Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska »2 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik MIlan Flerin — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2iro račun 508/ 602-6 — Cena 20 dinarjev - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani Leto IV. št. 8 Domžale, 15. oktobra 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Gospodarska reforma in cene Gospodarska reforma nikakor ne pomeni navijanja cen ali da bi si s podražitvami prilaščali sadove dela delovnih ljudi. Spremembe cen in drugi instrumenti reforme bodo res formirali življcnskc stroške na ustrezno višji ravni, kar terja neko korekturo osebnih dohodkov, da bi se njihova realna vrednost približala tej ravni. Kako pa bodo kolektivi razumeli to »korekturo«, pa je ravno tako eden bistvenih problemov uresničevanja inten-cij reforme. Rešitev tega problema ni prav nič lahka in preprosta. Ce bomo namreč razumeli to nalogo kot preprosto linearno zvišanje osebnih dohodkov, bi utegnila biti uresničitev temeljnega smisla reforme že v začetku ogrožena. Vsem delovnim kolektivom je bilo naročeno, da razprava o ciljih gospodarske reforme ne sme ostali samo pri cenah, kar je sicer zelo važno, zlasti se, če gre za nerealne kalkulacije. Ne smemo pa dovoliti, da bi, ko govorimo o reformi, razpravljali le o obrobnih vprašanjih, namesto da bi segli v globino nerešenih ključnih problemov. Kar se tiče cen in osebnih dohodkov govorimo preveč le o posledicah in premalo o vzrokih previsokih cen in premajhnih osebnih dohodkih. Ce bomo osredotočili vso pozornost samo na posledice, se bomo izgubljali v malodušju, iz katerega zlepa ne bomo našli izhoda in prave rešitve. Ves problem moramo obravnavati kompleksno. Kden takih pozitivnih ukrepov je v tem. dn je skupščina občine Domžale npr. predlagala pristojnim organom, da se uvedejo marže v absolutnem znesku, kar edino lahko s>podbuja trgovske organiza- cije k prodaji kar največjih količin blaga po kar najnižjih cenah. V tein primeru hi si morala trgovina prizadevati, da doseže čim večji proinel. oziroma čim večje število potrošnikov. To bi pa prav gotovo dosegli s politiko nižjih prodajnih cen. Potrošniki bodo kupovali blago v tistih trgovinah in pri tistih podjetjih, kjer jim bodo cene najbolj odgovarjale. Ce je bilo po vojni kdaj potrebno široko sodelovanje ljudi, je to potrebno sedaj. Kot proizvajalci in upravljavci delovni ljudje ne sinejo dovoliti, da bi imeli politiko cen v rokah posamezniki, medtem ko bi sn-iii i le pasivno spremljali igro številk, ki bi jih kot potrošnike udarila z visokimi cenami. Na javnih tribunah, ki so bile organizirane v Radomljah, Moravčah in v Mengšu, je bilo med drugim tudi poudarjeno, da niti ukrepi /.IS o nadzorslvu nad cenami niti akcije inšpekcijskih služb ne bodo dale zaželenih rezultatov, če jih ne bo spremljnlo najširše družbeno nadzorstvo. V sedanjih rnzmernh je še zlasti potrebna ne le vseljudska pobuda, ampak tudi množična kontrola. Zelo važno je, da čutimo pozitivne težnje reforme in ji dajemo vso podporo, kar je eden izmed pogojev zn njeno uresničevanje. Začela se je ena najobčutljivejših operacij reforme — usklajevanje cen, ki naj nas privede do novih odnosov med posameznimi gospodarskimi panogami in skupinami. To je zelo delikaten posel in zahteva strogo upoštevanje okvirov in meja, v katerih se lahko gibljejo '•ene. Samo. če bomo te ukrepe in meje upoštevali bomo imeli polno poroštvo, da bomo doseženo raven življenjskega standarda zaščitili in obdržali. Ali me bodo odpustili Tako in podobno se sprašuje precej delavcev proizvajalcev-upravljavcev. Ali je tako vprašanje ob pogojih, v katerih so naši kolektivi in ob pogojih gospodarske reforme sploh mogoče? Saj se za gospodarsko reformo nismo odločili zato. da bomo ustvarjali manj. da bomo podprli naše neznanje, da bomo povečali socialne probleme, da si bomo sistematično znižali standard! Odločno NI bi se glasila izjava slehernega našega občana-ustvarjal-ra. če bi bilo v pogojih reforme samo slutiti tako namero. Toda reforma ni taka, kot jo praktično doživljamo in smo v tem verjetno tudi sami bolj ali manj prizadeto soudeleženi. Smiselni princip reforme je doseči ravno nasprotno od naših dosedanjih prizadevanj in pospeševanj ustvarjanja zaprtosti kolektivov, s čimer priznavamo našo nesposobnost na celi crti. V čem se odraža ta naša nesposobnost? Vsakdo izmed nas je voljan delati — ustvarjati — pridobivati, »toda le tuko, kot je to delal doslej«, ob tem delovno poslovnem zaletu nihče ni pomislil, da bi način, pogoje dela in ustvarjanja vsaj malo spremenil in to celo na račun večjega telesnega naprezanju in ob manjši uporabi umske zmogljivosti. V takih primerih — saj drugačnih skoraj ni — postaja vprašanje v naslovu tega članka resna bojazen in zaskrbljujoč element marsikaterega zdravo mislečega proizvajalca. Za boljšo predstavo si poglejmo nekaj pogojev, ki odločilno vplivajo na našo obrtniško in polindustiijsko miselnost, iz katere ne najdemo izhoda. Izberimo kar vsak svoje podjetje: - v naših delavnicah In dvoranah najdemo cele gore predelujočega materiala. - nimamo pomožnega materiala, da bi proizvodnjo dokončali. - nagrajevanje je nestimulativno - na mnogih delovnih mestih delajo delavci, ki takemu delu ne ustrezajo, - na delovnih mestih sP izolira ujemo, - stalno menjamo proizvodnjo. - imamo ogromne pomožne de'avnice in sli-žbe. slaba je razporeditev delovnih m-st in delavcev, - delitev dela je neusklajena. - administracija ne dela v korist proizvodnje, temveč v korist ne vemo česa, imamo neažurno poslovanje, Poglavitni mengeški problem, ureditev Prešernove ceste, se umika z dnevnega resa sestankov in zborov volivcev. Dela so se pri'ela in v kratkem bo cesta s pločniki vred asfaltirana — Imamo nagrajevanje strokovnih in administrativnih kadrov po času, — stroji tečejo pogosto prazno in so neizkoriščeni. Lahko bi naštevali še in še, toda zakaj, niso to že dovolj tehtni razlogi da »pričnemo misliti«, da končno začnemo uporabljati svoje lastne umrie sposobnosti in znanje. Ali nam še ni dovolj fizičnega garanja in prigaujunju ter demagoških parol? Kdo pa je pravzaprav poklican da raz-vozlja ta gordijski vozel? Kolektivi — delno, samoupravni organi — njihova odločitev nima šc pravih osnov, vodstvo in strokovne službe — dal In ravno njim naj velja naslovno vprašanje, ravno ti se morajo zamisliti o načinu in pogojih uporabe ogromnega umskega potenciala za rentabilno in ekonom'čno izkoriščanje vseh tistih ogromnih sredstev, ki smo jih vložili v stavbe in stroje na račun standarda delovnega človeka. Sedaj pa. ko bi moral proizvajalec-upravljavec začeti uži- vati sadove tolikih naložb, ko bi že moral biti sredi racionalnega poslovanja, zvru-čamo vso težo odgovornosti edinoie nanj, ker bi sicer kršili princip nedotakljivosti. — Koga? To potrjujejo sklepi samoupravnih organov delovnih organizacij kot npr.: »Do nadaljnjega ne sprejmemo v kolektiv novih delavcev ali »štipendiste diplomante ra/vezujemo pogodbenih obveznosti in jih ne zaposlimo«, ali »na podlagi strokovne analize ukinjamo to dejavnost in odpuščamo 50—100 delavcev«, ali »za celotno poslovanje podjetja je odgovoren celotni kolektiv«, ali »zaradi podražitve surovin smo prisiljeni dvigniti cene za 10, 20, 50, do 50 %«, ali »ker tržišče ne absorbira zalog, najamemo kredit« itd. Vse te in ostale proizvodne težave kot zastoji, neustrezni material, slaba kakovost, visoki proizvodni stroški in drugo so »simotomi«, ki kažejo na to. da nekdo v kolektivu ne opravlja svojih delovnih dolžnosti, da je nesposoben sodobno in racionalno organizirati delo in da izkorišča rezultate naporov Doproizvajalcev v prid svoje lagodne prizadevnosti in odgovornosti in neodgovornosti. Tako stanje nikakor ni v korist neposrednim proizvajalcem, je pa plod nezdravih elementov v kolektivu, ki se ne zavedajo svojega neznanja in nesposobnosti in administrativno za vsako ceno izsiljujejo obstoj. Kaj je treba torej storiti? Seduj je naloga kolektivov, da spregovore, da postavijo odločne zahteve vodstvenim in strokovnim kadrom, da organizirajo tako poslovanje, da bo kolektivu in družbi v korist, pa tudi pogoj za dvig storilnosti in standarda, kajti dela je za vse dovolj in to koristnega! Opravljanje obilice nekoristnega dela in nedela, ki ga danes še visoko nestimulativno nagrajujemo, je odraz našega sedanjega stanja. Z odpravo le-tega se niti neposrednim proizvajalcem niti kreatorjem proizvodnje ne bo več vsiljevalo vprašauje: »Ali me bodo odpustili?« Naše gospodarstvo v novih pogojih Prva faza gospodarske reforme je za nami. Z namenom, da bi se gospodarske dejavnosti bolj uskladile med seboj, so bili odpravljeni nekateri družbeni prispevki in poiskana nova razmerja med cenami. Delovne organizacije so se znašle večinoma v boli ali manj utesnjenem položaiu. Tudi tistim, ki so trenutno še v kolikor toliko ugodnem visi nad ramo meč ki ga bodo kaj britko občutile, če bodo po starem sko-migovale z rameni in fatalis-tično ubirale stara pota v svoji produkciji. Pot k mednarodni ravni v gospodarstvu, ki si jo je kot cilj izbrala gospodarska reforma, je strma. Se tega vsi zavedamo? Je mogoče, da lahko čez noč postanemo kritični, če prej marsikdaj nismo bili? Samozavero-vano smo gospodarili kakor smo vedeli in znnM. se šteli za razvito industrijsko občino in počasi — zaostajali za drugimi. Da zaostajali! In to v časih, ki jih ne moremo šteti za težke Samo pogfeimo: Končni učinek vsakega pod-ietia se vidi v njegovi prodaji. Delež, ki ga je gospodarstvo naše občine glede prodaje imelo v slovenskem merilu, je znašal v letu 1965 l.sj %, v letu 1964 pa 1.2%. V okviru bivšega ljubljanskega okraja pa je prav tako padel in to od 2.2 odstotka na 2 0%. V prodajno ceno so vključeni vsi stroški, ki nastanejo med proizvodnjo in zaradi nje. Ce le-te od prodajne cene odštejemo, do-htnto talo imenovan neto produkt neke vrste novoustvarje-no vrednost, ki je splošno merilo doseženih usnehov Kako je z deležem gospodarstva naše občine v tem nrimeru? V slovenskem merilu je naš neto produkt padel od 1.8%. dosežen v letu 1963. na 1.6 % v letu 1964 v okviru bivšega ljubljanskega okraja pa od 3,4% na 3.0%. Najbolj ponosni smo v naši občini na svojo industrijo. Kako je z njo v tej primerjavi? Glede dosežene prodaje je v slovenskem derilu njen delež padel Od 2.6 % na 2.4 %, v okrajnem pa od 5.0% na 48%. Po doseženem neto produktu pa v slovenskem merilu od 3,0% na 2.7% in v okrajnem od 5.8% na 5.2 %. Upadanje je torej splošno. Vsekakor je res, da del vzrokov za to pade na zastarelost strej-nih naprav v naši občini, vendar pa naj takoj pribijemo, da smo v preteklih časih namenili veliko sredstev v investicije, da pa se njihova učinkovitost le malo vidi. Tako srno samo v letu 1964 na novo investirali toliko, kolikor znaša 1/3 vrednosti vseh osnovnih sredstev (strojev in tovarniških poslopij) v občini. Toda ali smo tudi za 1/3 več kot prej naredili, kar bi po preprostem sklepu morali? Ne. naredili smo le za 1.4 % več blaga kot v letu 1963. Večina sredstev je bila torej neučinkovito naložena. In zakaj je bilo tako? Ne moremo miimo sumnje, da je bilo mnogo investicij izvedenih površno, brez prave znastvene poglobljenosti in utemeljenosti, po drugi strani pa smo delali investicijske kupčke na toliko mestih, da lahko mirne duše rečemo, da smo v zvezi z vsem tem denarjem le krpali, ne pa rekonstruirali. Toda: če krpamo je nova le krpa, hlače so pa še kar naprej stare in bodo vedno bolj in vedno več krp bo potrebno šivati nanje. Konec koncev bomo morali, kljub vsem bolj ali manj novim krpam, hlače — radi ali neradi — vreči na smetišče. Huni so raje imeli obleko na sebi toliko časa dokler ni na njih razpadla, potem po si oblekli novo. Čeprav niso moj ideal pa vendar rečem, da so prišli ceneje skozi, po drugi strani pa jim je obleka kljub vsemu le služila, jasno: vedno manj. No, Huni so bili zanemarjeni, zato so se tako obnašali, mi bi pa morali biti gospodarni. In vprašam se: ali niso mogoče stokrat pošite hlače dražje od novih? Poleg tega. da izgledamo v takih nlnčah zanemarjeni! Torej tudi gospodarski nismo. Vem, marsikdo bo imel v tem hipu že pripravljen zagovor: ko so se nlače strgale, sem imel denarja le toliko, da sem jih lahko zakrpal, novih pa nisem mogel kupiti. Res je: ti sam ga nisi imel, mi vsi pa smo ga imeli in marsikomu je ležal nepotreben, kot bi morda ob neki drugi priložnosti ležal tebi. V kapitalizmu so uvideli, kljub k sebi obrnjenim rokam, koristi od take solidarnosti mi pa živimo v socializmu in od- krito priznajmo: nismo je videli. In posledice tega? Poglejmo si le stopnjo sposobnosti delovnih orodij v naših industrijskih podjetjih in jo primerjajmo s poprečno stopnjo sposobnosti delovnih orodij v grupah, v katere občinska industrijska podjetja po svoji dejavnosti spadajo. Ker je stopnja sposobnosti merjena knjigovodsko — le kot z zakonom določen seštevek letnih odpisov od nabavne vrednosti posameznega delovnega orodja — je verjetno dejanska sposobnost še manjša saj razpolagamo s tehnično zastarelimi stroji, ki imajo celo svoje vgrajene kapacitete nižje od sodobnih strojev. No, podatki za zadnji dve leti so takile: (v odstotkih) Stopnja sposobnosti delovnih priprav poprečje grupe poajetje 1!)63 1954 19fl3 1%4 Termit, Domžale...... 53 57 53 49 Mlinostroj, Domžale..... 42 46 51 53 /KI. Domžale........ 49 53 30 28 Opekarna, Radomlje..... 56 53 63 58 LIP, Radomlje....... 57 59 38 42 Papirnica. Količevo..... 68 76 52 49 TOSAMA, Domžale...... 58 60 53 51 fnduplati, Jarše....... 61 57 29 30 Universale, Domžale..... 56 55 14 19 Tovarna filca, Mengeš .... 49 53 41 50 TOKO, Domžale....... 46 50 30 32 Sončnica, Domžale...... 50 4S 30 2" Melodija. Mengeš...... — — 59 54 (Opomba: podjetje Melodija je v svoji grupi suma, zato h grupi podatkov ni). Z izjemo Opekarne Radomlje razvijati tudi sami. Toda: ča- in Mlinostroja je sposobnost kali smo toliko časa. da so nas delovnih priprav v poprečju bolje opremljena toda proiz- večja od individualnih prime- vodno še dokaj neprilagojena rov. Ne zanikam da mnogo podjetja že začela dohitevati in novozgrajenih podjetij (zlasti — prehitevati. Krpanje se je na jugu) >kvari« sliko v našo pokazalo v vsej svoji škodljivo- škodo. toda naj bo to vzrok, sti! da apatično stojimo in čakamo? Poglejmo še nekaj podatkov Naš osnovni gospodarski kon- in sicer mesto, ki ga zavzema- cept je bil sicer res. da je tre- jo največja podjetja naše ob- ba razvijati zaostale predele čine v grupah, v katere spadu- države. nikjer pa ni bilo reče- dajo po svoji dejavnosti glede no, da se ne bi smeli ob tem produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti. Produktivnost sredstvom (osnovnim in obrat- je pri tem merjena kot neto nim), ekonomičnost pa kot ruz- produkt (gelj razlago na za- merje med vrednostjo pioda- četku!) na zaposlenega, renta- ne proizvodnje in stroški, ki bilnost kot neto produkt na- »o bili za to proizvodnjo stor- sproti v proizvodnjo vloženim jeni. Število Me9to podjetja v grupi glede: Podjetje Leto podjetij produk- renta- ekono- v grupi tivnosti bilnosti mičnosti Termit. Domžale 1963 9 1. 4. 6. 1964 9 2. 4. 9. Mlinostroj, 1963 23 3. 2. 5. Domžale 1964 23 3. 1. a—io. 7X\. Domžale 1963 15 3. 6. 8. 1964 13 4. 7. 9. Dpekarna. 1963 107 13. 82. 27. Radomlj 1964 107 6. 83. 26. LIP, Radounlje 1963 147 44. 45. 14. 1964 147 54. 65. 40. Papirnica, 1963 28 2. 5. 4. Količcvo 1964 28 3. 6 6. TOSAMA. 1963 62 8. 6. 21.-22. Domžale 1964 70 10. 11. 31. 52. Induplati. 1963 12 7. 6. 5. Jarše 1964 12 4. 5. 5. Universale. 1963 33 12. 6. 4. Domžale 1964 33 15. 9. 12. Tovarna filca. 1963 15 6. 11. 9. Mengeš 1964 16 8. 12. 10. TOKO, Domžale 1963 14 9. 11. 6. 1964 15 10. 7. 6. Sončnica 1963 15 3. 3. 12.-13. Domžale 1964 15 2. 4. 12. Napredek, 1963 •38 2. 5. 5.— 4. Domžale 1964 39 2. 5. 4.- 5. Namesto podrobnega komentarja naj omenimo le to, da je poleg »plošne tendence zaostajanja, iz tabele razvidno tudi dokaj visoko mesto, ki ga večina nuših podjetij dosegu glede produktivnosti. To pomeni, da ie naš nroi/vajalec priden in da mu tradicija zaenkrat še daje kljub obrabljenim osnovnim sredstvom, da je produktivnejši od drugih, ki imajo boljšo opremo. Toda hkrati vidimo, da tudi v tem pogledu že začenjamo zaostajati in da časi. ko nas je reševala delovna tradicija, minevajo. Najl>olj tragično pa je pri vsem tem. da prihaja zaostajanje m» najbolj do izraza prav sedaj, ko gospodarska reforma terja vključitev v mednarodni trg. kot smo omenili že uvodoma. Denar pa ie postal v teh ostrejših časih bolj sramežljiv in skriva se, (kako tudi ne. ko smo pa počeli toliko neumnosti z njim)! Kaj naj torej storimo v takih pogojih? Odgovor sem nukaznl že malo prej. zdaj ga obnavljam in razširjam. Gospodarska reforma pomeni, poleg ostalega tudi nadaljnji korak k razdrža vijanju (deetatizaciji) celotnega našega življenja, tudi gospodarskega. Komunalni sistem se vse bolj razvija, vse več funkcij, pristojnosti in bremen pnda na občine, vse premalo pa so le-te na to pripravljene. Zakaj' Zato. ker je bila naša socjulistična miselnost, kljub donečitn besedam na raznih proslavah in kljub vsem frazam v ružnih slovesnih uvod- nih člankih kaj klavrna senca svoje idealne oblike in vsebine. Visoko smo se ogradili v svojem zasebnem in v svojimi poslovnem življenju. Lov za standardom nas je povsem pri-vatiziral, lokulizirali smo fce v svojem obnašanju, lokalističii« pa Smo zaradi tegu reševali tudi probleme, ki so prihajali pred nas. In prav zarodi tega smo lahko le krpali, kaj več pa nismo mogli. Ce pa 1)1 podrli zidove okoli naših tovarn in okoli naših glav in osvojili miselnost o enotnem pomenu našega ožjega gospodarskega prostora, o potrebi po vzajemnosti in medsebojni pomoči, bi lahko tu imeli že zdaj prene-katero podjetje resnično modernizirano, pu tudi komunalne zadeve veliko bolj urejene, kot so. Zato pa je več kot nuja, da se to stori vsaj zdaj. Nihče te more zanikati, da /more le moderno gospodarstvo ceneno prodajati, obenem pa akumulnuli dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo in jih hkrati nameniti dovolj tudi zn negospodarska — družbeno koristna — področja. Moderno gospodarstvo pa bomo morali ustvariti sami, s svojimi sredstvi. In — naj poudarim: z združenimi sredstvi, kajti krpati ne smemo več. Podjetja naj bi pokazala svoje investicijske potrebe z vsestransko utemeljenimi in znanstveno izdelanimi elaborati, kjer bi imele enako vrednost tehnična, ekonomske in kadrovski študije in kjer ne bi bilo le pavšalno i/računuiio, kuj lahko od iiuveetioije družba in neposredno komunu pričakuje, hrimorrn forum bi vsestransko proučil predloge podjetij in v skladu z nujnostjo in koristmi sukcisivno (postopno) usmerjal sredstva. Skrb za učinkov i-to naložbo bi bila neprimerno večja, saj bi bili idelničurji« neposredno zainteresirani, da se jim določenu sredsiva ugodno obrnejo. Ker pa bi se vlagalo sredstva ožjega gospodu r-skega prostora, torej komune, kjer tudi sami živimo 16 ur dnevno kot potrošniki in korist-niki materialnih in nematerialnih dobrin, bi gledali veliko bolj kritično tudi na vrednost ki ni nam jo duln določena investicija za komunalne potrebe. Nikomur od nas namreč ne more biti vseeno, kako je z našim šolstvom, ali bo vzgojiteljski kader zn svoje odgovorno delo primerno nagrajen in bo zaradi tega vztrajal na svojih mestih, ali pa bomo zaradi neprimernega odnosu do njega v skrbeh za vzgojo svojih oirok. Nikomur od nas ne more biti vseeno ali bomo imeli možnosi hitro najti zdravje, ko nas bo zapustilo. Nikomur od na* ne more biti vseeno, ko se postavlja vprašanje družbene preli rane in otroškega varstva, ko se postavlja vprašanje dobrih cest za številne kolosurje in mope-disie nn našem območju, ko se poslavlja vprašan je o problemih naši; odraščajoče mladine, vprašanje naše kul 1 u me razgledanosti in razvedrila in ko se postavlja vprašanje naše osk r-l>e z material n i m i dobrinami pa bodisi da gre za sredstva za njihov nakup bodisi za sam asortiincnt. Vsa ta vprašanja pa lahko rešujemo le ob moderni proizvodnji, edina možnosi. u.a no nje pridemo pa je preko skupnih vlaganj. teoretične možnosti za to so dane, treba bi bilo najti še praktično pot. Tu pa vidimo zaenkrat veliko oviro v splošnem nivoju naše strokovne nesposobnosti. . Ne moremo mimo mnenja, da ne bi prišlo do toiikih napak v občinskem investiranju, če bi za investicije odgovarjali s.ro-kovno zauoslno usposobljeni ljudje, iako pa smo gradili hleve na Moravskem, ki so dolgo časa samevali prazni, (baje so jih zdaj izkoristili). Rekonstrukcija opekarne v Radomljah bi bila potem tako opravljena, da ne bi prišlo do poslovne izgube, ko je bilo podjetje obnovljeno. Tako pa je izguba bila, poleg tega pa Se dolgoletne pritožile na račun internega transporta izvedenega na podlagi investicijskega elaborata. Pa tudi za dvorano komunalnega centra v Domžalah sem mnenja,da bi bila funkcionalno širše projektirana, če bi se potrebe tega objekta znnnslveneje zamislile. Se bi lahko našteval, toda po toči zvoniti je brez smisla. Skrbeti pa bi bilo treba, da do podobnih napak ne pride večin da dinar, ki ga vložimo, nudi nam vsem, ki smo obenem delavci in občani, določeno korist tako na delovnemu mestu kot tudi v zasebnem življenju. Povečano odgovornost v tem smislu pa nam da lahko, kot sem že rekel, le strokovno visoko usposobljen kader. Reševanje tega problema pa ni bil namen tega sestavka. Tone Laznik, dipl. oec Nova osnovna šola na Brdu dobiva počasi svetla dokončno obliko. Gradbena dela bi morala biti po pogodbi sicer končaria do konca tega leta. vendar dosedanje zamude ne bo mogoče nadoknaditi. Po načrtu bi se morali učenci v novo poslopie vseliti ze z drugim polletjem tega šolskega leta. bo pa velik uspeh, če bo to mogoče z novim, ki se prične 1. septembra 19M>. V nedeljo. 24. septembra ves dan bo v prostorih 1. osnovne i šole v Domžalah odprta razstava reprodukcij renesančnih sli- j karjev. Razstavljenih bo 50 del. ki predstavljajo vrhnuec umetniških stvaritev tega obdobja. Vabimo občane, da si razstavo ogledajo. Vstop prost. Gradnja stanovanj v Domžalah Na članek v >Občinskem poročevalcu* št. 10 z dne 15. septembra 1963 odgovarja Gradbeno podjetje Domžale naslednje: Ugotovitve o sklenitvi pogodbe, pogodbenih cenah, rokih in penalih so pravilne. Ne moremo pa se strinjati s tistim delom članka, ki govori, da se podražitve za ca. 63 milijonov nastale zaradi prekoračitve rokov, temveč trdimo, da zaradi nenormalnega stanja, ki ga je celotnemu gospodarstvu, ne samo Gradbenemu podjetju Domžale diktiral nepredvideni tempo pri rasti con vsem materialom in uslugam v letu 1964. Dejstvo, da so bile delovne organizacije postavljene pred problem ekonomičnega in rentabilnega poslovanja pa je povzročilo pomanjkanje posameznih materialov na tržišču. Železarne so opustile izdelavo betonskega železa in izdelovale kvalitetnejša in dražja jekla, opekarne so našle izhod v zmanjšani proizvodnji polne opeke na račun različnih vot-lakov. itd. Da bi ne prišlo do zastojev glede opečnih izdelkov, ki jih okoliške opekarne niso dobavljah; v zadostni količini, smo z dopisom dne 9.9. 1964 predlagali varianto, da bi "namesto navadne opeke uporabili žlindrinc zidake, za katere je obstajala možnost dobave. Odgovora nismo dobili. Take in podobne primere bi lahko naštevali še in še. Posledice so jasne. Železo, ki se je tu in tam dobilo v maloprodaji, je bilo zaznamovano s previsoko ceno. saj je dosegla že v leto 1964 150 din in več za kg, letos pa celo 380 d'in. V primerjavi* s ceno iz leta 1963 ca. 105 din/kg. ki je bila osnova za prevzem del. se jasno kaže močno odstopanje. Kdor se zamisli v te številke in zna količkaj računati, lahko izračuna, da pri taki situaciji, v kateri prodajaš tudi do trikrat ceneje kot kupuješ, ni •vzrok razlikam v ceni prekoračitev roka. temveč cene, vpliv teh pa vsak posameznik občuti tudi na svoji koži. Zelo podobna situacija je pri osebnih dohodkih. V letu 1963 je bil na primer osebni dohodek na uro za nekvalificiranega delavca po kalkulaciji 85 din. v letu 1964 se je dvignil na 125 din. v letu 1965, pa na 130 din. spričo porasta življenjskih stroškov in na priporočila raznih forumov. Torej, da ni mogoče graditi ob takih pogojih po cenah iz 1. 1963. je lahko vsakomur razumljivo. Prav tako je lahko vsakomur jasno, da brez materialov ni mogoče graditi. Kar se tiče prekoračitve rokov, je mnenje izvajalca, da bi bile te kasnitve znatno manjše, če bi bile vse nejasnosti v načrtih odstranjene v rokih, ki se po uz.ancah za take primere priznavajo. Sicer pa če se od Odgovor na članek v prejšnji številki strani investitorja od določenih rokov ne odstopa, ima tudi izvajalec pravico vse spremembe, ki so nastale, in ovire okrog tega uporabiti kot argument, ki opravičuje kasnitev. Predvidevamo, da se bodo našli posamezniki, ki bodo trdili, da nobeno pomanjkanje dokumentacije ni razlog, da ne bi mogli delati, saj je dela dovolj in da zaradi toga ni bilo treba čakati, ali z drugimi besedami: Delavci zaradi tega niso bili brez dela! Res je, brez dela ne! Vendar pa, kakor povsod tako tudi v gradbeništvu ne moremo mimo dejstva, da so v poteku in redosledu del neke zakonitosti. Kakor v kmetijstvu ne moreš opraviti žetve spomladi, čeprav imaš mogoče na razpolago dovolj časa. tako si tudi v gradbeništvu sledijo posamezne faze po svojih zakonitostih. Iz vpisov v dopisni knjigi pa je razvidno, da so se pomanjkljivosti v načrtih pričele že v temeljih in smo morali no stolpiču »B« čakati nu popravilo načrtov 70 dni. Ponovna prekinitev del na kotlarni dne 14. novembra 1964 je povzročila zamudo 32 dni. Detajlnih načrtov za vhode še 24. 6. 1965 ni bilo. Taka in podobna dejstva bi lahko še naštevali, vendar to nima smisla. V ilustracijo naj navedemo le primer — ki sicer ni stvar prvotne pogodbe — da je investitor naročil dne 12.11.1964 izgradnjo trafopostaje, za kar pa ni obstajala potrebna dokumentacija. Dokumentacija je bila predložena 8.6. 1965, vendar še brez zagarantiranih sredstev. Z deli smo po tem datumu pričeli in je bil objekt pripravljen za montažo 20. 7. 1965, Kljub temu da je investitor svoje pogodbene obveznosti kar se sredstev tiče realiziral šele 10. 7. 1965 moral pa bi jih do 9. 6. 1965. Cc vse to sumiramo, lahko ugotovimo, da je stanje precej drugačno, kakor je bilo prikazano v omenjenem članku in je tudi odgovor o čistem vinu. Organi upravljanja Gradbenega podjetja Domžale so bili seznanjeni s stanjem v podjetju, so analizirali situacijo, v kateri se je podjetje od sestanka do sestanka nahajalo in so sklepali o nadal j ti jem delu. Ugotavljamo pa, da upravni odbor sklada s strani nadzornega organa sploh ni bil informiran o vpisih v dopisni knjigi, da ni reševal problematike v zvezi s tem in da se tudi komisija, ki je bila postavljena, da pregleda celotno poslovanje v zvezi z upravičenostjo zaračunavanja razlik v cenah, v našem podjetju do danes še ni javila, oz. je bilo rečeno, da je komisija z delom že zaključila. Poročilo, ki ga taka komisija, ki ne razišče stvari, lahko napravi, ne more biti objektivno, temveč enostransko. Po našem mnenju je upravni odbor sklada zavzel odklonilno stališče do plačila razlik lahko le v veri, da na njegovi strani ni nobene krivde. Ce bi odgovorne ljudi pri skladu prestavili v gradbeno podjetje in bi se srečevuli z istimi problemi, bi ugotovili, da so spričo razmer prav tako nemočni rešiti problem nabave kritičnih materialov, da ne govorimo o problemih z delovno silo, kakor je bilo v našem podjetju. Na vprašanja občanov, pa odgova r j amo n as I cd n j c: 1. O monopolističnih težnjah mislimo, da ni mogoče razpravljati spričo dejstev, da so v času gradnje stolpičev gradila v domžalski občini poleg gradbenega podjetja tudi druga iKxljctja. Teh pu ni bilo malo. kar je razvidno iz seznama, ki pa je verjetno še nepopoln: Tehnika Ljubljana Projekt Kranj Slovenija ceste Ljubljana Obnova Ljubljana Agroobnova Ljubljana Gradbeno podjetje Zagorje Remont Domžale Komunalno gospodarstvo Mengeš Cestno podjetje Domžale Večino privutnih stanovanjskih hiš pu so gradili lastniki v svoji režiji, le del teh pa privatni ob**tuiki. 2. Sprašujemo se, ali mora razlike, ki so nastale v cenah in na katere ni moglo vplivati gradbeno i>odjetje, nositi izključno Gradbeno podjetje Domžale. Istočasno pa lahko vsak preudaren občan sam izračuna, da so sredstva v sklad dotekala v višjih zneskih, vzporedno z večanjem osebnih dohodkov vseh občanov Će so bili osebni dohodki povečani za pokrivanje razlik splošnega porastu cen na trži-šču. smo mnenja, da bi tudi na ta način pridobljena sredstva Stanovanjski sklad moral nameniti za pokrivanje razlik iz tega naslova. Predsednik upravnega odbora GrndlM-nega podjetja Domžule Anton Ocepek I. r. Stanovanjski sklad je letos odobril kredite, zn individualno gradnjo tudi številnim zasebnim prosilcem in članom ZB. To je sprožilo živo gradbeno aktivnost na zazidalnem območju med Krakovsko in Mlinsko cesto. Udarniško delo in medsebojna tovariška pomoč sta tu spet prišli v polni meri do izraza. Gradnja stanovnnj: Pojasnilo stanovanjskega sklada žem izven naše občine in le tri domača podjetja. Upamo, da ta skomen podatek potrjuje mojo trditev. Na d.rupo vprašanje bi odgovoril samo s tem. da je stanovanjski sklad vedno zastopal le interese potrošnikov v odnosih do izvajalcev stanovanjskih objektov v občini. Na tretje vprašanje pa sam postavljam protivprašanje. kakšna naj bi bila pametnejša gospodarska politika na področju stanovanjske graditve v bližnji preteklosti, vendar pa v skladu z zakonitimi predpisi. Vse stanovanjske objekte je oddajal kot investitor v gradnjo stanovanjski sklad po zakonitih predpisih o graditvi investicijskih objektov. Direktor Stanovanjskega sklada občine Domžale Jože Zevnik Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Domžale na svoji zadnji seji 29. avgusta 1965 zaradi proobširnosti dnevnega reda ni utegnil razpravljati o vprašanjih občanov postavljenih v Občinskem poročevalcu občine Domžale številka 10/65» na koncu članka »Gradnja stanovanj v Domžalah«. Zato čutim dolžnost kot direktor Stanovanjskega sklada občine Domžale, da nanje odgovorim. Odgovor upravnega odbora stanovanjskega sklada pa bo objavljen v naslednji številki, ker bo v tem času upravni odbor že utegnil o njih razpravljati. Očitek monopolizma v gradbeništvu v naši občini je neutemeljen, kar nam je vsem znano, da je v zadnjih letih delalo na področju naše občine kar pet gradbenih podjetij s sede- Po cenah sva s raševala Uredniški odbor naju je zadolžil, da pripraviva reportažo o cenah. Šla sva na pot in obiskala večino trgovskih podjetij, ali bolje rečeno prodajaln v naši občini in zapustila res same nekatere, ker sva med potjo ugotovila, da so cene dobrin, po katerih sva spraševala v pretežni večini enake. I udi pojasnila poslovodij in prodajalcev so bila prepričljiva, da namreč povsod prodajajo po cenah, ki jih določi uprava Trgovskega podjetja »Napredek« v Domžalah, katerega poslovalnice so, z dvema izjemama, edine na tem obiskanem področju. Pri vprašanjih so bili ponekod nezaupljivi, vendar zadostno vljudni, da lahko za vse napišemo ugodno oceno: »prav dobro«. Nezaupljivi pa so bili, ker so morda v naju slutili kdove kakšno inšpekcijo. Povsod brez izjeme sva šele ob koncu obiska povedala, da pripravljava poročilo o cenah za določene izdelke, ki so v prodaji na področju domžalske občine. Bralci, predvsem pa slučajni kupci v prodajalnah v času najinega obiska, bodo oprostili, če sva mnoge prehitela pri postrežbi. Nihče ni godrnjal, nasprotno, bili so povsod pozorni do naju, zato se prodajalcem in stranknm-kupcem za njihovo vljudnost in razumevanje iskreno zahvaljujeva. Tabelo s pregledom cen najdete na koncu te reportaže: preil tem pa še kakšno drobno s terena. Najbolj uraden je bil poslovodja v poslovalnici Mlinšcn na Viru. ki nama je po predstavitvi dejal- Vsakemu državljanu je dovoljeno zbiranje podatkov. V proda jalni v Dobu se je poslovodju že pri prvem najinem vprasunju zanimal, zakai nama bodo podatki (pripominjava, da je bil poslovodja v Dobu častna izjema. ko je zahteval, da prej poveva, kaj imava za bregom. Povsod drugje tega vprašanja niso postavljali). Vljudnosti prodajalcev ne bom več ponavljal, vendar sva dobila občutek, da se stopnjuje z oddaljenostjo od Domžal. Tako je bilo pri »Hrani« v Šentvidu pri Lukovici, v Lukovici v Moravčah in v Krtini. Ne zavidava pa potrošnikom na tem področju, ki bi hoteli kupiti slanino, krompir ali zelenjavo. Vsega tega tod nimajo, ker, tako so nam rekli, tega ljudje ne kupujejo. Iz Krtine sva se s ličkom zapeljala čez drn in strn. Prav gotovo se tako počutijo tudi drugi, ki se peljejo po »glavni cesti« iz Moravč. V samopostrežnih prodajalnah na Koli-čevem in v Preserjah ni bilo kaj posebnega, čeprav sva bila nad vse presenečena, da na tem industrializiranem področju ne prodajajo krompirja. V Mengšu sva obiskala dve prodajalni in to delikateso in tisto »ilegalno« pri cerkvi, katere naslova ne moreva imenovati, ker ga nimajo nikjer objavljenega. Spraševala pa nisva — zato. da sva lahko napisala te vrstice. V Trzinu sva v prodajalni Mercatorja iz Ljubljane naletela na tri presenečenja Dva sta lahko poslovalnici v ponos, o onem tretjem pa naj pomislijo kupci. Prvič, prodajalke so bile v belih haljah; drugič, na prodaj so imeli vse, o čemer sva spraševala. Tisto tretje, to je cene. pa so višje od onih v prodajalnah Napredka. Sicer pa se lahko sami prepričate o najinih ugotovitvah iz razpredelnice. V Domžalah sva obiskala kar štiri prodajalne. Tri od teh so poslovalnice Napredka, četrta, tista v kiosku, je od Trgohla-da. Ce bi imeli v poslovalnici v Kolodvorski ulici na ceniku, kjer navajajo 38 dobrin, še Gradbena dela na objektu zdravstvenega doma v Domžalah so v glavnem končana. Ca bo vreme ugodno, ImkIo še v tem mesecu pričeli urejati zunanjo fasado. Objekt sam bi moral biti po pogodbi vseljiv že I. oktobra letos, dela pa so se toliko zavlekla, da bo predu n uporabi šele v sredi prihodnjega leta. Do sedaj je bilo vloženih v to gradnjo približno 150 milijonov dinarjev, predračunska vrednost vseh del brez opreme pa znaša 222 milijonov. Sredstva za dograditev glavnega poslopja so do predračunske vrednosti zagotovljena, za oba pavilijonska objekta pa jih i« ni. Po načrtih naj bi bili v teh pavilijonih vsi dispanzerji (otroški, šolski, ginekološki in protituberkiilozni). pripisane cene, potem bi šlo hitreje;, tako pa sva našla le dve in pol cene. Samopostrežna prodajalna na Ljubljanski cesti pa ima na milu staro ceno 230 din prečrtano in poleg napisano novo 313 din. Ce bi bila računarja, bi si drznila celo zračunuti odstotek podražitve. To nisva, niti ni bil to namen najinega obiska, zato sva obiskala še že imenovani Trgohlad. oziroma njegovo poslovalnico v kiosku poleg domžalske tržnice. Prodajalko sva ljubeznivo opozorila, da ima napačno ceno za grozdje — kupec namreč lahko skozi steklo prečita ceno 340 d'in za kg, nama pa je rekla, da je cena le 260 din.' Bralcem sporočava, da se bova v prihodnje še oglasila v našem časopisu t podobno reportažo. Morda bova tedaj zapisala o cenah industrijskega blaga ali o čem drugem. Planirava pa tudi obisk naših gostinskih lokalov, s čimer želimo svetovati gostom, kje bodo dobro in ceneno jedli. Pijači pa se bo treba pri sedanjih cenah slej ko prej odreči, ali pa vsaj zmanjšati željo po netrez-nem stanju na minimum. Gene v posameznih trgovinah oz. poslovalnicah lahko primerjate v naslednji tabeli: Paradižnik: Toaletno Plavi Napol i. Krema sadeži. milo (vrsta tanke Krnmplr mezga pripisana) radIon 1 kg za čevlje Mlinšča — Vir..... (220) Kalipso 329 101 750 85 (70) 220 — 101 830 85 95 Hrana — Šentvid .... (174) — — — 84 — Hrana — Lukovica .... — Sa ionara 260 101 750 85 — Na klancu — Moravče . . 210 gr 328 Favorit 137 101 750 85 — 500 gr 630 Favorit 137 101 750 85 — Samopostrežba — Količevo . 1 kg 1125 Tokot 238 — 750 85 — (200) Albatros 302 101 875 85 — Samopostrežba — Preserje 210 gr 328 Sa ion ara 248 — 750 85 — Delikatesa — Mengeš . . . 190 Saionara 248 — 750 90 90 Mcrkator — Trzin 183 Saionara 305 114 1000 87 93 Potrošnik — Domžale . . . 183 Saionara 261 — 835 85 80 Samopostrežba — Domžale 190 — _ — 85 93 Planina — Domžale . . . 210 gr 328 — , 101 — 85 80 Napredek — Studa .... v tubah 195 — — — 84 — 196 — — — — 90 grozdje 260 breskve 394 paprika 240 — — — Kdo bo nas-edn a žrtev? Poslopje nove telovadnice v Mengšu Kolektiv se je odločil Kolektiv Strokovno izobru/r-vulncga centra v Domžalah se je odločil, da bo storil konec nezdravim odnosom ki so le dlje časa razkrajali liomoge-nost dela in podirali napore za ustvaritev delovnega vzdušja v kolektivu. Upravičenost podanih očitkov lahko izluščimo že iz podatka, da se je v treh letih obstoja Strokovnega izobraževalnega centra pri 33-člnnskem kolektivu zamenjalo kar 93 sodelavcev, če pa postavimo to drugače, potem lahko rečemo, da se je kolektiv v celoti v obdobju treh let štirikrat zamenjal. Da kolektiv ob takem stanju ni mogel opravljati zastvaljenih nalog, je popolnoma razumljivo, saj nikdar ni mogel biti homogen. Obstajalo je trenje med vodstvom šole in kolektivom, pa tudi vodstvo ni bilo enotno. Iz trenj se je porodila vrsta nepravilnosti pri delu. ki ima v prvi vrs;ti vzgojni pomen. Osnovna nepravilnost je bila v kršenju Samoupravnosti, kajti nekateri so si razlagali samoupravi janje po svoje kljub obstoječemu statutu, ki nuj bi tudi v tem zavodu bil samoupravni akt in temelj obstoja, dejavnosti in napredka centra. Svet šole in upravni odbor po svojem sestavu nista bila v skladu z interno zakonodajo, obvezni zunanji sodelavci so redkokdaj, v zadnjem letu pa sploh ne, prisostvovali sejam sveta šole. pa tudi vabljeni niso bili. Celo pozitivne pravne predpise, ki jih sploh niso vnesli v svoje samoupravne akte, so tolmačili po svoje in čestokrnt v nasprotju z vsemi družbeno pravnimi normami. Ze navedeno je zadosten vzrok za negodovanje v kolektivu, ki dolgo časa ni imel moči, da bi se temu zoperstavil in zavrl samovoljo vodstva in direktorja. Pri takih odnosih je trpelo tudi delo tako v operativno pedagoškem, kot v strokovnem smi- slu, kar SO morali občutiti gojenci Strokovno izobraževalnega centra. Njihova vzgoja in izobraževanje je oziroma bi morala biti osnovna dejavnost celotnega kolektivu. Zavod se je moral boriti tudi z drugimi težavami, predvsem s finančnimi, da bi si materialno zagotovil obstoj. Osnovni vir sredstev predstavlja lastna produkcijska dejavnost in dotiranje iz. medobčinskega sklada za strokovno izobruževnn je. Finančne težave so bile čestokrnt vzrok nesolidnim odnosom, saj ob tem niso mogli razviti stimulativnega nagrajevanja. Pod tolikšno težo moralne obremenitve se je kolektiv odločil in o stanju v zavodu seznanil družbene organizacije, ki so material posredovale komisiji zu družbeni nadzor nri Skupščini občin« Domžale. I.e-ta je ob sodelovanju družbenih organizacij ugotovila dejansko stanje ter Skupščini občine Domžale predlagala ustrezne ukrepe za odpravo pomanklji-vosti v samoupravnem sistemu, kar bo <>dnose normaliziralo. Na podlagi dokazanih nepravilnosti jo direktor zavoda odstopil, finančno poslovanje pn bo pregledala Služba družbenega knjigovodstva. Kolektiv si je oddahnil. Prepričan je, da bo po odstranitvi vzrokov nesoglasij in negotovosti lahko zaživel s polno močjo. Povedati pa je treba, da je i tem prevzel na sebe veliko odgovornost, ki bo zahtevala veliko truda, vztrajnega dela in požrtvovalnosti, predvsem pn mnogo čuta za ustvarjanje solidnih medsebojnih odnosov, ker l>o le na ta način uspel »boljšati kvaliteto svojega dela pri uresničevanju svojega osnovnega poslnnstva tj. izobraževanja strokovnih kadrov, na katerih je naša družba zelo zainteresirana in od katerih mnogo pričakuje. Vedno gostejši promet na naših cestah zahteva svoj davek. Površni podatki v dnevnem tisku zgovorno pripovedujejo o mrtvih, ranjenih; o neprevidnih in krivcih ter o vinjenih. Nemalokrat objavlja naša nezgodna kronika tudi poročila o nedolžnih žrtvah, u ljudeh, ki smo jih včeraj še poznali, danes ali morda jutri pn jim bomo zapi'ali kratek nekrolog s pripombo, da so postali žrtve prometa. "nzvoj motorizacije je zahteval velikanska sredstva za zgraditev stotin kilometrov sodobnih cest. Zal je večina novih cest postala že nesposobna varno absorbirati celotni promet. Kljub številnim pomanjkljivostim težijo strokovne službe in ostali državljani za tem, da bi bila uporaba javnih cest čim bolj varna. Tega ne moremo trditi za prehod ceste IV. reda Radomlje—Preserje—Mengeš preko železniške proge Ljubljana— Kamnik v Preserjah. Nezavarovan prehod ceste preko železnice na tako nepreglednem krnju je skrajno nevaren za vse, predvsem pa za one, ki situacije točno ne poznajo. Rezultat takšnega stanja so številne nesreče, ki so se v zod- železnica pripravlja moderno ureditev tega vprašanja z električnimi signali, takratna izjava šefa Vončine je še bila, da tega vprašanja ni mogoče takoj rešiti, ker stanejo takšne naprave za vsak posamezni prehod več milijonov dinarjev. Teh pa železnira ne zmore. O zapornicah ni bilo govora, čeprav so volivci vztrajali na njihovi namestitvi. Vse te diskus'je in zahteve so zapisane v zapisnikih množičnih sestankov in sestankov kra. jevne organizacije SZDL Preserje. Vsi zapisniki so dostavljajo tudi nadrejenenim organom z namenom, tako vsaj mislijo vaščani Preserij, da se iz njih črpa gradivo za vodenje gospodarske politike v obrobnih naseljih komune. Prav gotovo pa je. da doslej ni nihče nič ukrenil, Preserjani pa so nemočni. Zakaj torej sestanki in zakaj zapisniki ? Je vse skupaj res le formalnost? Je morda formalnost tudi nesreča, ki se pripeti na nezavarovanem kraju? Nesreč je bilo že veliko. Moramo čakati še novih, da se bo potem le nekomu zdelo potrebno namestiti na »nesrečnem« kraju zapornice? Zato uredite prehod preko železnice v Preserjah. ker je uredi- Takole je izgledal nedavni karambol med motornim vlakom in avtobusom na tem nevarnem in nepreglednem železniškem prehodu, ki je terjal že nekaj življenj, povzročena materialna škoda pa gre v milijone. Ali res ni mogoče postaviti zapornic ali pa vsaj svetlobnega signala? njih letih primerile na tem mestu. Ne iščimo krivca za prometno nezgodo med ponesrečenci. Zaradi nepreglednosti so ti najmanj krivi, čeprav so pravilno nameščeni znaki, ki vse uporabnike ceste opozarjajo, da je tod križišče ceste z železniško progo. To je premalo. Prebivalci Preserij so že pred mnogimi leti zahtevali na svojih množičnih sestankih namestitev zapornic. Pred leti je dal na to zahtevo pojasnilo šef železniške postaje Jarše tovariš Stane Vončina ter izjavil, da tev s pomočjo zapornic kljub ekonomski reformi najcenejša. Vsaka nezgoda stane mnogo več. čeprav žrtve same ne upoštevamo. V primeru, da zapisnikov * prej navedenimi sklepi ni več, naj bo ta številka Občinskega poročevalca ohranjena in vsem v dokaz, na neodgovorno odlašanje rešitve tega vprašanja ne vodi drugam, kakor v kroniko nesreč, ki so se že primerile ali se še bodo. Otmar Lipovšek Preserje Občinska skupščina ni imela počitnic Skupščina občine Domžale ga praznika v prihodnjem letu «e je v počitniškem času pet- v Domžalah, krat sestala na skupnih sejah Na seji 30. VII. 1965 je skup- obeh zborov. Na seji 15. juni- ščina najprej obravnavala in ja je obravnavala poročilo o sprejela predpise, ki jih je problematiki kriminalitete in o narekovala gospodarska refor- nekaterih drugih družbeno ne- ma: odredbo o najvišjih malo- gativnih pojavih na območju prodajnih cenah in o maržah občinskega sodišča Domžale ter v prometu na drobno, odlok o vsakoletno poročilo občinske- določitvi in izplačevanju akon- ga sodnika za prekrške. Ugo- tacije na nove stanarine in po tovljeno je bilo, da je v poro- oblastilo zavoda za stanovanj zvezi s tem novo poprečje stroškov za zdravstveno zavarovanje na zaposlenega zavarovan-sprejet še na predlog sveta za ca- K obema sklepoma skupšči-finance odlok o regresu na ne komunalne skupnosti je iz-mleko ter dopolnjen odlok o dala občinska skupščina svoje upravnih in sodnih taksah ter soglasje. Prav tako je skupšči-odlok o prispevkih in davkih na sprejela odlok o določitvi občanov v občini Domžale. premije kmetijskih proizvajal-Z dopolnitvijo odloka o občin- cev in o določitvi dela prispev-skem prometnem davku je bil ka, ki ga plača skupščina obči-pridpisan občinski prometni ne Domžale v sklad zdravstve-davek za izkoriščanje gozdov, nega zavarovanju kmetijskih gradbene in prevozne storit- proizvajalcev za leto t%5. Spre-ve, za katere ni več zveznega Jet je bil še predpis, ki ureja čanem obdobju porastel mladin- sko gospodarstvo Domžale, da prometnega davka. Sprejet je čiščenje in pregledovanje ku bil sklep o pripravah za reba- rilnih naprav, odlok o spre- lans občinskega proračuna za membi občinskega prometnega leto 1965, izdana poroštvena iz- davka in odlok o spremem- java občinski gasilski zvezi hi odloka o socialnih pod- Domžale za posojilo za adap- porah. Nadalje je skupščina tacijo gasilskega stolpa v Doni- pooblasl ila svet za blagovni Žalah in imenovani trije člani promet, da lahko zniža cene upravnega odbora sklada za določenim artiklom, ki jih si- pospeševanje telesne vzgoje. cer določa občinska skupščina ski kriminal, medtem ko so bi- izvrši revalodrizacijo stano- le vse ostale vrste kaznivih de- vanjskih hiš, stanovanj in po- janj v upadanju. Pri nasled- slovnih prostorov, nji točki dnevnega reda so bili Nadaljnje glasovanje odborni- odborniki seznanjeni z delom kov je veljalo sprejemu od- in problemi sveta za socialno loka o prometnem davku na varsto. Glavne teme razprave: nepremičnine, spremembi odlo- otroško varstvo, vprašanje al- ka o skladu za šolstvo in potr- koholikov, družbena prehrana ditvi statuta sklada za šolstvo, pomoč starim in onemoglim in Davčni zaključni račun ob- zaposlevanje mladine. . čine Domžale za leto 1964 je Nadaljnjih 13 strani zapisni- p0kazal precejšnje zaostanke ka obsega razpravo o stopnjah v plačevanju davčnih obvez- Deseta in enajsta '•eja občinske skupščine sta bili v mesecu septembru. Najvažnejša odločitev skupščine je bila brez- osnovnega in dodatnega pri- Uosti pri vseh kategori jah davč- dvoma sprejem odloka o spre spevka za zdravstveno zavaro vanje. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se potrdijo predlagane stopnje, ki naj bi veljale v drugem polletju tekočega leta. Izdano je bilo soglasje za ustanovitev občinskega tožilstva v Domžalah za občino Domžale in Kamnik ter izdano soglasje za imenovanje Vladi-mirja Majcna za občinskega tožilca. nih zavezancev. Skupščina je davčni zaključni račun potrdila s tem, da mora upravni organ za finance do konca septembra ponovno poročati skupščini, kako je z izterjavo izkazanih zaostankov. Pri naslednji točki dnevnega reda je bil sprejet sklep, da se najume potrebni kredit za plačilo že izvršenih nujnih del za zaščito delno dograjenega membi proračuna občine Domžale za leto 1965. Dohodki proračuna za tekoče leto se nam- Poleg potrditve sta u ta krajevni' skupnosti Cešnjice, izdaje poroštva občinski gasilski zvezi Domžale. Imenovanja nekaterih članov v upravni odbor sklada za pospeševanje telesne kulture, razprave v zvezi z ustanovitvijo in financiranjem reč znižajo za več kot 92 mili- poklicne kovinske šole v Ko- jonov dinarjev. Posebna komi- Čevju, sklepa o razpisu mesta sija in svet za finance sta sku- sodnika občinskega sodišča šala po predhodnih predlogih Domžale, je skupščina posluša- koristnikov proračunskih sred- la poročilo občinske komisije stev spraviti v zmanjšani okvir za družbeni nadzor, ki je pre- dohodkov tudi proračunske iz- gledala poslovanje Organ0V datke. To usklajevanje izdat- upravljanja v Strokovnem iz- kov z dohodki pa je pokazalo, obraževalnem centru Domžale da ni mogoče v tako kratkem in v zvezi s tem prejela dolo- Pod i. .točko dnevnega reda k'=& f&Z ^TjŠ^Ll±^Jt komunalnega lah. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep o ukinitvi bifeja »Pri Poljancu« v Mengšu ter imenovani člani likvidacijske komisije. Poročilo o zaposlovanju učencev, ki so dokončali osemlet-čun občine Domžale za leto no šolanje, je podal predstavnik 1964, t nadaljevanju pa je sle- zavoda za zaposlovanje delav-dila razprava na poročilo o de- cev in nakazal načine za vsaj lu zavoda za glasbeno izobra- delno ublažitev težav v zvezi zevanje, sveta za šolstvo in sve- z zaposlovanjem mladih. Seja ta za prosveto in kulturo. Na- je bila zaključena z imenova-dalje je skupščina na tej seji njem komisije za pripravo re-sprejela sklep, da se del sred- balansa občinskega proračuna stev posebne proračunske re- za leto 1965. seje 29. VI. je bil potrjen ur banistični program za vplivno območje Mengša in zazidalni načrt naselja Zavrti ter sprejeta odredba o zavarovanju zemljišč turistično rekreacijskega centra Kolovec. Potrjen je bil zaključni ra ali vsaj znižanje posameznih ta komisija obravnavala stanje proračunskih izdatkov. Komi- v obrtnem podjetju Mizarstvo sija za pripravo rebalansa je Domžale in predlagala, da se zato izoblikovala nekatera načela, ki naj bi zagotovila smotrnejše trošenje proračunskih sredstev in ki naj bi jih potrošniki proračunskih sredstev upoštevali. Pričeto akcijo za pre- proli odgovornim v podjetju uvede preiskovalni postopek, ker so bile ugotovljene precejšnje nepravilnosti. Skupaj s svetom za industrijo je ta komisija obravnavala tudi pri- usmeritev proračuna je treba mer podjetja Melodija Mengeš, nadaljevati in zaključiti pred ki ga je tudi skupščina še po- sprejemom proračuna za pri- sebej obravnavala na podlairi hodnje leto. poročila posebne komisije, ki Skupščina komunalne skup- je proučila njegovo poslovanje, nosti socialnega zavarovanja Po obširni razpravi je skupšoi- je prav tako pripravila predlog na sklenila, da so potrebne v za spremembo finančnega načr- podjetju po odstopu direktor- ta sklada zdravstvenega zava- ja še nadaljnje kvalitetne ka zerve uporabi za delno odpra- p„ll0vno pa ve je skupščina rovanje občine" Domžale, ki drovske spremembe in da se v f n I u 7 VIII IO*.* -jo r>n/li cnrn. ____1 .. • I____ __tU__• .....„ " vo škode po poplavah v občini. ses(nla 7. VIII. 1965 zaradi spre V počastitev občinskega praz- membe predpisov o cenah in nika 27. julija so se občinski maržah. S popravljenimi pred- odborniki sestali na slavnostni piši so bile znižane že postav- seji v Partizanskem domu v tjene nove cene za moko. kruh Moravčah, kjer so sprejeli in olje in določene cene za sklep o imenovanju odreda drva in premog, ki jih sedanji predvojaške vzgoje v Mladin- predpis ni vseboval. Spremenjen ski odred Šlandrove brigade, je bil tudi odlok o določitvi sklep o imenovanju novo zgra- akontacij na nove stanarine, jenega kulturnega doma v Mo- predvsem z znižanjem koefiri- ravčah v --Partizanski dom' enta za izračun najemnine za ter odločila, do bo osrednja stanovanja dograjena do konca proslava v pošastitev občinske- leta 1959. Na tej seji je bil predvideva znižani osnovni izda podjetju poroštvo za za-prispevek za drugo polletje padle kredite najdlje do konca 1965 ki znaša 8,50%> oziroma tekočega leta si čimer se daje 8 % od osnov, ki so predpisane samoupravnim organom in koza obračunavanje prispevkov lektivu možnost, da izboljšajo za socialno zavarovanje. Prav stanje podjetja, v nasprotnem tako je skupščina komunalne primeru pa bo treba sprejeti skupnosti določila novo stop- predlog sveta za industrijo za njo dodatnega prispevka in v uvedbo prisilne uprave. Rekonstrukcija ceste Zelodnik-Moravče Občinski center za napredek gospodinjstva v Domžalah bo organiziral v okviru Delavske univerze v zimskih mesecih tečaj za gospodinje. Program tečaja bo obsegal področje prehrane, ureditev in vzdrževanje stanovanja in sodobno oblačenje. Prijave sprejema Delavska univerza v Domžalah, Kolodvorska 9 do 30. oktobra 1965. Rekonstrukcija ceste Zelod-nik—Moravče je bila že dolgo dobo prikazovana kot nujnost, ki jo narekuje nadaljnji razvoj gospodarstva, turizma in prometa. S tem v zvezi so se v zadnjih 20 letih zvrstile razne variante trase za rekonstrukcijo ceste. Z izgradnjo cestnega obseka Drtija—Kadrše in s povečanim eksploatiranjem rudnih zalog ter z razvojem turizma, se je promet na tej cesti razvil že do take stopnje, da cesta ne bi zdržala več obremenitev, ogrožala bi varnost prometa in ljudi, vzdrževalni stroški pa so narasli do takih meja. ki že zdaleka niso več ek o n om sk o op r a v i čl j i v i. Prav tehnični razlogi zahtevajo rekonstrukcijo te ceste, ki Davna želja Moravčanov, sodobna cesta, se uresničuje. I.etos bo moderen asfaltni Irak prišel do Krtine, v naslednjem letu pa je želja vseli., da bi se še bolj približal Moravčam. bo rešila številne prometne firobleme. olajšala in omogoči-u boljšo prometno povezavo prebivalstva z ostalimi kraj i. ugodnejše zveze delavstvu, ki je zaposleno v indnst rijskem fiodročju. činc Domžale. Dela na tem odtekli so v teku. Nekaj tehničnih podatkov o elementih ceste. Administrativno spada cesta med ceste III. redu. ki pa jo upruvlja skupščina občine Domžale. |m> tehničnih predpisih pu spada med ceste za mešani promet in je klasificirana kot hribovita ce-stn. Trasirni elementi, ki se upoštevujo pri rekonstrukciji: računska hitrost 80km/h do Moravč, krivine ceste so v tej hitrost, razen priključka v 2e-loilniku. prilagojene. Širina vozišču je b m + 1 m bunkine obojestransko, torej je celotni planinu ceste Srn. Maksiinulni vzpon 6 % ni dosežen, kar je ugodno. Prečni pregib je enostranski in. znaša v krivinah K I (KM) m in 1500 m maksimalno 2,5 %. Pregledne bermc so 95-metrske. kar odgovarja hitrosti 80 km/h. Nu gornji ustroj, sestavljen iz 30 cm tamiHiza in 20(Mii mouitu plasti (prav tako iz gramoza) preide 8 cm plasti iz bitiiiiii.niziruncga gramoza in 2 cm nsfaltbctonu. In perspektiva? Obojna Domžale nima dosti sredstev, da bi lahko v doglednem času rekonstruirala cesto v celoti. Zalo bo nujno, da poišče še nove so-finacorje, predvsem tiste, ki jim je na tem. da se razširi turistična dejavnost in katerim cesta služi kot sredstvo za hitrejši dvig proizvodnje. Aktualni intervju ^ko poceni je (vajenska) delovna sila? Ze pred meseci je občinsk;, skupščina razpravljala o položaju in problemih učencev v gospodarstvu — o vajencih. Občinski komite Zveze mladine Domžale pa je te dni objavil podatke iz ankete o vajencih, ki je zajela tuko vajence same kot tudi delovne organizacije, ki jih zaposlujejo. Zaprosili smo predsednika ObK ZMS Janeza Cerarja. da nam odgovori nn nekaj vprašanj v zvezi s to anketo) — Zakaj ste izvedli to anketo prav v sedanjem času? »S to anketo smo hoteli dobiti predvsem točne podatke o pogojih dela in življenja učencev v gospodarstvu v naši občini, obenem pa Opozoriti na dokaj perečo problematiko vajencev ne samo olninsko skupščino samo. ampak predvsem tudi podjetja in privatne obrtnike. Anketo smo izvedli v mesecu juliju zato. ker je nastal po uveljavitvi temeljnega zatona o delovnih razmerjih tak položaj, da so se podjetja in zasebni obrtniki branili sprejemati v uk nove vajence, obenem pa je nastal tudi precejšen odpor proti novim višinam nagrad za vajence.« — Kako je potekala anketa? A n k <■ i i. na katero so odgovarjali vajenci, je zajela od 176 registriranih 146 učencev v go- Rnzgovor s predstavnikom ObK ZMS Janezom Cerarjem spodarstvu. Razlika gre na račun tistih, ki so bili ob čusa anketiranja bolni ali na dopustu. Zarodi primerjave in objektivnosti smo izvedli še dodatno anketo, ki je zajela vsa podjetja, ki zaposlujejo vajence, ne pa obrtnike. Ti verjetno ali ne bi dali pravilnih podatkov (snj jih tudi v podjetjih ponekod niso) ali pa sploh ne bi hoteli odgovoriti nunjo. Da bi bilo verjetno tuko. nuni kaže primer, ki se je pripetil ob anketiranju vajencev pri obrtnikih. Neki obrtnik iz Mengša nam je zabrusil: »Ja, kaj pa sploh mislite s tem. Saj boste vso mladino, pofrderbuli s tem. Naš (vajenec op. p.) mora delati, nima ča«a izpolnjevati te neumnosti. Ali sploh veste, da imamo gospodarsko reformo. Prej ste »ta star« dinar zafurali. zdaj boste pa še ta novega.« — brez komentarja! Zal je še precej takih, ki tuko mislijo, nekateri, ki niso tako kratkovidni, pa že plačujejo nagrade po novem — »in še kakšnega jurja mu primaknem če je priden«, je dejal eden izmed njih. Kljub anonimnosti se vajenci pri nekaterih obrtnikih niso upali odkrito odgovoriti na vprašanja, vendar teh primerov ni bilo toliko, da bi to vplivalo »na zunesljive rezultate ankete.« — Rezultati? »V zusebnem sektorju je 28,67 odstotkov vseh vajencev, ostali so v družbenem sektorju. Po strokah je največ vajen-vec v kovinski 37.06 %, avto-mehanični 23,07 % in trgovski 2307 %. Iz podatkov je razvidno, da jih je od 146 anketiranih 73,42 odstotika uspešno končalo osemletko, kur kaže, da so imeli tudi tisti brez dokončane osemletke doslej nekaj možnosti za uk. Zanimivo je, da hodi le 37,14 % vajencev v šolo v Domžale, ostali pa v Ljubljano oz. drugam, kar otežuje njihove pogoje učenja in njihov materialni položaj. — Na delovno mesto se največ vozijo s kolesi in z avto-1 > u si i m. — 7-urni delavnik jih ima 33,76 %, 8-urni 65.46 % le en vajenec je navedel, da mora delati več kot 8 ur, čeprav vemo, da je takih primerov več. — Na vprašanje če opravljajo dela, ki ne spadajo v njihov poklic, jih je odgovorilo z »da< 17,73;%, vendar vse kaže. da je ta odstotek dejansko višji, kar smo tudi sami ugotovili ob času anketiranja. — Kaže se močan raz.ko.rak v nagrajevanju med vajenci v zusebnem in družbenem sektorju, saj znuša poprečna nagrada v zasebnem sektorju z,a vajenec tretjega letnika (po uveljavitvi TZDR! — kje si delovna inspekciju!) 9500 dinarjev, v družbenem sektorju, pa za prvi letnik 16.432 dinarjev, tretji letnik pa 21.435 dinarjev. Značilno je. da so v TAMIZ vajenci najprej dobili nagrade povišane, v juniju pa spet pe^sta-rem. Zanimivo bi bilo slišati argumente DS tega podjetja za ta ukrep, ki je protizakonit. — Podjetja so odgovorila, da vajenci poprečno — po letnikih — dosegajo naslednji odstotek produktivnosti v primerjavi s kvalificiranimi delavci: 1. letnik 10—36% (različno) 2. letnik 20— 60 %, 3. letnik 40-80%. Vajenci pa navajajo precej višje odstotke. Kadrovska služba Indupluti je navedla celo, da se produktivnost od prvega letnika do tretjega letnika poveča samo za 4 %. Tudi značilno, ■ljetno! Podjetja zaposlujejo samo moške, razen Napredka (ta ima 51 vajenk) nima nobeno pod- jetje niti ene vajenke. Očitna diskriminacija — in pa tudi ne-zanimaiije mladine za določene poklice, ki so v izumiranju. — 95 % vseh anketiranih meni, da ImhIo dobili na svojem učnem mestu dovolj znanja za delo v bodočem poklicu. — 33.33 % vseh jih po končanem rednem delovnem času še dela za hrano. — 44.44 % vseh vajencev izhaja iz delavskih družin, 12,74 odstotkov pa iz uslužbeno pridružila dosedanjim revijam mladinskih pevskih zborov, reviji i ihalnih orkestrov in zabavnih orkestrov občine Domžale. Vse le revije bodo pregled dela teh amaterskih kulturnih skupin v zimski sezoni. Sicer pa bo pripravil več samostojnih večerov tudi Zavod za glasbeno izobraževanje iz Domžal. V Domžalah iu okolici bi radi gostovali tudi kvalitetni pevski zbori iz Ljubljane in celo iz K -ograd.i. vendar imamo za taka gostovanja na razpolago premalo sredstev.« 2. Kako bo občinski svet pomagal društvom pri njihovem delu? »Dramskim skupinam bomo skušali pomagati predvs>ein pri izbiri repertoarjev, pa tudi pri izvedbi sami (režija, scenografija, kostumi). Želim opozoriti predvsem, dn se društva preveč trdovratno oklepajo nekaterih znanih del (Domen, Sosedov sin, Divji lovec itd.), češ da ljudje edino te rudi gledajo. Mislim, da je že čas. da nekatera društva prenehajo z zgolj »kmečko romantiko« in da poleg omenjenih del vključijo v svoj repertoar še kaj sodobnejšega, suj so se ljudje navsezadnje že naveličali enih in istih del. Če nam bo uspelo, bomo organizirali tudi občinsko dramsko sekcijo, ki naj bi pomenila stimulacijo društvom pri njihovem delovanju. Dodal bi rad še. da je poleg izbire najvažnejša kvalitetna izvedba — to pa le težko srečamo v naši občini. Menim tudi, da bi se morali enkrat dokončno zmeniti kakšen naj bo vrstni red in kvaliteta teh osrednjih prireditev v poletni mrtvi sezoni (Rokovnjaški tabor, Adam Ravbar, Pod svobodnim soncem). No, o tem pa kdaj drugič več besed.« »V mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanji; bomo organizirali vsakih 14 dni glasbeno ali literarno prireditev ali likovno razstavo. Kolikor bomo dobili dovolj igralcev, bomo postavili na oder tudi eno ali dve moderni deli. V načrtu imamo tudi ustanovitev centralnega močnega kulturnega društva v Domžalah, ki bi skrbelo za celotno kulturno dogujanje v Domžalah, pomagalo pa naj bi tudi drugim društvom v občini.« Pripravljate kakšno presenečenje? »Morda bo koga razveselila vest. da se prav te dni pogovarjamo o razširitvi dejavnosti Zavoda za glasbeno izobraževanje tudi na področje plesne, baletne in ritmične vzgoje. Poseben oddelek naj bi prevzel organizacijo plesnih tečajev (tudi za odrasle), tečajev za izrazit ples in ustanovil letos ali drugo leto tudi sekcije za športni ples. S tem bo zavod najbolj zavrnil tiste (neupravičene!) kritike, ki mu odrekajo upravičenost obstoja in razvoja.« Franci Gcrbec Prav tako v kinu (domžalskem) pa smo tak prizor lahko videli v resnici. Razlika je le v tem, da so vrli Domžalča-iii konvencionalnim paradižnikom dodali še jabolka in krompir. Nastopali so »umetniki« imenovani škorpijoni. Ansambel električnih kitar. Da se zavedajo svojega »visokega kvalitetnega nivoja« in »enkratnega umetniškega poslanstva«, o tem ni bilo nikakršnega dvoma; vsaj po njihovem obnašanju sodeč ne. Res predstava se je začela solidno. Pred polno dvorano; kakor vedno ob slabih prireditvah! In pred oglušujočimi zvočniki. Vendar, obnašanje nastopa- jočih »umetnikov« je presegalo vse meje. Ta je bil ignorantsko obrnjen v steno, oni je zdolgočaseno in naveličano valjal cigareto med zobmi, tretji pa je s kislim obrazom praskal po kitari in tako izpraznjeval svojo, z emocijami nabito »umetniško« notranjost. Zavrela jim je kri. Gledalcem namreč. In če so začeli metati paradižnike in sudje iz bližnjih vrtov v izvajalce, smo tega lahko samo veseli; dokazali so namreč, da jim kljub vsemu še ni vseeno kaj gledajo, da jim še ni usahnil čut za lepo in blagozvočno. In tega smo zlasti lahko veseli, čeprav so to dokazali s paradižniki v rokah in na dokaj ruskalen način. Letovanje otrok v Makedoniji 11. juliju letos so odpotovali na letovanje v tabor »Su tješka* v Makedonijo pionirji pionirskega odreda »Mirana Jarca« s I. osnovne šole v Domžalah in sicer 3 pionirjev in 5 pionirk kot najlmlj zaslužni pionirji toga odreda. Zveza prijateljev mladine občine Domžal, je bila pobudnik za organizacijo tega srečanja pionirjev v bratski republiki Makedoniji. V taboru »Sutjeska* letuje vsako leto iz. vsake republike po 10 pionirjev. Letošnji izbor pionirskega odreda I. osnovne sole kot edinega iz naše republike nuni je prav gotovo v ponos. Zbrana desetčlanska skupinu se je pridno pripravljula za tritedensko počitniško življenje s samostojnimi recitacijami, deklamucijami, nastopi in drugimi posebnostmi. Litrdili so poznuvunje kulturnih ter zgodovinskih znamenitosti svojega kraja in republike, kjer so preživljali v družbi svojih sovrstnikov različnih narodnosti tri tedne. Potrudili so se tudi. da so spoznali pomen bitke na Sutjeski in zgodovino NOB v svojem domačem kraju in republiki. Vrsta telcsnovzgojnih dejavnosti, tekmovanj in drugih aktivnosti je še dopolnila pestrost in pripomogla k zdravi zabavi in razvedrilu pionirjev. Tabore »Sutjeska* na Ohridu so se letos udeležili naslednji pionirji: Sme Marta, Logar Marta, Urbanija Vida, Starin Anica, Smolnikar Marta. Mati-čič Božo. Vodopivec Milan, Kaplja Bojan. Kovačič. Vasja in Grudi in Ivo. Vodila in spremljala jih je iz Domžal do Ohrida tovarišicu Ela Košir. Udeležbo je omogočil občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžule, ki je dal tudi prispevek za sodelovanje v tem taboru, kjer se sestaja mladina vseh jugoslovanskih nu rodov. Prodaja rib v Domžalah V kinu smo videli" BJSJ Zlasti zahodni svet preplavljajo različne senzacije, afere iu škandali filmskih in nefilm-skih iitidi. Kaže. da brez njih tudi pri nns ne moremo več biti. Celo v tako majhnem mestu, kol so Domžale, iiiiumo svojo aferico. Aferico imeno- Na javni tribuni, ki jo je organiziral MO SZDL Domžale, je bilo razpravljnno kje, kdo in kako nuj bi orgunizirul prodajo rib v Domžalah. Pristojni upravni organ SOb Domžale si je na predlog teh priporočil prizadeval organizirati to prodajo, toda žal ni uspel. Prodaja rib v Domžalah je postala še bolj pereča ob podražitvi mesa toplokrvnih živali (teletine, govedine, itd.). Zato je o tej zadevi razpravljala skupščinn občine Domžale in oddelek za gospodarstvo je ponovno sprožil vprašanje oskrbe prebivalstva z ribami. Raziskave so pokazale, dn organizacijo prodaje rib onemogoča pomanjkanje poslovnih prosto- rov. Najprimernejši prostor bi bil v bivši mesnici Ludvika Flerinn, v Slobovski 2. Ta pa je ne da v najem, češ, da bi prodaja rib povzročala smrad v okolici ter da so proti prodaji rib v njegovi mesnici tudi sosedje. Ker imamo v Domžalah vodovod in kanalizacijo, ki omogočutu izplakovanje. bi se vse te nevšečnosti prav gotovo dale odstranili! Lastnik lokala je zaposlen pri Trgovskem podjetju »Napredek«, a sin pri prodaji mesa in ker bi bilo to podjetje najprimernejše tudi za organizacijo prodaje rib. st>b prepričani, da bi se ob dobri volji le mogla najti rešitev, ki bi bila v korist potrošnikov. vuno »Škorpioni«. In če je ta aferica s področja kulture, je to še posebno zanimiva zadeva. V marsikaterem filmu smo že videli, kako besna in razočarana publika obmetava nastopajoče s paradižniki in z več ali manj sočnimi kletvicami. 1 Trgovsko podjetje »Napredek« Domžale sprejme kurjača za centralno kurjavo v zgradbi Ljubljanska cesta 64. Obseg dela, dolžnosti in nagrada za opravljeno delo po dogovoru in pogodbi. V poštev pridejo tisti, ki jim to delo uc bi bil edini iu glavni vir dohodkov. Namenska izkoriščenost lokalov Prispevek k uresničevanju načel reforme V razpravah o izvajanju načel gospodarske reforme postaja vse pomembnejše vprašanje, od kod dobiti več sredstev za občinski proračun. Z uvedi«) prometnega davka v trgovini na drobno postajajo trgovine vse bolj zanimive za gospodarstvo občine, ker s prometnim davkom neposredno vplivajo na višino sredstev občinskega proračuna. Na osnovi tega smo začeli ugotavljati, če niso mor-da tudi v tem na območju Domžal skrite rezerve. Po prvem pavšalnem pregledu, kateri prostori so uporabljivi za trgovinsko dejavnost, smo ugotovili, da sta dva lokala nenamensko izkoriščena: Služba pravne pomoči in pro-stor, v katerem razvijajo svojo dejavnost Mestni odbor SZDL kot najemnik, občinski odbor RK in mestne organizacije ZZB NOV. Zato smo se začeli pogovarjati o tem, da bi preselili službo pravne pomeni v »občinsko hišo«, mestni odbor in ostale koristnike pa v hišo občinskih političnih organizacij. Kolodvorska 6, ker bi se v tej stavbi dali prostori najracionalneje izkoristiti. Če izvzamemo Delavsko univerzo, ki je zelo na tesnem, ima v I. nadstropju praktično vsak u-službenec svojo pisarno s poprečno površino 20 m2 površine. S smotrnejšo razporeditvijo bi s« verjetno dalo nekaj prostora sprostiti, pbsebno ker sta obseg in narava dela teh uslužbencev taka, da pogosto več kot polovico svojega dela opravijo izven svoje pisarne. Kako le s turizmom ori nas? Mnogo se razpravlja o tej donosni veji gospodarstva, ki prinaša tako krajem, kakor celoti želene dinarje in tudi devize. Prav zato sem v prostem času obiskal večja naselja in kraje z namenom, da ugotovim, kako smo pripravljeni sprejeti in pogostiti skozi našo komuno potujoče goste. Vredno je pohvaliti nekatera naselja, kajti po vrtovih so cvetele Me-krusne cvetlice, okna pa so bila okrašena z lončnicami, kar daje kraju prijeten videz. Kot anonimni potnik pa sem se ustavil tudi v nekaterih gostiščih. Imel sem priložnost videti marsikaj, kar ni bilo v redu. Kraj naj danes zamolčim, v bodoče pa ga bi bilo dobro objavil, ako se stanje ne spremeni. Občutek sem imel, da je v tem naselju neka slovesnost, kajti obisk gostišča se mi je zdel nenavaden, Pripomnim naj. da v tem kraju še ni vodovoda. Vstopil sem v lokal in naročil brizgnnec. Pridna natakarica je vzela kozarec ter ga splaknila v znto pripravljenem škafu, v katerem ie bila že gnojnica, a ne vodu. Želel sem ji to preprečiti, toda bila je prehitra in tako sem pil iz kozarca, ki v tej vodi ni bil umit ampak onesnažen. Kakšen vtis naj odnese iz tnkega gostišča gost pa naj bo to domačin nli tujecl Nato sem pristul v Domžalah Priznati moram, da nimam kaj posebnega pripomniti, le gneča je biia povsod tolikšna, da ne prideš zlepa na vrsto. Z avtobusom sem se nato zapeljal v Mengeš. Pristali smo pred gostilno »Lovec«. Vstopil sem v lokal in takoj opazil lepo opremljeno gostinsko sobo. Nehote sem prečital cenik in vsa viseča opozorila gostom. med njimi tudi »Vinjenim gostom se alkoholnih pijač ne servira«. Kar sem v tem gostišču doživel še nisem nikjer, je pa posnemanja vredno. Ob točilni mizi je stalo precej gostov, med njimi tudi kakih 25 let star človek z že precejšnjo količino alkohola in zahteval 2 del vina. Toda gostilničar ga je odklonil češ ti ga imaš že zadosti. Na ponovno zahtevo ga je gostilničar ostro premeril z očmi. ter mu dostavil — 2 del soda-vode. katero je popil, plučal in odšel. Tako naj bi se poslovalo v vseh gostiščih I Od tu sem se namenil na priljubljeno izletniško točko — Dobeno. Ko sem prekoračil kamniti most čez potok Pšata v Loki. sem opazil v vodi dve mrtvi kokoši in na vprašanje, kaj je na tem. sem ugotovil, dn je bila v vasi Loka kokošja kuga. ter da srusnodinje mečejo poginule živali kar v vodo, s tem povzročajo nadaljnjo okužbo živali in ljudi. Po razdrapani cesti sem se pripeljal na Dobeno. kamor zahajajo bližnji in daljni gostje v gostilno: »Pri P, učiga ju«. Brez pretiravanja lahko priznamo, da je gost v tem lokalu dobro pogoščen pa z.u današnje razmere zmernih cenah. Med potovanjem sem imel priložnost opaziti še marsikaj dobrega, pa tudi slabega, močnejša pa bi morala biti pri vseh gostinskih in turističnih delavcih zavest, da je turizem eden vedno važnejših virov dohodkov in da se bo treba v večji meri kot doslej prilagoditi željam in zahtevam izletnikov int uristov. kar bomo sicer kljub velikim možnostim in naravnim pogojem ostali le Erehodno področje, smetano odo pobrali pa drugi. V Grohljah je bil v septembru seminar zn profesorje in študente z dvanajstih različnih ameriških koledžov. Namen seminarja je bil, da udeleženci spoznajo naše ljudske običaje in da se seznanijo z našo družbeno ureditvijo. V tovarni Indnplati so se pogovarjali s predstavniki samoupravnih organov podjetja, v Ljubljani pa so obiskali univerzitetne ustanove ter si ogledali zgodovinske znamenitosti mesta. Na sliki so ameriški študentje, ki na prireditvi v Grobljah pojejo slovenske pesmi Eden izmed udeležencev seminarja v Grobljah, profesor Anderson je priredil v mali koncert, ni dvorani domžalske glasbene šole tudi javni koncert. Njegovo virtuozno obvladanje klavirja in čustveno podajanje posebno črnskih duhovnih pesmi je poslušalce navdušilo. Tudi v Mengšu rnslejo poleg stanovanjskih blokov ob Zadruž-niški cesti številne stanovanjske hiše. ki si jih ljudje sami grade. Ta novi del Mengša še sicer ni v celoti urejen (ceste, vodovod), zaradi smiselne ureditve, lepih gradenj in skrbne nege okolice hiš pa je pruv gotovo že sedaj njegov najlepši deL Kaj je z domžalskim nogometom? Pavlin Zlile, predsednik NK Domžale znejše nastope v članskem moštvu. Ce bi mladinci domžalskih klubov imeli vsaj enega trenerja, ki bi vztrajno in načrtno delal z njimi, bi se vrste nogometnega zaledja vsaj podvojile in v tej množici bi bila njujnu posledica kvaliteta. Izkristaliziraj bi se le igralci, ki bi predstavljali v prihodnosti članski igralski kader. V bodočem proračunu občinske zveze za telesno vzgojo bi morali kadri tako nogometni kot ostali, predstavljati znatno postavko, saj do danes za dvig športnih kadrov ni bilo predvideno ničesar. Le posamezni klubi so si od časa do časa privoščili »udobje«, da so z zniža- nimi funkcionalnimi stroški in komponente prehoda v nižji z. redkimi dotacijam posame- tekmovalni razred, znih gospodarskih organizacij uspeli zaposliti kakega trenerja. Res je, da so posamezni igralci uspešno končali tečaje za trenerje-umaterje v Rovi- nju, vendar pričakovanega za klub niso dali. Vprašanje: Trenutna situacija v domžalskem nogometu. Zule: Prizadevanja, du bi se v NK Domžule zbrali najboljši Vprašanje: Vaše želje? Zule: Komisija , za športne igre pri svetu za telesno vzgojo skupščine občine Domžale iii morala čimprej pripraviti program razvoja celotnega nogometa v komuni s posebnim poudarkom na dvig vsaj enega kvalitetncgu moštva in večje število ostalih nogometnih igralci domžalske občine so v aktivov, ki bi tekmovali v ob-glavnem uspela, vendar kljub činskih tekmovalnih skupnostih. Zelja, da bi bilo sodclo- rcsnosti in dobri volji trener ja in zaradi objektivnih težav (šola. popoldansko delo) pa tudi zaradi neresnosti in neodgovornosti posameznikov ni rezultatov, ki smo jih pričakovali. Verjetno je prišlo pri igralcih NK Domžale do padca v formi tudi zaradi psihološke vanje mladine s sindikalnimi podružnicami tesnejše, do danes žal ni bila uresničena. Posamezne sindikalne podružnice so se vse preveč zapirale v lastni lokalni okvir in po nepotrebnem trošile znatna materialna sredstva. Kakor smo pred mesecem dni vprašali za domžalsko košarko, tako se moramo danes vprašati žal še za nogomet — Kaj je z domžalskim nogometom? Da bi dobili na ta in druga vprašanja čimbolj jasen in točen odgovor, smo povabili dolgoletnega športnega delavca in sedanjega predsednika NK Domžale tovariša Pavlina Zuleta. da nam nanje odgovori. Pismo s Himalaje Gunza 4. IX. 1965 V ekspediciji, ki jo je organizirala PZS v nepalsko Himalajo, se kot člana nahajava tudi dva alpinista iz domžalske občine, zato se mi zdi dolžnost, da se tudi v »Občanu« oglasim. Težko bi bilo v nekaj vrstah opisati vsa doživetja, ki sem jih doživel v enem mesecu. Najbolj prav se mi zdi, da Vprašanje: Tudi za domžal- vam dam kot zapiske dveh dni ski nogomet bi lahko trdili, da iz mojega dnevnika. stagnira če že ni v upadanju. Kje so vzroki za to. ko vemo. da so več ali manj dani vsi pogoji za uspešno delovanje kluba. Zule: Po mojem mnenju je največja ovira za razvoj kvalitetnega nogometa v Domžalah dejstvo, da v občini obstajajo štirje klubi, ki imajo premalo delovnih članov v svojih upravnih odborih. Vsak izmed teh klubov ima le dva do tri nogometne entuziaste. na katerih leži vse delo. saj ni redek pojav, da ima en sarn človek več funkcij. Jasno je. da bi ob širši podpori športnih delavcev iz Domžale in okolice nogometni šport v Domžalah zaživel povsem drugače. Vprašanje: Tudi strokovno delo in tehnično vodstvo v občini ni najboljše. Kaj mislite o tem''' Zule: V tehničnih odborih imamo največkrat navdušene navijače posameznih klubov, namesto strokovno sposobnih ljudi, ki bi jim bila posvečena vsa skrb za dvig kvalitete od pionirskih vrst do članskega moštva. Redki trenerji, ki jih imamo, bi imeli v njih vso podporo in Eomoč. To velja zlasti za NK lomžale. ki že leta ne more konstituirati dobrega tehničnega odbora. Mladina, ki bi ji morala biti posvečena prva in glavna skrb. nima na razpolago sposobnih trenerjev ki bi jih že od vsega začetka (od pionirskih moštev) strokovno pripravljali za po- 29. VIII. nedelja V Taplejungu smo. Dva dni smo morali čakati, da smo nabrali dovolj nosačev za našo prtljago. 150 ljudi nosi 4000 kg prtljage, toliko bomo predvidoma potrebovali za bivanje v večno v led in sneg okovanih vrhovih. Namenjeni smo na Kangbačen. visok 7902 m. Do sedaj na njega še ni stopila človeška noga. Ali bomo Jugoslovani res prvi, to je vprašanje ki nas muči že eno leto, toliko časa smo se namreč pripravljali. No. pa to sedaj ni glavno vprašanje. Vprašanje je dobiti dovolj dosačev, da bodo znosili vso prtljago na višino 4600 m, od tam naprej jo bomo morali sami. Od Da-rana do Tapljeunga smo že hodili 10 dni. Nosači, ki so nosili do sem. so odšlj nazaj, dobiti je treba nove. 10 dni potovanja po pragozdovih in džunglah nas še čaka. Ob 7. uri zjutraj so začeli prihajati. Vsak dobi paket težak 50 kg. ki ga bo nosil. Končno so prišli vsi. mislim toliko, kolikor je paketov in kolona je krenila na pot. Na čelu hodiva skupaj s Cicom. Kar lep pogled nazaj na kolono, ki jo sestavlja 135 nosačev in štirje šerpe pa mi »gospodje« poleg. Pot se strmo dviga. Hodimo med riževimi polji, ki se raztezajo visoko po pobočju hriba, videti so kot same terase, ki so naložene ena vrh druge. Koliko truda in znoja je bilo potrebno, da je bilo vse to narejeno z motiko in krampom, kajti do prve ce- ste je 10 dni hoda. Sonce pa neusmiljeno žge. tako da sva s Cocom vsa premočena. Pozno popoldne se ustavimo že na drugi strani hriba. Na juriš zavzamemo vaško šolo. ki je na višini 1900 m. Na dvorišču zložimo našo prtljago. V šoli je še pouk. Poučujejo upokojeni oficirji iz skupine Curkov. Imajo samo en razred. Učitelj govori, otroci pa ponavljajo. Koliko dobrih talentov je skritih v teh glavah, kj pa žal ne bodo nikdar izkoriščeni. Nau- ži in naekrat se znajdemo sredi koruznega polja, kjer stoji prijazna, čeprav revna domačija. Gospodinja nas hitro postreže s pravim čajem. Začnejo prihajati prvi nosači, med katerimi je tudi nekaj deklet, starosti jim človek nikdar ne more presoditi. Oblečene so po domaČe, okrog vratu pa imu vsaka nakit. Poleg tega, da so zelo pridne in močne, so tudi očnrljive in prikupne, kar škoda da ne znam nepalsko. Od tu naprej nas pot vodi po pra- če se pisati in računati, nato gozdu. Trava je visoka čez en pa na riževa polja. Ne poznajo ne tehnike ne mehanizacije. Živijo iz dneva v dan in jutrišnji jih* ne briga. So veseli in srečni da živijo, ne vedo. da drugje obstaja boljše življenje in bolje je tako. kajti le tako so lahko srečni in veseli. Kuhnr je skuhal večerjo, po večerji pade še pogovor o tem primitivnem pa vendar lepem in veselem življenju teh ljudi, potem pa spat. Jutri bo treba zopet ves dan pešačiti po vročem soncu. S tem ko ležem na ležalno blazino, je za mene dneva konec. 3. IX. petek Napočil je 18. dan napornega marša proti našemu cilju. Iz Amelasu. tako se imenuje samotni kraj kjer smo imeli postavljene šotore, in smo prenočili. Zjutraj kreneva s Cicom med prvimi, vendar nekaj nosačev je že pred nama. Strmo se dvigajo po travnatem pobočju navzgor. Skoraj ne morem verjeti. Spodaj pod nami se peni razdivjnna reka Car-Cu. Nosači pa hodiio po ozki stezi, ki se vije med granitnimi bloki vmes pa strme poraščene travnate oaze. Samo en napačen korak, sarno ena sama mala neprevidnost in zgrmeli bi navzdol. Ni je sile. ki bi ga mogla ustaviti prej kot v reki. iz katere pa ne bi nikdar več prišel ven. Na višini 2500 m se strmina malo ubla- meter. vmes pa stoletna drevesa, ki nekatera ležijo že po tleh. tako da je teren komaj prehoden. Da pa je vsa stvar hujša, je na tleh vse polno pijavk. Ustaviš se za kratek čas in že mrgoli na čevljih in na hlačah vse polno majhnih živalic, ki vse iščejo najlažji dostop do gole kože in ko pridejo tja. je ni sile. da bi je odtrgala od sladke tekočine — človeške krvi. Ko pa se enkrat napije, se sama odlepi in zvali na tla, za en mesec ima dovolj. Končno je tudi te etape konec. Utrujeni nosači zlagajo pakete na kup. Šotori, kjer bomo spali, so že postavljeni, kuhar je pa svojo umetnino že tudi začel, še malo in večerja bo gotova. Ko pu po trudapolncm dnevu ležemo k zasluženemu počitku, je vse liho. le divja reka Gunza kola poje svojo enolično melodijo, za njo ni počitka. Le za kratek čas smo zmotili ta samotni krai in ko jutri od idemo, bo ostala edina melodija teh kraiev divja Gunza kolu ki bo neln svojo neseni toliko časa dokler bo stal ta gorski svet. BERITE IN DOPISUJTE V »ORCINSK1 l>( W)<"KV \ I ,KC«