bode presodilo, kje naj se postavi; — naj se omisli posipnega peská, kolikor ga je treba, da se posujejo mestne pota in ceste; — naj stavbini odsek poskrbi, da se bode razsodilo, ktera nacrta za novi čevljarski most zaslužita prednost, in jima torej gré dařilo ; in naj se napravi v mestni registraturi nova peč. Opombam, češ, da pometanje mestu toliko in toliko stroškov prizadeva, je g. župan omenil, da snaženje in
škropljenje v 11 mescih, to je, od 1. novembra 1863 do konca septembra 1864 stane 1496 gold. 31 kr., da se je pa smetí za 155 gold. 88 kr. poprodalo; toraj na znaženje prav za prav le 1340 gld. 43 kr. v 11 mescih
spada.
—• Goveja kuga, ki se je tako hudobno prikazala v Vrhovem (rateškega okraj a), še ni ukrotena; 9. dne t. m. se je prikazala zopet v 5 hlevih, pa tudi v Duljah, kjer je razun goved zbolelo tudi nekoliko kozlov. Brž ko ne je živina od živine nalezla bolezen na paši, na ktero je hodila, dokler še ni bilo znano, da je kuga v tem kraji in tedaj skupna paša še ne pre-povedana. Kamor je takrat iskra padla, se vname plamen, ki ga je potem težko vžugati.
—	V pondeljek, sredo in četrtek so bile ocitne
skušnje učencev kovaške in živinozdravilske šoíe^ Najbolje so se obnesli Vresovnik Janez iz Sil na Stajarskem, Planinec Franc iz Boštanja, Kutjaro Alojzi iz Planine, in Derča Franc iz Gomiískega na Stajarskem.
—	Přetekli pondeljek 17. oktobra bila je v stolni cerkvi slovesná vélika maša s pokličem sv. Duha, s ktero so gimnazija, realka in normalka pričele novo
šolsko leto. V realko se je vpisalo 219 učencev, tedaj 26 več od lani; v gimnazijo 735, tedaj 63 več od lani.
—	Gospodičina Ana Salecka, ki ima v Ljubljani
založbo slavnoznanih amerikanskih Wheelerjevih in Wil-sonovih šivál (mašin, ktere same šivaj o), je v izbžbi zagrebški za razstavljeno mašino přejela sreberno svetinjo. Kako se čedalje bolj cenijo te mašine, vidi
se očitno iz tega, da se jih je 40 zdaj na Hrvaškem
razprodalo.
—	Odbor za Riharjev spominek je sklenil, da bode dotična slovesnost v četrtek 3. novembra ob 10.
dopoldne na ljubljanskom pokopališci.
—	Veselo novico moremo povedati, da slavni naš pesnik gosp. dr. Benjamin Ipavec izdeluje komično opereto po besedah"Kotzebueove „kletke" (der Káfig). Muzika, kolikor je je že dodělal, je neki izvrstna. Ker ne moremo Slovenci z velikimi operami začenjati, bode dobro došel ta komadič čitavnicam, in podslombo položil
slovenskim igrospevom.
346
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Ni še dan gotov, kdaj da se začne državni zbor na Dunaji; misli se, da v sredi prihodnjega meseca novembra. Državni zbor bo priliko in nalogo imel vpra-šati ministerstvo marsikaj važnega, na priliko: kaj smo dobili za vse to, kar smo žrtovali v šlezvik-holštajnski vojski? v Čem se kaže sad zveze s Prusi? kako stoji z Ogersko in Hrvaško? kaj se je storilo za Beneško ? kako in kaj je z Galicijo? kako napreduje razvitek ustavnih naprav po vseh ostalih deželah cesarstva ? kako stoje naše řečí o kupčijsko-političnem obziru, kar se tiče deloma kupčijske zveze z unanjimi državami, deloma pa kupčijskega in obrtnijskega napredka domá? kako stoje naše finance in še marsikaj druzega. Zopet se je pogostoma govoriti začelo po Dunaju in časniki ponavljajo te govorice, da je prememb o ministerstvu pričakovati; eni pravijo, da odstopi minister
Plener, drugi, ûa minister iíecnoerg, se arugi, a; nister Schmerling itd. Al oficiozni časniki trdijo
drugi
da minister Rechberg
drugi
da
y
mi-da
so vse te govorice
pravlice.
Baron Bach se ni
odšel
v
Rim
y
ker je pričakoval, predno zapustí Dunaj
Po
9
cesar-
dohoda Njih Veličanstva cesarja iz Išelna. skem ukazu se bo od cele armade cesarske blizo 52.000
vojakom dopust (urlavb) dal; že so se začeli odpu-
šcati.
novici
že unidan povedani, da število novincev za prihodnje leto bode zneslo 85.000 mož za
vse cesarstvo, dodano danes še to, da po višem ukazu
mora rekrutba od leta gotova biti.
jilu) je zopet vse tiho.
susca
do
15. aprila prihodnjega davkovskem zajemu (poso-Iz Gradca se piše „Wand.",
da trgatev se je se le 12. t. m. začela; al malo veselja
Je
letos
z
njo
Od leta 1817, kar se spominjajo stari
ljudje, se ni združilo toliko uim nad ubogo trtico. Kar so viharji celega leta še pustili, so pokončale mrzle
noči
prvih dni tega meseca.
,	r ~ ~— . — *—
nekterih nogradih celó
ne mislijo trgati , ker stroški utegnejo veči biti kakor majhni pridelek kisovca. — Véliki fužinarji na Koro-škem bratji Rosthorni so vsled neugodnih časov, po
tako
na
kterih je fužinarstvo v veliko škodo prišlo kant prišli, da so ustavili svoje plačila; dolgov so nazna-nili za 672.600 gold., premoženje svoje pa cenijo na milijon in 305.731 gold.; že je drugo fužinarstvo
z unimi v zvezi
Buchschneider-jevo
in morebiti jih pride še več za njimi
y
y
v Zagreb a ž u r a n i č
přišel
tudi na kantu
14. dne t. m.
dvorni kancelar gospod Ivan
kam dovoljni
prav za prav meri. Zmernejši Lahi so ž njo za
češ
vijui, tco, da je Napoleon jim y^a^i , u» m rau, da pa ne more hipoma vsega, kar bi rad. Nekteri časniki, kteri mislijo, da je ona zaveza zoper A v s t rij o na vrat na nos priporočajo, naj Avstrija z lepo in proti
pokazal , da bi rad
y
odškodvanju Talijanom prepusti Benetke in
v	•	T . 1 • •	1	•	i .	•	• i • •	-i
kar
se ima v
Itálii, drugi
zopet, kteri mislijo
;
da je
I sicer zaveza
y
naj
y
proti Rimu, svetujejo ravno tako na vrat na nos Avstrija brez dolgega odlašanja začne vojsko z Italijo da brani sv. očeta. Ravno tako trobijo tudi nekteri unanji angležki, francozki in nemški časniki in širijo plamen, kterega skušajo v lad ni francozki časniki to-lažiti. Vlada rimska ni še nič odločnega odgovorila, pa tudi vlada avstrijska še ne; „Wanderer" pa hoče iz
dobrega vira vediti, da bo avstrijska vlada to kmali storila in da hoče tako postopati, da si vdrži svojo ve-ljavo in se ne zaplete v nikakoršno nevarnost; hoče
se
;
da
si
pri
namreč porazumeti s francozko tako drži za prihodnji čas prosto ravnanje, in to je pravo Na Laškem še zmiraj hudo vrè in toliko huje, kolikor bliže je državni zbor v Turinu, ki se začne 24.
dne t. m.
Vlada
se sicer
nadja
y
da bo zborova večina
sprejela francozko zvezo od 15. sept.;
boj
v
zboru bo hud, kakor se kaže iz strank, ktere bojo stopile na bojisče. Pripoveduje se, da Mazzini silno delà
proti oni zavezi
y
da pa tudi Garibaldi ni zadovo-
ljen , da se glavno italijansko mesto iz Turina prestavi
lorencijo; rekel je neki, ,,da iz Turina pelje pot
v
naravnost v Rim; medpotne postaje ni nobene; itali-janski vojaki niso kukavice, kadar vidijo vrh Kapitola lesketati se ; postoj na tej poti bi bil tudi konec njeni."
.Spanjska vlada bode, to je zdaj gotovo, priznala kralj e stvo talijansko; dozdaj se je tega branila. — Luka Vukalović je v Crnogori v belogorskih gojzdih in nabera
oroženo četo, — v kteri namen, se ne vé; narbržeje namerava na Turka, zakletega svojega sovražnika. (Nekteri nemški časnikarji po navadni
da
zato kar je Luka Slovan, raznašajo po svetu
segi,
snuje roparsko bando). Od vseh mladi in stari primeri
krajev
y
pristopajo
njemu, ker Luka Vukalović veljá po turškim Slovanom to, kar Garibaldi Italijanom.
Listiiica vredništva. Gospodarju J. P. v Br: Na vpra&anje
Vaše: ,,kaj bi bilo početi, da mlada krava, ktera samo na enem sescu molze, bi molzla na vseh atirih ?" Taka napaka se večkrat pri kravah sama po sebi med daljo molzo povavná. Edini in gotov po
y
v
ce
přišel je, da vidi izložbo in da je 15. moček je, da jo dekla,
vsaki dan trikrat na teh se s ci h molze.
dne t. m. pričujoč bil pri nj enem zaključku ; delil je izložnikom přiznané svetinje in častne pisma
deželnem zboru trojedine kraljevine je zopet vse tiho. — V zagrebško juridičino akademijo se je
letos vpisalo blizo 70 slušateljev; med njimi je 9 Slo-
Iz PečuhanaOgerskem se piše, da
tudi mleko ne priteka, prav pridno
To draži mlečne
žlezice, da se oživijo, ako niso popolnoma otrpnile. Drugih zdravil
Gosp. J. St. v P. Prav tako! Prosimo pa »e odgo-
ni nobenih.
vora: kam naj bi vam „Novice" posiljali?
V „Matičine doneske"
vencev.
se je v 36. listu vrinil pogrešek pri
trgatev, ktera je navadno prve dni oktobra pri kraji
Čitavnici celjski; namesti 10 gold, beri 20 gold.
y y
se je še le zdaj začela, in še zdaj bi raji ž njo čakali
ako bi grozdje ne gnjilo. Po takem ne bo letos vina veliko, pa tudi dobrega ne. Zato je starejemu vinu že zdaj zlo poskočila cena. — Nove volitve državnih po-
Žitna cena
v Ljubljani 18. oktobra 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 3 fl. 88.
niso
• v
nic
slancev v deželnem zboru erdeljskemu drugače izpadle, kakor lanske; ostali prejšnji poslanci, 9 je na novo izvoljenih, pa ti njih namestniki tudi ne
banaske 3 fl. 88.
tursice 3 fl.
soržice 2 fl. 72.
rez 2 fl. 78.
ječmena 2 fl. 50.
10.
prosa 2 fl. 90.
oves 1 fl. 96.
ajde 3 fl,
bojo kalili državnega zbora.
se
K>\J piŠG y 14 Ci J ^ rr% UUU li 111» Li ULI l JL \J KJ^KšO ^JKJO \*VJ V ClJLil
Peter Jovanovic, bivši véliki škof belogradski in
da
Je
Iz srémskih Karlovcih
dne t. m. umri občespoštovani gosp
Kursi na Dunaji 18. oktobra.
metropolit vse Srbije in dosedanji škof gornje-karlo-vaški.
tičnem svetu francozko-italijanska zaveza; pre-metavajo jo od vseh strani, pa zmiraj se nič ne vé,
5 % metaliki 69 fl. 90 kr. Narodno posojilo 78 fl. 50 kr.
Ažijo srebra 16 fl Cekini 5 fl. 53 kr,
kr

Se zmiraj nosi véliki zvonec po vsem poli-
Loterijne srećke:
Y Trstu 12. okt. 1864: 58. 30. 31. 55. 68
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 22. oktobra 1864.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznifc v Ljubljani.