5°4 Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. »Kaj jim je, da vse beži z mecesnov?« vprašal se je Blaže. »Drugikrat so peli in frfetali nad mano, če sem tudi ležal tu spodaj.« Kaj je bilo? Ondu pri veznih vratih je stala gospodinja Luca, in čuditi se ni bilo, da so se oplašile ptice pevke ter zbežale v prijaznejše kraje. Luca pa je gledala hudobno in s pogledom je iskala svojega moža. Opazivši ga, zakriči: »Kaj boš ležal, lenoba lenasta! Kdo pa naj vode prinese?« »Sem jo že prinesel tri keble, in za živino še posebej!« odgovori Blaže krotko. Ona odide jezna in srdita: »Če te ni sram, da drugi delajo zate, le prespi na solnci vse dni!« V hiši pa je legla za mizo, obrnila se v steno ter — v tem že tudi trdno zaspala. Blaže je zopet legel na mah in hotel je malo zadremati. Tu pa ga je motila sosedova Ančika, ki je ob vrvi privlekla staro kravo na pašo in jo pasla v obližji njegovem. Kakšno dekle je to bilo, o tem vam poročim prihodnjič. (Konec prihodnjič.) Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. *) Najnovejša meritev na razvalinah nekdanjega rimskega mesta je dokazala, da se je stari »Neviodunum* razprostiral od vodnjaka, stoječega na severni strani in v sredi Drnovške vasi pri cesti, po kateri se pride iz Velike Vasi — 600 m na dolgost proti vasi Brege do njiv kaminskih. Sirokost mesta je znašala pri vodnjaku nad 230 m, na konci pri njivah pa le 129 m. Meja na jugu je bilo nekdanje Savsko obrežje, na severu se je razprostiralo mesto proti Cirkljemu nekoliko čez sedanjo vas Drnovo v podobi trapeca. Prvotno mesto in tudi središče vse naselbine je bilo skoraj gotovo med Drnovsko vasjo in poljem »Kamin«. Ta prostor imenujejo dandanes Groblje. Tukaj je največ starega zidovja, hiše so stale prav na kupu ter so bile znotraj večinoma z rdečimi, rmenimi, zelenimi in črnimi črtami okrašene. Na tem mestu so našli največ in najstarejših denarjev v dokaz, da se je mesto razširjalo odtod proti zahodu. Vidijo se tudi še sledovi velikanskega (60 m dolzega in 35 m širocega) poslopja, ki je bilo najbrže tempelj, kajti v bližini so našli 14 cm visocega bronastega malika in srebrno iglo, kar je oboje sedaj lastnina Rudolfmuma. Ob Savskem bregu pa *) Natančno po merilu zdelan črtež je poslal g. Pečnik c. k. osrednji komisiji za ohranitev starih zgodovinskih spomenikov na Dunaj. Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. 505 tudi proti vasi Brege opazujemo močan zid, kar dokazuje, da je bilo mesto utrjeno. V razvalinah pa so našli sulice, železne vezi (kljuke za vezanje opeke) in mnogo rimskih denarjev. Ne daleč odtod so sledovi dveh vodnjakov. Blizu omenjenega templja, toda že v vdsi pri hiši št. 15. vidimo 1 m visok in 0'6 m širok kanal, poleg njega pa sled rimske ceste in zasut vodnjak. Na zahodni strani blizu cerkve pri hiši št. 9. izkopali so ostanke 15 ^ dolgih in ravno toliko širokih toplic. Ob steni so bile vzidane okrog in okrog 17 cm dolge in 10 cm široke štirioglate cevi od opeke (otlina v sredi znaša 7 cm). Cevi so bile tudi vzidane v oboku, vender so iz njega molele 5 cm kvišku, na stržni pa so imele luknjice tako narejene, da se je voda lehko pretakala skozi vse cevi. Obok je stal na stebričkih, sezidanih od 6—-8 opek (razsežnost jedne opeke znaša 2o--20 — 7 cm), 1 m narazen drug od druzega. Vmes je bila otlina, najbrž se je tu spodaj kurilo. Spodnji tlak je bil narejen od opeke. Zid, tlak, stebrički in oboki so bili sezidani od raznih opek, ki so večinoma zdaj v Rudolfmumu. Dalje na zahodu ob sedanji cesti, držeči v Veliko Vas, bilo je veliko pokopališče. Grobi se prično takoj pri zadnji hiši št. 50 Drnovške Vasi. Komaj 170 m daleč od te hiše in 14 m od ceste na desno je našel g. Pečnik 10. dn6 majnika 1884. 1. najlepši grob, opisan tudi v lanskem »Ljubljanskem Zvonu*, zvezek I. str. 49. in 21 m od tega groba nazaj proti vasi so izkopali kakih 2300 kg težek, od celega kamena izsekan grob. Samo 77 m od zadnje hiše in 23 m od ceste je stalo 39 m dolgo in 10 m široko poslopje, kjer so našli mnogo železnega orodja in denarjev cesarja Galliena. Temu nasproti 3 m od ceste na levo je bila okrogla lončarska peč, ki je merila v premeru 4 m. Na tej strani so bili zidani grobi, podobni kapelicam v vrsti. Na desni stržni pa so prčcej od hiše št. 50 izkopali veliko lepih žarnic (urn od terra sigallata) kar iz prsti. Od najlepšega groba komaj 100 m dalje proti Včliki Vasi in 50 m od ceste je bilo kakih 300 grobov zloženih od kamenitih plošč in opeke, v katerih so našli lepe posode. *) Kakih 60 m dalje in 10 m od ceste na levo je stalo večje poslopje, ravno takšno poslopje je bilo na desni str&ni ceste 40 m dalje — potem grobi prenehajo. Tik zadnjega poslopja je bil sezidan grob v podobi cisterne ter imel na dnu tlak in na strani sezidan prag za urne. Od cestnega križišča proti Veliki Vasi 180 ni in 20 m od ceste so izkopali 4. dne junija 1886. 1. zopet lep grob in 20 m dalje ter le 5 m od ceste 25. dne" novembra 1886, 1. drugi rimski grob (»Ljubljanski Zvon« 1887. L zvezek). Kakih 60 m dalje in 20 m na desno od ceste so našli mnogo malih grobov s pepelom — 30 m dalje so izkopali več grobov od kamenitih plošč zlo- *) Blizu teh grobov so izkopali tudi dve celi akdstnici; nekaj teh kostij in celo človeško lobanjo ima Krška meščanska šola, 506 Listek. ženih ter našli posode in denar. Nasproti na levi strani ceste so našli ostanke opekarnic in i m visoko, 2 m široko okroglo peč z devetimi luknjami na vrhu za sušenje posod. Takoj za velikovaškim gradom je držala skoz Krakovski gozd proti Kržišču 10 m široka rimska cesta na Praetorium Latobicorum pri Trebnjem. Sled te ceste se po gozdu še sedaj pozna več kot uro daleč, pri vasi Gmajna pa se nahaja miljski cestni kamen. Kmalu v začetku gozda opazimo na levo pri cesti veliko gomilo (tumulus). Pri vasi Zaloke je bilo večje pokopališče. Tu so našli v prstenih grobeh (iz prvega stoletja) lepe žarnice, steklene posode in igle. (Konec prihodnjič.) LISTEK. Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: — Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in njegov rod v Ivanjkovcih. Spisala Jakob Meško, župnik pri sv. Lovrenci v Slovenskih goricah in dr. Franc Simonič, skriptor c. kr. vseučiliške knjižnice v Beči. Z 8 slikami in 2 rodoslovnicama. V Beči tiskali Rudolf Brzezowsky in sinovi, založil dr. Fr. Simonič, 1888, 8, 154. Lepa knjiga, o kateri več izpregovorimo prihodnjič, dobiva se pri g. pisatelji dr. Fr. Simoniči na Dunaji po 1 gld. 25 kr. izvod. — Slovenisches Sprach- und Ubungsbuch. Nebst Chrestomathie und slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem "VVorterverzeichnis. Fiir den ersten Unter-richt bearbeitet von Dr. Jakob Sket, k. k. Professor am Staatsobergvmnasium in Klagen-furt. Vierte verauderte Auflage. Druck und Verlag der St. Hermagoras-Buchdruckerei, Klagenfurt 1888, 8, 294 str. — Nauk, kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, V pojasnilo več slik. Založil deželni odbor kranjski, natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1888, m. 8, 34 str. — Kako je rabila riječca ,črez' (novo) slovenskoj knjiži do prije 50 go-dina. Napisao M. Valjavec. Preštampano iz LXXXIX knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, u Zagrebu 1888, 8, 88 -f 75 4* 36 str. Na to jako obširno in korenito pisano monografijo učenega akademika Slovenca opozarjamo vse naše jezikoslovce. — Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonn v XVII. veku. Tako se imenuje razprava, natisnena v letošnjem programu ljubljanske c. kr. velike realke, II. del, spisal profesor Anton Raič. Oceno prihodnjič. Vilharju v spomin priredi Slovensko pisateljsko društvo v Planini na Notranjskem dne" 15. avgusta slavnost ter o tej priliki vzida spominsko ploščo v rojstveno hišo Vilhar-jevo, Napis na plošči slove: Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. 5^3 haja z vsako pomladjo. Pod njo v senci pa je ležal Stefe Veharček in premišljal, kako da ni ptic pevek v tem logu, katerih je prejšnja leta bilo vse živo. Samo vrane in kavke so imele svoje ženitve med rdeče-cvetočimi mecesni. Zapihljal je pomladanji vetrec in tedaj je na Stefeta padel čevelj, človeški čevelj! Stefe se je postavil na noge in pričel proti bukovim vejam kričati in zabavljati. Ondu pri vrhu je viselo nekaj črnega, ali odgovora ni bilo. Potem je Stefe sam splezal na drevo, kjer ga je vzprejel nekak prav, prav čuden duh. Ali visoko ni plezal. Skoraj po vejah se je spustil nizdolu ter pobegnil proti Cetrt-nikovi hiši. Tam se pa dolgo ni mogel zavesti, ali konečno je vcnderle povedal, da vise na Cetrtnikovi bukvi kosti obešenega človeka. Tako je bilo. Po ostankih so spoznali, da je tu končal Blaže revno svoje življenje. Najbrž se je v strahu skril na drevo, v temni noči pa ga je znova prijel obup, in vse breme revščine svoje je vrgel od sebe tam gori v zračnem vrhu, odkoder je umirajoč še gledal v zorno, z luninimi žarki razsvitljeno domačo dolino. Črtež rimskega mesta »Neviodunum«. (Dalje in konec.) Na nasprotni strani od Drnovega proti vasi Brege se prično precej na konci mesta grobi in sicer so po sredi čez Breženske njive (Kamin) sami grobje zloženi od kamenitih plošč in od opeke, nekoliko bolj na desno pa so bile zidane kapelice kakih 340 m daleč (do steze, ki drži čez njive). Potem so na obeh straneh jednaki grobje od plošč in opeke. Jedino dva sta bila nekoliko drugačna. Imela sta namreč v sprednji steni vzidane stopnice, na katerih so stale žarnice. Prav na konci pokopališča kakih 700 m od mesta so našli najlepših žarnic, steklenih posod in • igel, ki so posebna krasota ljubljanskemu muzeju. Le 200 m od mestnega obzidja na levo je stal vodnjak (cisterna). Tudi tukaj je držala cesta mimo grobov najbrž proti sedanjemu Sisku, kjer je bila tudi nekdaj imenitna rimska naselbina Siscia. Sledovi ceste se poznajo na več krajih, najbolj pa med vašima Mrtvice in Vihre ; ondu je bil menda tudi brod čez Savo. Od drnovske cerkve proti Včlikemu Podlogu, Cezelu, Ostrogu in Grob-ljem se nahajajo pogostoma grobje; pri Velikem Podlogu poleg sedanje ceste tudi kos miljskega kamena, drugi kos z napisom leži pod pokopališčem pri 36* 5*rs Književna poročila. Slovenisches Spracli- und Uebungsbuch. Nebst Chrestomathie und W6rter-Verzeichnis. Fiir den ersten Unterricht bearbeitet von dr. Jakob Sket. Leta 1879. podal nam je dr. Sket prvo izdavo svoje slovnice, namenjeno za prvi pouk z nemškim učnim jezikom. Ta knjiga se je razlikovala od prejšnje Janežičeve slovnice osobito v tem, da je pri sklanji delila samostalnike po deblu, ne pa po spolu, in s tem stavila ta del oblikoslovja na znanstveno podlago. Pač se je tedaj marsikod oporekalo, češ, da je pouk na tej osnovi za začetnika pretežaven, toda v resnici ni čutiti take težkoče, marveč je ta znanstvena razdelitev jedino umestna in prikladna, da nominalne oblike razlagajoč na tej podlagi kažemo vpliv analogije. Tudi ne smemo nikakor prezirati sedanjega stališča jezikoslovnega; saj ima davno grška in sedaj tudi latinska slovnica jednaka načela, in Sumanova slovenska slovnica je strogo po istem pravilu osnovana. V devetih letih je učakala Sketova slovnica že štiri izdave, in marljivi gosp. profesor je v sedanji četrti izdavi mnogotere stvari predrugačil, posebno pri vadbah. Te so v svoji vsebini večinoma povzete iz navadnega življenja, a po zmislu je bilo doslej v njih dokaj pustih in malenkostnih stavkov. V tem oziru se je pač mnogo stavkov po obliki in vsebini nekaj popravilo, nekaj izpustilo, pa marsikaj bi se še dalo izboljšati ali odstraniti. Saj je vadeb itak dovolj; bolje je vadbe nekaj skrčiti in nekoliko lahkega berila še pridejati. Izdavatelj je pravo pogodil, kolikor je to že v tej izdavi učinil. — Pri naglasu rabi za obojno dolžino, potisneno in potegneno, znamenje » '* — drugače kakor pri Valjavci in Sumanu —, za kratke naglašene zloge znamenje >>v<<, za globoki, potisneni in potegneni naglas, osobito pri hohnikih a in e, znamenje »**. Vsaka beseda v slovarčku in slov- t ničnih pravilih ima svoj naglas. Naglaševanje je največ posneto po vzhodno - panonskem narečji, in priznati moram, da se to naglasu južnega narečja čestokrat protivi. Pri črki ^B* stoji med drugimi >>bajta, banja,