Za tvojo reklamo novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ilalv št. 18(1006) Čedad, Četrtek, 4. maja 2000 Promossa da SKGZ, SSO e Comune di Trieste sabato 6 maggio manifestazione in piazza A Trieste per la tutela! Partecipiamo numerosi per richiamare l’attenz Geoworld park a Vernasso Questo è un momento cruciale, decisivo, per far arrivare a Roma un messaggio forte affinchè la Camera approvi il disegno di legge per la tutela della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia. Il problema infatti è che c’è pochissimo tempo. E per concludere l’iter anche al Senato bisogna fare in fretta. L’Unione culturale-econo-mica slovena (SKGZ) e la Confederazione delle organizzazioni slovene (SSO) hanno promosso per sabato 6 maggio, con inizio alle ore 11.30, una manifestazione in piazza S. Antonio a Trieste. All’iniziativa a favore della legge di tutela, venerdì scorso ha aderito ufficialmente, nella veste di coorganizzatore, anche il Comune di Trieste. Questo è un fatto di grande significato politico che da sicuramente maggior forza e spessore all’iniziativa. L’at- tesa è ora che vi aderiscano anche le altre amministrazioni comunali delle provincie di Trieste, Gorizia e Udine dove vive la minoranza slovena a sottolineare come lo strumento legislativo non riguardi soltanto i diritti della minoranza, ma dia una risposta alle attese di tutta la comunità regionale. La manifestazione, come abbiamo più volte sottolineato, avrà un carattere culturale, vedrà la partecipazione di gruppi bandistici e corali ed avrà il suo culmine nell’esecuzione dell’inno europeo. Accanto ai vari brani musicali verrà data voce anche alla poesia slovena ed i-taliana, a Saba e Kosovel, presentati in entrambe le lingue. Con queste espressioni ìf- artistico-culturali, offerte alla città, si vuole sottolineare la vivacità culturale di una presenza, quella slovena, ma anche il desiderio di arricchire il dialogo e lo scambio tra cultura slovena ed italiana e la volontà di costruire insieme, nel rispetto delle differenze, un futuro migliore. E la legge di tutela è una tappa importante in questo cammino. Con questo spirito partecipiamo dunque numerosi alla manifestazione di sabato a Trieste. (Per informazioni sugli aspetti organizzativi telefonare allo 0432-731386). 1984, la manifestazione di Gorizia lOlet Zskd v Reziji Letos poteka deset let, odkar je na Solbici zaCel delovati urad Zveze slovenskih kulturnih društev. Tedanja odločitev se je izkazala kot zelo posrečena, kajti Zveza je pod vodstvom Luigie Negro v Reziji opravila veliko dragocenega dela za ohranjanje in razvoj domače kulture. Urad pa je ob tem veliko prispeval tudi k širšemu poznavanju Rezije in njeni promociji v Italiji in Sloveniji. Pomembna desetletnica bo zabeležena v nedeljo, 7. maja na Solbici in sicer ob 16. uri. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Monte Canin, mešani pevski zbor Beneške korenine iz Srednjega, pevski zbor Sovo-denjska dekleta iz Sovodenj ob Soči, oktet odmevi iz Saleža, trobilni kvintet Godbenega društva Prosek in predstavniki Rezijanske folklorne skupine. V nedeljski balotaži je zmagalo desno-sredinsko zavezništvo Vuga župan Čedada Dvanajst odstotkov prednosti nad konkurentom Monaiem Predstavnik desnosredinskega zavezništva Attilio Vuga je novi čedajski Zupan. V nedeljo je v balo-tažnem glasovanju zmagal s 56,06 odstotki glasov, medtem ko jih je njegov tekmec, predstavnik liste ”Ora si lvora" Carlo Monai dobil 43,94. Izvolitev Vuge v drugem krogu je bila sicer dokaj pričakovana in potrjuje dejstvo, da ima Čedad Ze od nekdaj utrjeno desnosredinsko volilno tendenco. Nedeljskih volitev se je udeležilo 6567 volilcev od skupnih 10200 upravičencev. To predstavlja 64 odstotkov, kar je manj kot v prvem krogu, ko je šlo na volitve 76 odstotkov volilcev. Vsekakor je značilno, da se balotaže udeleži manj ljudi. Novi občinski svet sestavlja dvanajst svetovalcev večine in osem svetovalcev opozicije. Večinski svetovalci so Giovanni Pauletig, Romano Blasigh, Troppa grazia, viene da pensare alla fine. Un’area destinata a rimanere così com’è, una serie di squarci nella montagna alle spalle di Vernasso, potrebbe diventare un parco geologico di rilevanza europea, se non mondiale. Del progetto denominato “Geoworld park” già si sa qualcosa ma giovedì scorso, a Cividale, nuovi particolari sono stati aggiunti dallo stesso artefice dell’iniziativa, Stefano Piccini, imprenditore e creatore di un’attività ormai conosciuta in varie parti del mondo attraverso le marche Geofin, Geolinea e Geoworld. “Un progetto maturato nella mia mente da anni - ha detto Piccini nel corso di una presentazione caduta proprio alla vigilia del voto delle comunali, a cui lo stesso imprenditore ha preso par- te - fin da quando, bambino, mi recavo a Vernasso alla ricerca di fossili”. Cresciuto è cresciuto, quel bambino, in molti sensi, tanto da poter portare davanti all’opinione pubblica un progetto ambizioso ma perfettamente fattibile. Ci vorranno almeno 15 miliardi, che Piccini intende impegnare, ma anche la collabo-razione di enti locali, e in questo senso il privato intende avviare una serie di incontri e collaborazioni. Del “Geoworld park” esiste intanto uno schizzo di massima e alcuni foto-montaggi (la cava “abitata” da dinosauri, ovviamente ricostruiti, è un’immagine che, anche se solo sulla carta, non va persa). “L’attività - ha spiegato Piccini - sarà incentrata sull’educazione e l’intrattenimento, (m.o.) segue a pagina 4 N£PléKE DOLINE 2010 fftlHOpNjl &S r^jbKEAKFAiT. ICOWUN ITA" ^ MB*?* ujes,merjuta zda mamo AW . PIN0ZAURA/ ENTRO CONGRESSI 3 IKJT6RNA2IONAU S.GiOVANNl D'antro- RCO EOOGICO GEOWRIP VgRKl asso fiAR ' ' MUSEO DfcUA SI AVI A -Tribil ‘^// OPoIOVp VlLlAfig listo Cividale insieme, Domenico Pinto za listo Rinascita, Cesare Costantini za Leve demokrate ter Giovanni Pelizzo z Angelom Ferrarom za svojo listo. Novi Zupan je ob nedeljskem rezultatu izrazil zadovoljstvo in je ponovno poudaril svojo neodvisnost od strank, ki so podprle njegovo izvolitev. Sedaj bo v kratkem sestavljen tudi občinski odbor, prva seja občinskega sveta pa bo, kot je napovedal Vuga, v atriju čedajske bolnišnice. Attilio Vuga Mario Strazzolini, Giuliano Ciocchiatti, Stefano Bal-loch in Flavio Pesante, vsi kandidati Forza Italia. Severno ligo v okviru večine predstavljajo trije svetovalci in sicer Elia Miani, Silvano Domeniš in Hildegard Weiz, za Nacionalno zavezništvo pa bodo v občinskem svetu sedeli Pie-ralberto Felettig, Dino Tropina in Mario Pace. Opozicijo sestavljajo: Carlo Monai, Emilio Fato-vic (občanska lista), Paolo Moratti, Enrico Minisini za novi matajur Četrtek, 4. maja 2000 Aktualno Presso la chiesetta di S. Quirino la festa della Liberazione Alla festa del 25 aprile protagonisti i ragazzi A S. Pietro al Natisone, presso la chiesetta di S. Quirino, monumento a tutti i caduti delle valli del Natisone, anche quest’anno si è celebrato il 25 aprile. Ad integrare la tradizionale cerimonia, arricchendola, è stata la voce dei cittadini del nostro futuro, dei bambini della scuola elementare, della scuola bilingue e della scuola media di S. Pietro al Natisone. Nella certezza che i valori di libertà e democrazia non vadano solo ricordati e preservati, ma difesi e consolidati, già espressa da don Mario Qualizza du- rante la santa messa, dal presidente dell’Anpi prof. Paolo Manzini e dal sig. Giuseppe Pittana per i reduci e combattenti, dopo la deposizione della corona d’alloro al monumento ai caduti, il sindaco Bruna Dorbolò ha dato la parola ai ragazzi. In una calda atmosfera di libertà e fratellanza con visibile emozione di tutti i presenti, al microfono si sono alternate le voci dei bambini che, in italiano ed in sloveno, davanti al monumento ai caduti hanno reso concreto quel concetto di libertà, fratellanza e democrazia che la cerimo- nia voleva ricordare, impegnandosi e coinvolgendo tutti i presenti in quest’impegno per il futuro. Con la disponibilità e lo spirito di collaborazione dimostrato dalla capo Istituto comprensivo di S. Pietro, la prof. Gloria Aita e dalla direttrice della scuola bilingue, prof. Živa Gruden, speriamo che i protagonisti di questa celebrazione continuino ad essere i nostri piccoli cittadini, ha affermato il sindaco Bruna Dorbolò che ha ringraziato anche gli insegnanti per la sensibilità e la competenza dimostrata nella scelta di poesie, brani e canti. Primo maggio a Vemas Su iniziativa dei Democratici di sinistra, lunedì 1 maggio, dopo una pausa di diversi anni, si è festeggiata nuovamente nelle valli del Natisone la festa del lavoro. L’incontro ha avuto luogo a Ver-nasso, sulle sponde del Natisone, e nemmeno la pioggia ha rovinato la manifestazione alla quale hanno porto il loro saluto il segretario della sezione DS delle Valli del Natisone Luca Blasutig, di Civi-dale Luigi Amato, il sindaco Bruna Dorbolò e più tardi l’on. Elvio Ruffino. Pisr ixo 0 i. Kima jfef i Stojan Spetič 1 Italija in Slovenija preživljata vzporedni politični krizi. V Rimu so že našli rešitev, čeprav je zakrpana, v Sloveniji pa kocka še ni padla in torej ne vemo, ali bo oblast,prevzela desnica ali pa bodo junija predčasne volitve. Odločilno besedo imajo baje užaljeni in na rob potisnjeni Zenski, ki sta se sprli z moškim delom lastnih strank... Ker sem še vedno na bolovanju, nekje na Krasu, pogosteje kot prej gledam programe ljubljanske televizije in neposredne prenose iz slovenskega parlamenta. Priznam, da sem pogostoma ob gledanju primerjal razmere v Ljubljani in pri nas, v Rimu, kjer se poznata petdesetletna praksa italijanske parlamentarne demokracije, pa tudi bizantinski stil političnega prerekanja, kjer velja itak pravilo, da “nič ni tako dramatičnega, da bi bilo tudi resno”. Saj ste najbrž videli Ber-tinottija, kako grmi proti gospodarjem, nato pa se pred fotografi rokuje z Berlusconijem, ki mu obljublja politično preživetje z volilno reformo po meri. V Ljubljani je nekaj zgage naredil Zmago Jelinčič, ko je kandidatu za premierja dr. Andreju Bajuku očital, da je v Argentini podpiral vojaško hunto, ki je pobijala svoje nasprotnike in jih metala žive v morje. Predsedujoči Janez Podobnik je Jelinčiču odvzel besedo, pa je ni vzel somišljeniku Janševe socialdemokracije (?) Ivu Hvalici, ki se s temperamentnimi nastopi zaganja proti manjšinskima poslancema, češ da sta bila kritična do dr. Bajuka. Hvalica je sploh razmišljal v slogu že znanega predloga, naj bi manjšincema ne dopuščali, da soodločata o slovenski vladi. Skratka, postala naj bi le poslanca z omejenim mandatom. Pri tem se je Hvalici tudi zareklo, ko je italijanskemu poslancu Battelliju dejal, da bi slovenskega poslanca v rimskem parlamentu na silo odvedli iz dvorane, če bi izrekal na račun italijanske vlade podobne kritike... Tu moram Hvalico postaviti na laž. Nisem edini slovenski poslanec, ki bi kritiziral ali celo opsoval predsednika vlade, če se je sprenevedal okoli našega manjšinskega vprašanja. Andreottija sem med branjem programa nekajkrat glasno prekinil in ostro zahteval pojasnila, a me predsednik senata Spadolini ni niti opomnil. Poslanca pa smejo vreči iz dvorane samo po tretjem opominu in še to samo, če kali mir in drugim ne pusti govoriti. Ko smo se nekoč pretepli s fašisti v dvorani, je predsedujoči za pet minut prekinil sejo, da bi psovke ne šle v zapisnik. In to je bilo tudi vse. Izvajanje Janševega glasnika je vsekakor zelo zaskrbljujoče, saj daje razumeti, da je tudi slovenski desnici manjšina s svojimi pravicami vedno na poti. Rušenje načela “zajamčenega manjšinskega zastopstva” pa gotovo ni dobra popotnica niti sprejemanju našega zaščitnega zakona v italijanskem parlamentu. Čudi me, da najglasnejši zagovorniki “zajamčenega zastopstva” pri nas niso dvignili svojega glasu v bran predstavnikoma narodnih manjšin v slovenskem parlamentu... Za konec. Res ne vem, ali bo dr. Bajuk izvoljen za premierja v Sloveniji. Če bo, bo pač Ljubljana dokazala, da ni daleč od Balkana, kjer so Srbi svoj čas že poklicali svojega premierja iz Amerike. Pa ni bil kos svojim nalogam. Vsekakor. Če bo izvoljen, bomo morali zamejski Slovenci tudi njega prepričevati, naj s spoštovanjem gleda na razmere pri nas. Bojim pa se, da mu bo zelo težko. Bil sem v Buenos Airesu in videl, da tamkajšnji Slovenci, ki se delijo na “rdeče” Primorce in “bele” povojne emigrante, med seboj sploh ne komunicirajo. Pa bomo videli, je rekel ta slepi. Večinski volilni sistem v Sloveniji? V središču pozornosti slovenske politike je še vedno vprašanje (ne)izvolitve novega premierja oziroma problematika predčasnih volitev. In prav v teh dneh bomo dobili jasnejšo sliko predvsem, kar zadeva izvolitev novega predsednika vlade. Pomladne stranke, kot kaže, bodo tudi v tretje predlagale za mandatarja Andreja Bajuka, ki je na prvih dveh glasovanjih dobil premalo glasov. V tretjem krogu pa bo Bajuku zadostovala večina glasov prisotnih parlamentarcev. In dejstvo, da sta se dve poslanki (iz vrst Desusa in Nacionalne stranke) na zadnji seji parlamenta izrekli v podporo izvolitve predsednika vlade in proti predčasnim volitvam, lahko pričakujemo, da bo kandidat za mandatarja dobil zadostno število glasov. V levo-sredinskem bloku sicer zatrjujejo, da ne bo do izvolitve prišlo in da so zato najverjetnejše predčasne volitve, ki bi se ude-janile po starem, propor-čnem sistemu. Zanj, kot smo že večkrat podčrtali, se potegujejo predvsem manjše stranke, ker se bojijo, da bi v večinskem sistemu izginile. Če se za trenutek preselimo na italijansko politično sceno, bomo videli, da se ni po uvedbi večinskega sistema število strank zmanjšalo, kvečjemu obratno. Ne glede na te primerjave, pa je prav vprašanje volilnega sistema eno ključnih v zdajšnji slovenski politiki. Desno-sredinski blok si prizadeva za večinski sistem, a ne z enako intenziteto. Največji zagovorniki takšnega sistema so Janševi socialdemokrati, ne vemo pa če pri bivših pripadnikih ljudkse stranke in krščansko-demokfatske stranke velja ista volja po večinskem sistemu. V levo-sredinskem bloku so zadeve bolj jasne. Izjemo predstavljajo libe-raldemokrati, ki so se izrekli za večinski sistem, več pa je med njimi takih, ki na tiho upajo, da bi ostali pri proporčnem. In ker je za zamenjavo ustavnega zakona o volilnem sistemu potrebna dvotretjinska večina, je težko napovedati, kako se bodo stvari odslej odvijale v parlamentu. Odkar Janez Drnovšek nima vladnih odgovornosti (operativno je še vedno predsednik vlade), je postal bolj zgovoren za medije. V intervjuju za Mladino, je svoje osemletno obdobje za krmilom slovenske vlade ocenil za dobro. “Slovenija je v tem času imela politično stabilnost. Gospodarski in siceršnji razvoj je bil konstanten. Ohranili smo sorazmerno visoko socialno ravnotežje. Druge države v prehodu tega niso dosegle. Kvaliteta življenja se je postopno izboljševala. Te reči so sicer zelo banalne, a ti dosežki so zelo pomembni.V politično stabilnem okviru se je gospodarstvo lahko normalno razvijalo, nekatere reči bi lahko tekle hitreje, a jih zaradi razmerji političnih sil nismo mogli izvajati dovolj hitro. Država si je pridobila precejšen mednarodni ugled. Tisto, kar se dogaja zdaj, po izglasovani nezaupnici, bo na površje prineslo zavedanje, da te reči niso samo po sebi umevne. Z neodgovorno politiko in igračkanjem jih lahko izgubimo”. V istem intervjuje je Janez Drnovšek skoraj gotovo napovedal, da ne bo sodeloval na volitvah. To se pravi, da ne bo kot predsednik stranke glavni nosilec liste liberalnih demokratov. (r.p.) Dopo otto anni Drnovšek lascia Vertice europeo Il futuro dell’Europa e del mondo, lo sviluppo dei paesi centroeuropei, la collaborazione economica e l’integrazione europea. Questi i temi del vertice dei presidenti di dodici paesi dell’Iniziativa centroeuropea, tenutosi nei giorni scorsi nella cittadina ungherese di Szekesfehervar. Assente a causa delle vicende politiche italiane il presidente Ciampi, mentre per la prima volta vi ha partecipato il presidente croato Stipe Mesič. Havel a Lubiana Il presidente ceco Va- clav Havel è stato nei giorni scorsi in visita ufficiale a Lubiana, dove si è incontrato con il presidente sloveno Milan Kučan. I rapporti bilaterali, l’adesione all’UE e per la Slovenia alla Nato al centro dell’attenzione dei due presidenti. Drnovšek lascia L’ex premier sloveno e presidente dei liberaldemo-cratici (LDS) ha informato il suo partito che non intende presentarsi alle prossime elezioni politiche. Allo stes- so tempo ha dichiarato che farà quanto in suo potere perchè il suo partito vinca nuovamente alle elezioni. . Ancora Jakovčič Il ministro croato per le integrazioni europee Ivan Nino Jakovčič è stato nuovamente e plebiscitariamente rieletto alla presidenza della Dieta Democratica i-striana. Ha ottenuto infatti la fiducia della stragrande maggioranza dei delegati alla 17. convention del partito regionalista istriano, te- nutasi nei giorni scorsi a LJ-mago. É nata “Slovenija” Con la firma dei due presidenti Franc Zagožen per il nuovo Partito popolare sloveno e Janez Janša per i socialdemocratici è di fatto nata la coalizione Slovenija. Il primo obiettivo che si propone di raggiungere è il sistema elettorale maggioritario a doppio turno. Tra il dire e il fare... Negli ultimi anni le donne in Slovenia a parità di la- voro prendono meno del 90 per cento della paga dei maschi. É quanto dimostrano i dati dell'Istituto per le analisi macroeconomiche e lo sviluppo di Lubiana. Anche se nella media sono più preparate e ottengono migliori risultati nello studio, le donne in Slovenia sono considerate come forza lavoro a rischio e ciò a causa della maternità e dei conseguenti impegni familiari. Dunque occupano posti di lavoro a livelli inferiori e meno pagati. Anche per questa ragione la nuova legge sui rapporti di lavoro in via di elaborazione, pre-vederà esplicitamente il divieto della discriminazione in base al sesso sul posto di lavoro. Al numero verde istituito dall’ufficio governativo competente per verificare le discriminazioni sul lavoro le telefonate nei mesi scorsi sono letteralmente piovute. Casi di discriminazione si verificano sia nelle aziende private che negli uffici pubblici e soprattutto tra le più giovani, le donne in età fertile appunto. Kultura---------- Beneško gledališče e Palcoscenico al Ristori Conosciamoci con il teatro četrtek, 4. maja 2000 Si è rivelata indovinata l’iniziativa del Circolo di cultura Ivan Trinko e del Centro Studi NediZa che con il patrocinio del comune di Cividale, giovedì 27 aprile, hanno organizzato una serata dedicata al teatro. Sul palcoscenico del Ristori si sono così incontrate e confrontate due compagnie che operano a livello amatoriale, ma entrambe con grande passione per il teatro e con buoni risultati: la compagnia civida-lese Palcoscenico che sotto la regia di Anna Bertolo ha messo in scena un atto uni- Antro - Landar domenica 14 maggio alle 17 2(gpia piano* partecipano t cori Pomlad e Beneške korenine ed il gruppo teatrale METRONOM Ivan Trinko - NediZa Beneške korenine - ZSKD La compagnia Palcoscenico e sotto il Beneško gledališče co di Lea D’Orlandi in friulano “Al è mior ce che Dio mande” ed il Beneško gledališče con un dramma in sloveno, tratto dal libro di Giovanni Maria Del Basso “Il triste caso di Topolò”, la cui riduzione teatrale e la regia sono di Marjan Bevk. L’invito a teatro è stato bene accolto e le due rappresentazioni sono state seguite con interesse e simpatia da un discreto pubblico. L’iniziativa che si inserisce nel programma “Spoznajmo se-Conosciamo-ci” verrà certamente ripresa. V Spetru gojenci iz Tolmina in s Proseka Glasbene šole se srečujejo Srečanje glasbenih šol iz Tolmina an Spetra se je po dugim času lietos ponovilo. Čeprav odnosi med Suolami so bli vedno dobri se je bla tela tradicija malo zgubila. Ankrat so se naši otroci srečuvali usako lieto (u Tolminu al u Spietru) za Pomladni koncert, an tela je bla dobra parložnost za se spoznat, bodisi za mlade glasbenike kot za učitelje. U telem smislu je učiteljski odbor špieterske sole skleniu, da bi bluo pametno spet oživiet telo iniciativo an jo obogatiet s prisotnostjo učencev glasbene sole s Proseka, ki, takuo kot naša, je po-družinca Glasbene matice. Takuo 13. aprila smo imieli parložnost poslušat u dvorani občine Speter (pokrovitelj te prireditve) parbližno dvajst godcu iz Posočja, Nadiških dolin an Krasa. Učenci so se predstavili u različnih oblikah z zanimivim programom, ki je obsegau predvsem skladbe najvidnejših avtorjev (od Clementija, Haydna an Beethovna do Brahmsa, Debussyja an Piazzol-le). Pru lepuo je bluo poslušat solopievce an stru-mente, ki jih niesmo vajeni, kot so rog an trobenta. Poleg teh pa so ble na programu, ki ga je povezovala Francesca Clodig, tudi točke na klavirju, harmoniki, flavti, violini in kitari, ki so navdušile številno publiko u cajtu cielega dugega koncerta. Raven nastopajočih je bla dobra, pri nekaterih celo izvarstna: škoda le, da neakustična dvorana, ki nie najboljša za take prireditve (manjka oder, luči niso primerne...), je negativno uplivala na nekatere gojence. Topli aplavzi an pozornost publike so pa na dru- gi strani olajšali vse an dali večeru tist znak pa-rjateljstva an veselja (takuo kot je v kratkim posegu podčartau ravnatelj GS-Speter prof. Nino Spehonja), ki ga je bluo slišati u zraku tudi po koncertu, na zakuski, ki je zaključila ta liep dan. (d.c.) L’Inquisizione nella Slavia Martino Duriavigh sospetto dì eresia - 1600 Faustino Nani Quest’ultima riserva a-dulatoria è stata suggerita dell’avvocato, esperto della sensiblerie della razza padrona; tale rozza ed incoerente finezza non sarebbe mai venuta in mente ad una povera donna carica di figli, «corretta» a suon di scapaccioni paffuti. Ma a pensarci bene questo tassello è indispensabile a far funzionare il meccanismo deH’impunità del sistema costituito che, se anche cambia i titolari, non muta metodo. La Menica prosegue dichiarando la non competenza del tribunale in quanto il can. Nordio e la ga- staldia capitolare sano parte in causa e ciò è «contrario all’honesto et alla mente del Serenissimo Principe il quale santamente terminò nelle differenze tra gli castellani et giusdicenti della Patria et la magnifica Comunità di Udene, che dove si ritrovasse l’interesse d’alcun giusdicente o consorte in giudizio non aspettasse a loro, ma al Cl.mo Luogo-tenente in loco del quale qui in Cividale è il Cl.mo sig. Provveditore» (24). I coniugi Duriavigh lamentano lo spirito persecutorio manifestato dalla ga-staldia nei provvedimenti di interdizione e di sequestro de «li nostri animali et le poche sostanze., quasi che fossimo fuggitivi o che havessimo commesso qualche gravissimo delitto et attrocissimo fatto». Concludono in fine supplicando «di rimediare in qualche modo possibile alla imminente ruina per le grandissime spese che siamo et sa-ressimo astretti di fare per la grossezza di tanti processi». Suggeriscono la sospensione del processo e un arbitrato affidato a due o tre canonici. I Duriavigh, una volta riconosciuta la nullità della procedura nei loro con- fronti, non intendono difendersi. Sicché l’imperterrito gastaldo Tristano de Portis, il primo aprile del 1595, procede alla sentenza. Per la Menega lire 50 di multa per la fabbrica del palazzo pretorio; qualora si umili a chiedere perdono al capitolo la somma sarà ridotta a lire 25. Pena leggera, come si vede. Ma l’obiettivo era Martino. A lui per l’uso di pesi falsi (accusa del tutto calunniosa, secondo il Martino, di cui in ogni caso era responsabile un certo Gregorio suo nemico e perpetrata a suo danno!) multa di lire 500 e bando di tre anni dalla giurisdizione feudale del capitolo. Se poi in questi tre anni si fosse fatto rivedere nei dintorni, la multa sarebbe salita a lire 150, di cui 100 per colui che ne farà denuncia; le spese processuali a carico dei due malcapitati. L’ingiustizia però que- sta volta è plateale ed il Provveditore il 12 maggio riduce la condanna per i due coniugi a lire 50 «per tutto l’eccesso come nel processo, togliendo, cassando et annullando la sen-tentia del primo aprii prossimamente passato, condannandoli etiam Dio alle spese del processo». Lupo non mangia lupo e Venezia, pur sensibile alle ragioni del popolo, non intende mortificare troppo l’autorità feudale specie quando questa era rappresentata dall’istituzione ecclesiastica. (24) L’ordinanza del Senato veneto del 17-3-1581 stabiliva: 1 - «che non possano per crediti loro o d’altri per alcuna essazione con il mezzo dei loro offitiali, ma so-lum con il mezzo delli cavallari et ministri del sig. Luogotenente si come facevano per il passato et sia commesso alli cl.mi Luogotenenti, che per tempo saranno, che debbano in-quirir et castigar coloro quali con minazze et con fatti cercaranno impedir detti cavallari; 2- che medesimamente alcun castellano nelle cause sue particolari o proprie non possano con brazzo suo procedere ad alcuno mandato o cit-tation o vero ad atto alcuno giuditiario anco avanti li suoi giudici, ma proceder si debba con brazzo et a-vanti il cl.mo sig. Luogotenente». S’intendeva così impedire facili e comprensibili abusi di una giurisdizione feudale tanto più proclive all’abuso quanto più bisognosa di porre riparo alla crisi economica della lievitazione dei prezzi (Il testo della ordinanza è riportato dall’avv. Enrico di Zucco negli atti del Processo in difesa di Martino Duriavigh). Una lezione ... di strumenti A S. Pietro con la Glasbena Sola Martedì 9 maggio alle ore 11.30 avrà luogo presso la Scuola media di San Pietro al Natisone un concerto, promosso dalla Glasbena šola - Scuola di musica della Glasbena matica. Protagonisti del concerto - dimostrazione gli insegnanti della Scuola di musica che in questo modo, diverso ed accattivante, presenteranno agli allievi della scuola media i diversi strumenti musicali. Questa lezione insolita potrà forse anche destare in qualche allievo il desiderio di dedicarsi allo studio della musica. Aktualno Projekt uresničijo z evropskim programom 5B Novo sirarno gradijo v Ukvah V Ukvah so zaceli graditi novo sirarno, ki bo uresničena na podlagi prispevkov iz programa 5B. Tako se konkretizira pobuda, ki je bila sprožena že pred nekaj leti in je vanjo vključenih veC javnih in zasebnih ustanov. Nosilec pobude je Zadruga kmetovalcev Kanalske doline, predračun stroškov za novo strukturo pa znaša 1 milijardo in 750 milijonov lir. Gorska skupnost Kanalske doline bo s prispevkom 650 milijonov lir družbe Open Leader uresničila prodajni in promocijski naCrt za vse krajevne tipične kmetijske proizvode. K pobudi so finančno pristopili še agencija Agemont s 484 milijoni lir prispevka, Občina Naborjet-OvCja vas z 20 milijoni lir in videmska ljudska banka z desetimi milijoni. Zraven sta tudi občini Tablja in Trbiž. ZSKD kritična do dež Zveza slovenskih kulturnih društev je v pismu predsedniku deželne vlade Anto-nioneju in deželnemu odborniku Fran-zuttiju podčrtala hudo in zaskrbljujočo stanje deželnega urada za manjšinske in deželne jezike pri Odborništvu za šolstvo in kulturo, kjer pomanjkanje kadra z znanjem slovenskega jezika povzroča neljube probleme”. Upoštevajoč dejstvo, da deželna zakonska določila priznavajo uporabo slovenskega jezika v odnosih do deželne uprave, po oceni ZSKD pomanjkanje že omenjenega kadra bistveno onemogoča plodno sodelovanje med zvezo, društvi in deželnimi uradi. Nastalo stanje hromi tudi vsakoletno izpolnjevanje obveznosti deželne uprave v zvezi z zakonom 46/91 in nadaljnje spremembe. Zaskrbljujoče so iz istih razlogov tudi zakasnitve pri izplačevanju prispevkov. m ? Motiv iz Kanalske doline - cerkev v Naborjetu Nima smisla ponavljati kronike o porazu leve sredine na deželnih volitvah, o odstopu D’Aleme in izvolitvi Amata, ki je v parlamentu izbral absolutno večino glasov. Ze ta podatek nam daje misliti. Prodiju je bil usoden Ber-tinottijev nasprotni glas. Po raznih pretokih in preskokih poslancev je Amato dosegel veCino, ki v tem trenutku ne odraža veCine med državljani in volilci. Amatova vlada sloni torej na šibki koaliciji: prvič, ker ni sad tiste fronte, ki je v imenu Oljke zmagala na volitvah, drugič, ker ne uživa podpore veCine državljanov. V tem smislu ima Berlusconi prav. Nima pa prav, ko trdi, da je takšna vlada nelegitimna in neliberalna. Od predsednika ZDA do premierov v Angliji in Nemčiji dosegajo v določenih trenutkih nepopularnost, kar pomeni, da je javno mnenje proti voditeljem, ki so jih državljani izvolili. Navadno se to dogaja v trenutkih krize, posebnih reform, sprememb itd. Za voditelje in njihove koalicije je bistveno, da trenutke nepopularnosti, ki so skoraj organski, spremenijo v pozitivno smer. To Čaka D’Amata in koalicijo, ki ga podpira. Nekdanja Oljka se je spremenila v skrajno prepirljivo skupino. Pred skupnimi interesi so pričeli izstopati posamezni in tudi interesi posameznikov. To Nova sirarna bo lahko predelovala od 70 do 80 stotov mleka dnevno in bo postala zbirni center ter referenčna toCka za vse kmetovalce Kanalske doline. Kmetijska zadruga namerava namreč poleg sira in drugih mlečnih izdelkov promovirati prodajo tudi govejega mesa, zelenjave, medu in drugih tipično krajevnih proizvodov. Na otvoritvi gradbišča bodoCe sirarne so bili župan občine Naborjet Alessandro Oman, predsednik Kmetijske zadruge Kanalska dolina Antonio Ehrlich in odbornik za kmetijstvo gorske skupnosti Marco Comello. Vsi so podčrtali pomen nove infrastrukture, ki bo pripomogla k ravoju kmetijstva v dolini in upočasnila zapuščanje goratih predelov. Nella cava di Vernasso grazie ad un progetto di Piccini Geoworld park “L’attività sarà incentrata su educazione e intrattenimento’ segue dalla prima Ci rivolgeremo alle famiglie, agli studenti ed ai ricercatori scientifici, creando un percorso a piedi o con un trenino perché si possa capire cosa significa la paleontologia, cosa siano i fossili, quale è stata l’evoluzione della Terra”. Il progetto cercherà di colpire l’immaginazione del pubblico anche con cose allettanti come le riproduzioni di dinosauri. Ma molto verrà usato anche di ciò che la cava di Vemasso contiene, le infrastrutture lasciate dallTtalcementi ma soprattutto i fossili. Dalla descrizione di Piccini e dei suoi collaboratori - alla presentazione sono intervenuti un architetto, un geologo ed un esperto di fossili - quello che si vede entrando nelle Valli del Na-tisone è, dal punto di vista paleontologico, un vero e proprio tesoro: importante perché testimonianza di cinque frane sotterranee successive avvenute circa 50 milioni di anni fa e perché vi si trovano resti di organismi che in altri casi, tra 120 e 80 milioni di anni fa, non si fossilizzavano ma si disintegravano. Un’iniziativa, quella del parco geologico, che troverà un suo senso anche nel rapporto con le scuole locali e con l’Università di Udine, anche per la formazione di personale grazie ad un progetto dell’Unione europea. E a proposito di personale, è previsto un’utilizzo di almeno 30 addetti. Riceveranno la visita, secondo le stime di Piccini, di una media tra le 200 mila e le 500 mila persone all’anno, (m.o. je prikrilo vrsto dobrih rezultatov vlade in skupno voljo koalicije. Skratka, vodje veCjih in manjših strank so poskrbeli za najslabšo možno predstavo: za strankokratsko igro, skratka, za partitokracijo. Celo k Ciampiju je šla delegacija veCine kot Creda ovac in ob Amatovem imenu je Di Pietro sestopil z Oslička. Volilni poraz očitno ni zadostoval. Mimo simpatij in antipatij, ki jih imamo do Amata, pa je nekaj vendarle res: z dna lahko veliko naredi. To je Amato dokazal, ko je pred leti v popolnem kaosu vsilil finančni zakon, ki je Italijo rešil pred finančnim polomom. Danes lahko stori nekaj moCnih dejanj, ki bodo vplivala tudi k streznitvi koalicije. Posrečen je bil Cacciarijev stavek, ko je rekel, da se polna žoga odbije od dna, prazna pa na dnu ostane. NatanCno tako je s koalicijo, ki podpira vlado. Če je v njenem jedru nekaj treznih ljudi in Ce je na bazi še občutena volja po novem skupnem drevesu, lahko v enem letu nastane gibanje, ki ima na volitvah stvarne možnosti za uspeh. Tudi Berlusconijeve Cete namreč niso nepremagljive, saj morajo generali posredovati med Finijevim nacionalizmom in Bossijevim lokalpatrio-tizmom, med volilci na jugu in volilci na severu, med mnogimi državnimi uradniki, ki volijo sredino in med zahtevami svobodnih poklicev in delavcev. Veselja ni nikjer. Zato imata tako Amato kot večina možnosti streznitve in ustvarjanja prepričljive koalicije s prav tako prepričljivim programom in nenazadnje z vrednotenjem doseženih rezultatov. Bistveno je, da se najbolj egoistični posamezniki in najbolj samosvoje skupinice pravočasno oddaljijo ali pa asimilirajo. Slovenija ima v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov. V prihodnje bi se morala Slovenija opreti na svoj celoten umski potencial, kajti to je imperativ sedanjosti in prihodnosti, kar so že davno spoznale druge države v tranziciji. V zadnjem Casu postaja eden od ključnih problemov tudi, kako zmanjšati beg možganov, predvsem mladih strokovnjakov v tujino. Mimo tega ob Casu globalizacije in integracij čaka tudi Slovenijo konkurenčni boj za obstanek v združeni Evropi in v svetu. V tem smislu najboljše orožje je lastna pamet in znanje, pridnost in sloga. Na takih in podobnih ugotovitvah se opira za- Slovenski znanstveniki se bodo srečali na Bledu Od 28. do 30. septembra na pobudo Svetovnega slovenskega kongresa misel srečanja slovenskih znanstevnikov doma in po svetu, ki se je rodila v okviru Svetovnega slovenskega kongresa in ga pripravljao za prihodnjo jesen na Bledu. Organizacija tega koa-gresa je nadaljevanje podobnih srečanj, ki jih je v zadnjih dveh letih priredil Svetovni slovenski kongres: dve srečanji zdravnikov in srečanja gospodarstvenikov. Letošnje srečanje znanstvenikov bo priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med znanstveniki iz domovine in znanstveniki iz diaspo- re. Cilji kongresa so: vzpostavljanje stikov in ugotovitev, kdo je kdo med rojaki na področju znanosti in akademskega delovanja v tujini; pokazati na odlike in izjemne uspehe slovenskih rojakov v svetu in doma; ponekod so ogromno doprinesli k napredku držav, ki sojih gostoljubno sprejele in z njihovo pomočjo dosegle svetovno odmevne rezultate. Temu bodo namenjena tudi nadaljnja podobna srečanja. Kongresi naj bi postali vsakoletni in tradicional- ni. Posvečeni naj bi bili različnim tematskim sklopom oz. posameznim področjem znanstvenega dela ali pa tudi širši aktualni problematiki. Kongres bo potekal v petih tematskih sklopih. Prireditelji so doslej izdelali nekaj predlogov za tematske sklope: kako pospešiti nadaljnje sodelovanje vseh slovenskih znanstvenikov; kako vključiti slovenski znanstveni potencial iz tujine kot zalogo znanja za Slovenijo; stanje in trendi znanosti v svetu in domovini v luCi globalizacije; etika v znanosti doma in v tujini; kakšna naj bo vloga SAZU do slovenskih znanstvenikov v tujini; kako poveCati število štipendij za študij v tujini in kako izboljšati pogoje za vrnitev diplomantov. Svetovni slovenski kongres vabi vse slovenske znanstvenike, raziskovalce in univerzitetne učitelje, da se udeležijo z-nanstvenega srečanja in da aktivno sodelujejo s prispevki v obliki tematskih predavanj in krajših diskusij. Naj povemo še, da za organizacijo bo skrbel programski odbor, ki ga vodi dr. Jože Bernik. Podrobnejše podatke in informacije o srečanju boste lahko dobilio tudi na svetovnem spletu. (htpp://www.ssk- krs.si) ZELENI LISTI / Ace MermoI'ja Z dna se lahko veliko naredi Kronaka Zgodilo se je v Cjubci an Obuorči Tatvine po cierkvah Cierku svetega Pavla an Cernečje, v srienjskem kamunu V Sriednjem imajo deset ljudi vič ku lan Recita kar Ceta, ma mi, kar smo zaviedli kakuo je šlo demografsko gibanje (movimento demografico) v Sriednjem v teku lieta 1999, smo bli pru veseli an smo Sigurni, de tudi tisti med vam, katerim stoji par sarcu življenje naših dolin, se bojo tega veselil. Pa preberimo številke, numerje. Parvi dan ženarja 1999 je živielo po vaseh srienj-skega kamuna 469 ljudi (221 možkih an 248 žensk). Rodil so se tri otroc: dva puobcja an adna čiči-ca. Umarlo je šest ljudi: dva možka an štier žensk. ProC jih je šlo osam: trije možki an pet žensk. Tle jih je paršlo živet pa štie-randvajst: devet možkih an petnajst žensk, takuo na zadnji dan lieta, 31. di-Cemberja 1999 je srienjski kamun šteu 479 ljudi: 225 možkih an 254 žensk: Tuole pride reC, de v Sriednjem imajo deset ljudi vic! De se je šlo na vic se je zgodilo samuo še v špi-etarskem kamunu, vsi te drugi, na žalost, so šli na manj. Kar se je zgodilo v srienjskem kamunu nam daje dobro upanje. Sriednje je an liep kamun, kjer vasice so zaries luštne. Tle je paršlo živet an puno fureštih ljudi, ki so zapustil miesto za prit živet, kjer je biu mernuo an tudi buj zdravo, bi bluo pa lepuo Ce bi se varnu an kajšan “naš”. Buoge tele naše mikane cierkvica, ki stoje po naših vaseh, kjer je nimar manj ljudi. Ankrat so ble odparte Cez dan an ponoC an se nie nikdar gajalo nič slavega, seda pa pogostu se Cuje, de po telih cierkvah vandrajo tatje an odnašajo vse kar je mogoCe an de je uriednega, an mi vemo, de po nekaterih naših cierkvah se skrivajo prave bogatije, poštudierimo samuo na zlate uta-rje. Telekrat muormo napisat, de so ukradli par Cjubci an v ObuorCi, dvie majhane vasi v Pra-ponskem kamunu. O tatvinah so bli obveščeni ka-rabinierji iz Čedada. Par Cjubci so ukradli an liep kriz an adan kip (statua) svetega Frančiška star tristuo liet. V ObuorCi so odnesli pa ’no utesano mizo iz lieta ’700. Paš duo jih je mu odnest? Pravejo, de take stvari so zlo zanimive za antikuarjate, takuo, de tisti, ki hode kradit, že vie kamu jih predat. Pamesla ga je nona Teresa Trusgnach iz Hlocja - Pezalo je devet kilu! Ice za celo Suolo Kuo so bli veseli, kar so se vamil v Suolo otroc dvojezične Suole po velikonočnih praznikah! Na stuojta mislit, de jim je manjkala Suola, kar so bli doma. So bli veseli, zak jih je Čakalo lepo presenečenje, liepa sorpreža. Nona od adne sošolke je udobila ’no veliko veliko ice go par Mirelli go par Hloc. Ice je pezalo devet kilu! “Ja, Ce ga ponesem damu bomo ist an muoj mož Tonino jedli tiedne an tiedne Čokolado za fruo-štih, kosilo an viCerjo!” je muorla pomislit Teresa Trusgnach an takuo poštu-dierala narest liep šenk otrokam, ki hodejo v Suolo, kamar hode nje navuoda Marta. An takuo je naredi- la. Ce sta bli šli tist dan gor mimo naše Suole sta bli vi-dli vse otroke namalane okuole ust s Čokolado... an tudi kako meštro an tajnice. Kajšan nam je jau, de tudi ravnateljca Živa se ni nazaj potegnila. Ben, Ce so bli poklical še kako mamo an kakega tata, dafa de so se bli nazaj potegnil! Al Buonacquisto trovi ) articoli di casalinghi, ^^articoli da regalo, iccoli elettrodomestici giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 V nediejo PDB na dielo na Matajur Informacije za beneške planince Planinska družina Benečije sporoCa, de v nediejo odpade pohod k Svetemu Lourancu v Marsinu. Odlo-žli so ga za buj napri. Sada prioriteta, prednost je dielo za dokončat planinsko koCo na Matajurju. Zatuo PDB vabi vse svoje Člane, prijatelje an ljudi dobre volje, naj pridejo v nediejo 7. maja na Matajur pomagat. Zbirališče je ku po navadi pri koci Pe-lizzo ob 8.30 uri zjutra. *** Tisti, ki želijo iti v brieg, na domaCe hribe se pa lahko pardružijo Cai iz Nadiških dolin, ki ima v programu Za-javor v Terski dolini, na Muzcih ali z drugimi besie-dami poviedano na meji med Rezijo an Bardom. Zbirališče v Spetru pred hotelom Belvedere bo v nediejo 7. maja ob 7. uri. *** Lepuo je uspelo v nediejo 30. aprila, ker je bluo puno judi an liepa ura, jubilejno romanje od Hlaste do Svetega Martina, kjer sta mašo zmolila po slovensko an italijansko Azeglio Romanin an Emilio Battistig. Jeseni bo drugo planinsko romanje. jih prave... An kozlic, ki se je riešu od velikonočne padiele, je šu tu znano gostilno na Zenskim placu v Cedade. Oparu je spriednje tace na bankon an naroCiu natakarju, kamerierju. “Dajte mi an kozarec gorkega mlieka!” PreCudvan natakar, z oCmi von z glave, je hitro napravu, kar je vprašu tist nenavadni klient. KozliC je zve-stuo popiu njega mlie-ko an poprašu dost košta. - Sest taužint! - je poviedu natakar an hitro doluožu - Al veste, de ste te parvi kozlic, ki lože nogo v našo gostilno! Kozlic je jezno vargu šest taužint na bank an pogodemju: - Oh ja, pa gor na tele kupil, ki imata tle notar, mi se zdi, de sem tudi te zadnji!!! *** Dva karabinjerja sta parletiela zasope-na v kažermo. - Marešjal, mare-šjal... so nam ukradli avto. - Oh porko zluodi! Al sta manjku videla an zapoznala, kduo je biu? - - Ne, na žalost - sta odguorila karabinierja -pa srna snela dol številko od targe!!! *** Predsednik v sodišču: - Na kor, de bote taiju le napri! Tle so tri priCe, ki so vas videle, de ste vi ukradu kakuoša gospi Mari-janci! - Je ries, gaspuod predsednik - je od-guoriu tat - pa kaj so trije ljudje, ki so me videl: ist vam jih morem pokazat taužint, ki me nieso videl!!! *** An nevraštenik je tist, ki zida gradi po luhtu, an neumen živi tu njih, miedih psikja-tra je pa tist, ki pote-gava lite!!! *** ’Na liepa Čeča je zadiela pod nje maj-hani avto adnega mladega moža. Stopila je von z avta an uzkli-knila: - Je imiela ražon ciganka, kadar vCera mi je brala na roko, de je videla adnega moža na moji pot!!! c Il četrtek, 4. maja 2000 Liliana Spinozzi Monai, una ricercatrice cividalese del “nadiško” D dialetto del Natisone al microscopio del linguista Mjuta Povasnica Pozdravja sonce sviet Pozdravja sonce sviet te prvi dan, se skriva za magio te drugi dan, te trečji dan pa Žalostno Ze umiera, brez smieha an brez moči. Vse vas pozdravjam brieze, lipe an smriečice, vse tudi vas gabre, jesene an lieskice. Zapuščam vas, drevi, drugam jest grem: zmrzava Ze zemjà, vsa rieka se ledi' an vietar močan piha. Kar čez goré zatuli kar čez hosti zažvižga, vam listje vse pretrga an vse vrhè polomi, koranine močnuo vsadite v tla, de na verije vas sila. Pozdravjam vas drevi! moči me Ze zapuščajo. Pozdravjam vse goré, doline an jezera, grmé, rieke an hosti, an kar oku Živi, kar hod, kar lieta al plava, naj joče al naj se smeje, naj jubi al naj trpi. Mjuta Povasnica, 1967 Brano della poesia dialettale nediška “Zimska pravca” Kotič za dan l jazek Matej Šekli Kaku to se rače jošt po nas: to so dvi zrele hruške aliboj to so dvi zreli hruški? Ti stari jiidi, ka ni wmijo šče karjé riči, ni račejo, da to se di: to so dvi zreli hruški anu da to se pravi: to so ne zrele hruške, ko mamo več nikoj dvi hruški. Pošpe-gnimo njan tu-w to roza-jansko gramatiko anu ji-ščimo kapet, da zakoj to je jtaku! Tej somo wže vidali, bisida hruška to je na Zenska bisida, ka na se rivawa na -a. Pa te driige biside, ka stujijo ta-prid nju, ni majo ta-na kunce -a. Jtaku dimo: jzde na tawli je na zrela hruška. Pa biside na nu zrela ni se rivawajo na -a tej bisida hruška. Wse jse forme nalažamo, ko je dna hruška. Ta rozajanska gramatika di jséj formi da singolar, bisida hruška je tu-w singolarju. Či dimò: jzde na tawli so ne zrele hruške, to pride ričet, da to so tri, štiri hruške aliboj šče več. Jsb ni več singolar tej prit, to je plu-ral, zajtò ka mamo več hrušk. Ko bisida hruška jé tu-w pluralu, na ma tana kunce -e (hruške). Pa biside ne nu zrele ni se rivawajo na -e. Somo vidali, da kaku biside se rivawajo, ko to jé dna hruška anu ko to so tri hruške aliboj več. Njàn marnò koj šče po-špegnut, da kaku to je, ko mamb dvi hruški. Somo rikle, da se rače: jzde na tawli so dvi zreli hruški. Moramo lopu videt, da wse biside ta-za bisido dvi ni majo ta-na kunce -i anu né -e. To pridé ričet, da tu-w tin rozajan-skin rumuninji to ni par, či mamb dvi hruški aliboj tri hruške. Jsa trétnja forma, ko mamb dvi hruški, n a ma jimé da dual. Njan pošpegnimo ščb, da kaku ni se pridiwajo te Zenske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) tej meš0, ko ni pridiwajo niimar. Tej wzé vimo, tu-w singolarju jse biside ni nimajo nine vokale ta-na kunce (-0). (Jtcin po njivi hodi na mala meS0.) Tu-w dualu ni majo ta-na kunce največ -i. (Jtdn po njivi hodijo dvi mali miši.) Tu-w pluralu ni majo ta-na kunce riidi -i. (Jtan po njivi hodijo ne male miši.) Nas somo vidali, da biside toga rozajanskaga rumuninja znajo tri sjor-te nùmarjuw, ka ni majo jimé da singolar, dual anu plural. Ko to jé dna hruškalmešp, to jé singo-lar, ko to so dvi hruški/miši, to jé dual, anu ko to so tri' hruške/miši aliboj več, to jé plural. Te Zenske biside ziz -a ta-na kunce tu-w singolarju (dna hriiška) ni se rivawajo na -i tu-w dualu (dvi hruški) anu na -e tu-w pluralu (tn hruške). Te Zenske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) tu-w singolarju (dna meS0) ni se rivawajo največ na -i tu-w dualu (dvi miši) anu pa tu-w pluralu (trimiši). Vimo pa, da né wse jazikavi anu rumuninja majo dual, največ jih ma koj singolar anu plural. Za ričet, ta-mi timi jaziki, ka po laškin ni se kličajo »lingue slave«, znajo nas dual koj »sloveno« anu »sorabo«. Jtaku moramo ričet, da dual to jé na rič karjé ridka anu na vilika bogatija za jti jazek, ka ga ma. Ho solo accennato solo di passaggio, nella scheda 28, al libro “Materialy IV” (EST-NediZa, 1988) di Liliana Spinozzi Monai sul confronto tra i testi dialettali sloveni delle Valli del Natisone rilevati da Jan Baudouin de Cour-tenay (1873) e le rilevazioni dell’autrice, realizzate 115 anni dopo (1986). Lo studio si proponeva di conoscere che cosa era successo, nel lasso di un secolo, alla nostra amata ‘lingua nadi-sca’. Il volume della Spinozzi del 1988 dava sistemazione organica alla parte centrale della corposa tesi di laurea “Analisi di un ‘corpus’ dialettologico i-nedito di J.J. A. Baudouin de Courtenay con speciale riguardo per il mutamento del lessico” (Università di Udine, Facoltà di Lingue e Letterature straniere, anno accademico 1985 - 86). Lo stesso viaggio a Leningrado (oggi San Pietroburgo) e lo ‘scavo’ negli archivi fu per la ricercatrice un’avventura bella e anche fortunata, come lei stessa ha raccontato (“Trinkov koledar”, Kulturno društvo Ivan Trinko 2000). E proprio dalla tesi di laurea penso di trarre degli spunti su certi interrogativi sulla vitalità delle parlate del Natisone. Debbo dire tuttavia che Liliana Spinozzi non ha dormito sugli allori ... della laurea, ma ha continuato a ricercare, studiare, approfondire e scavare. Ha pubblicato l’ampio saggio “Dal Friuli alla MOJA VAS 2000 Con l’obiettivo di rafforzare nei ragazzi l’interesse per i valori della cultura popolare slovena e valorizzare l’uso del dialetto sloveno, il Centro Studi “NediZa” di S. Pietro al Natisone ha indetto anche quest'anno il concorso dialettale Moja vas che è giunto alla sua 27. edizione. Il tema è libero anche se gli organizzatori suggeriscono argomenti come il paese, la famiglia, il lavoro, gli animali, le tradizioni... I lavori dovranno essere consegnati entro il 3 giugno. Russia, mezzo secolo di storia e cultura - in margine all’epistolario (1875 -1928) Jan Baudouin de Courtenay” (Società Filologica Friulana, 1994). Vi sono pubblicate le lettere scritte all’illustre linguista polacco da vari personaggi friulani e sloveni (Ivan Domeniš, Bruno Guyon, Anton Klodič, Francesco Musoni, Giovanni Pagon, Carlo Podrecca, Ivan Trinko, Stefan Valente). Le note a pie’ pagina del libro costituiscono di per sè un ricco approfondimento filologico, storico, biografico, tutto da rileggere a parte. Altri studi pubblicati da Liliana Spinozzi sono approfondimenti scientifici di elementi lessicali, morfologici, fonetici — e- saminati al microscopio — scritti in codice specialistico, e quindi rivolti alla cerchia dei linguisti. Ho a-vuto tra le mani alcuni di questi saggi, pubblicati in riviste specialistiche, “Kategorija spola v Nadiškem narečju: nekaj vprašanj*1 nella “Slavistična revija”, Ljubljana 1995 (sulla categoria del genere con le innovazioni locali, per e-sempio l’abbandono del neutro, in base ai rilievi in diverse località delle Valli del Natisone: Sorzento, Montemaggiore, Masse-ris); il saggio sul “Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay”, estratto da “Ce fa-stu?” 1996, 2; il saggio sul dialetto sloveno di Resia, estratto da “Ce fastu?” 1998, 2; uno studio fonda- to sulla dialettologia dell’area slavo-romanza — ancora sul neutro del pronome personale di terza persona - estratto dall’“Archivio Glottologico Italiano” 1998, 1; e infine — senza che l’elenco qui sia concluso — un saggio sulla rivista “Linguistica” di Lubiana (1999). Scorrendo l’indice, colpisce il lettore comune il titolo di un capitolo “Ma dove sono gli Sloveni di S. Pietro al Natisone?” Liliana Spinozzi scrive: «Questa era la domanda che si sentiva ripetere, in tono stupito, a volte sfumato di ironia, quando all’inizio della ricerca, si è prescelto questo grosso centro, considerato ottimale per la sua dinamica sociolinguistica che poteva diventare -fatte le debite proporzioni - il parametro per i centri minori e, in prospettiva, per il processo della (e-ventuale) sostituzione della lingua». La ricercatrice ricorda che di solito le indagini dialettologiche preferivano scansare il centro di San Pietro, a causa della diffusa opinione che qui lo sloveno è ormai estinto, e un’altra buona ragione per scansarlo sarebbe stata che la questione “sloveno” a San Pietro è tabù; che invece Liliana Spinozzi ha ritenuto di infrangere. Non ha sentito neppure il bisogno di selezionare gli informatori sulla base di una pretesa asetticità — sul modello di A.M. Raffo ed altri osservatori timorosi di inquinamenti — ma ha utilizzato anche informatori in possesso di casuali infarinature o di elementari conoscenze della lingua slovena. Non si è lasciata impressionare dalla fobia di qualche subdolo agente della lobby slovena, ma ha utilizzato positivamente quelle conoscenze linguistiche. Piuttosto che u-na difficoltà, la conoscenza delle lingue di contatto è stata una opportunità, giacché la Spinozzi è perfettamente a conoscenza del retroterra linguistico delle Valli del Natisone. Alcuni informatori della Spinozzi erano proprio in quella situazione e risultarono peraltro «perfettamente informati e abbastanza distaccati per essere credibili». Se la maggioranza degli informatori era digiuno della lingua slovena standard, una parte di essi aveva delle nozioni di quella lingua. Prendiamo per esempio la descrizione sociolinguistica della situazione di due diversi informatori: a) «Padroneggia altrettanto bene il “nadiško” e l’italiano, grazie alla inveterata consuetudine di usare il primo in famiglia e con i compaesani; e alla professione di maestro, unita ad una notevole ampiezza di interessi, per quanto riguarda il secondo. La competenza del friulano è potenzialmente attiva. Conosce, sia pure in maniera imperfetta, lo sloveno letterario»; b) «Comunica in “nadiško” in famiglia e fuori, con gli abitanti del paese. Capisce, ma non parla, il friulano. Si esprime in un italiano scolastico, solo nel codice ristretto». Si tratta evidentemente di due tipologie diverse, ma ambedue utili all’indagine.«La tipologia è quella propria delle aree misti-lingui con monolinguismo ufficiale. — Così la Spinozzi traccia la situazione linguistica di San Pietro — Tuttavia le relazioni che intercorrono fra i tre i-diomi - italiano regionale, una varietà di friulano e u-na varietà del dialetto sloveno del Natisone - presentano delle peculiarità, sia sotto il profilo quantitativo che qualitativo». (Scritture, 46) Paolo Petricig četrtek, 4. maja 2000 Risultati Bearzicolugna/B - Audace/B 8-2 Amatori 1. Categoria Reai Filpa - Edil Tomat 4-0 Valnatisone - Trivignano 2-2 Psm sedie - Fantoni Val Torre 5-1 3. Categoria Savognese - Libero Atl. Rizzi 0-0 Prossimo turno Juniores 1. Categoria Valnatisone - Torreanese 3-0 Tarcentina - Valnatisone Giovanissimi Giovanissimi Audace - Com. Tavagnacco 1-0 Audace - Moimacco Esordienti Esordienti Nimis - Audace 1-0 Audace - Astra '92 Pulcini Pulcini Bearzicolugna/A - Audace/A 0-0 Audace/A - Union '91/A Audace/B - Union '91/B Amatori Edil Tomat - Reai Filpa Lestizza - Psm sedie Fantoni Val Torre - S. Daniele Classifiche 1. Categoria Palazzolo 69; Gemonese 62; Reanese 56; Ancona 51 ; Trivignano 45; Lumignac-co 43; Tarcentina 42; Riviera 40; Gonars 36; Valnatisone 35; Flaibano 33; Union Nogaredo 31 ; Muzzanese, Maranese 25; Com. Tavagnacco 22; Bearzicolugna 15. 3. Categoria Buttrio 52; Gaglianese 45; Savongnanese 42; Buonacquisto 40; Stella Azzurra, Savognese 39; Ubero Atletico Rizzi 38; Cormor 37; Chia-vris 25; Nimis 23; Moimacco 18; Fortissimi 17; Assosangiorgina 13. JUNIORES Pagnacco 58; Cussignacco 52; Nimis 51 ; Com. Tavagnacco* 42: Valnatisone, Centro Sedia 40; Com. Faedis* 37; Reanese 27; Tor-reanese, Serenissima 26; S. Gottardo, Chia-vris 25; Azzurra 24; Buttrio 16. Giovanissimi Manzanese 51; Fortissimi 46; Gaglianese 42; Audace 35; Com. Faedis 31; Savongnanese 29; Buttrio 28; Reanese 24; Com. Tavagnacco 3; Centro Sedia 23; Com. Tavagnacco 17; Serenissima 14; Moimacco 5. Pallavolo maschile Caffè Sport 58; Credito Cooperativo 50; Aquileiese 48; Forno rurale 46; Polisportiva S. Leonardo 38; Mortegliano 33; Anni verdi 32; Buia 28; La Grotta 25; Martignacco 23; Gs Danieli 22; Team Rojalese 21; Lignano 16; Blm 1. Pallavolo femminile Polisportiva S. Leonardo, Selena Llf 47; Dps Informatica 43; Elleti 39; Azzurra 37; Levoni 32; Giovanelli 31; Martignacco 26; Alla Terrazza 25; Rémanzacco 17; Dai Mar, Bres-sa 8; Fluid System 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno I gialloblu impattano col Libero Atletico Rizzi, ma la differenza reti promuove la Stella Azzurra Savogna: addio ai play off II Reai Filpa straripante sull’Edil Tomat - La Psm sedie supera la Fantoni Val Torre e ritorna in corsa Si deciderà il futuro del G.S.L. Audace di San Leonardo nell’Assemblea prevista per lunedì 8 a Scrutto Ultima esibizione casalinga stagionale della Valnatisone che ha pareggiato con il Trivignano. Nella importante sfida dei play-off promozione la Savognese ha ospitato il Libero Atletico Rizzi, non riuscendo a scardinare la difesa ospite. Il pareggio ha consentito alla squadra gialloblù di raggiungere il quinto posto in classifica assieme alla Stella Azzurra di Attimis. Per designare la quarta formazione che assieme a Gaglianese, Savor-gnanese e Buonacquisto si giocherà l’unico posto disponibile per la promozione è stata scelta l’iniqua regola della differenza reti che ha favorito la Stella Azzurra nei confronti dei valligiani allenati da Flavio Chiacig. Invece è stato promosso direttamente in Seconda categoria il Buttrio. Gli Juniores della Valnatisone hanno chiuso con un derby con la Torreanese il campionato. Gli azzurri sono andati a segno tre volte con Davide Del Gallo, Gianluca Peddis e Marco Domeniš. Gli Allievi hanno giocato il primo maggio a Vil-laco vincendo per 2-1 grazie alla rimonta nei confronti della squadra carin-ziana del Sv. Maria Gail, con le reti realizzate da Maurizio Suber e Federico Medves. I Giovanissimi dell’Audace hanno preso alla leggera l’impegno con la Co- i m 'm w «&. Alessandro Sessa portiere dell’Audace Giovanissimi ed Esordienti munale Tavagnacco. Gli o-spiti in campo largamente rimaneggiati (hanno schierato in campo sei Esordienti di cui due del 1988), hanno subito il gol di Raffaele Iussig a soli 14’ dalla fine. La speranza è che domenica prossima nell’incontro casalingo di chiusura con il Moimacco, non ripetano una prestazione scadente. Da giovedì 13 la squadra sarà impegnata nel torneo di S. Gottardo dove alle 19 affronterà gli sloveni di Bilje. La seconda gara eli-minatoria, sempre alla stes- sa ora, sabato 13 maggio. Sabato gli Esordienti hanno giocato con la prima della classe a Nimis. I valligiani hanno perso di misura una gara giocata con grande determinazione. I Pulcini della formazione A hanno pareggiato con il Bearzicolugna, mentre la squadra B ha perso, andando a segno con Fabrizio Coszach e Francesco Ruc-chin. II Reai Filpa di Pulfero ha superato la formazione dell’Edil Tomat di Feletto Umberto. I rosanero del La Valnatisone chiude col pari VALNATISONE 2 TRIVIGNANO 2 Valnatisone: Tuniz, Piccaro, Rossi, Podrec-ca, Bassetto (37’ st. Braidotti), Campanella, Mlinz, Mottes (27’ st. I-van Duriavig), Paviotti, Brandolin, Tiro (19’ st. Domeniš). San Pietro al Natisone, 30 aprile - La Valnatisone ha chiuso la serie degli incontri casalinghi ospitando il Trivignano, formazione in lotta per i play-off promozione. I ragazzi del presidente Andrea Corredig hanno patito in settimana un altro infortunio, l’ultimo della lunga serie (iniziata con il capitano Mulloni e proseguita con Golles, Bergna-ch, Tomasetig ecc.) che ha tolto anticipatamente di scena anche Enrico Cornelio. Il tecnico locale Ivano Martinig per l’ultima gara a Tarcento dovrà fare a meno, oltre agli infortunati, anche degli squalificati Paviotti e Podrecca. Per sua fortuna avrà a disposizione tutta la valida rosa della squadra Juniores. La partita odierna ha visto un primo tempo dominato dagli azzurri che, passati in vantaggio al 36’ con Danilo Brandolin, hanno raddoppiato al 38’ su calcio di rigore C. Mulloni - Valnatisone procurato e trasformato da Stefano Paviotti. Trovatosi sotto di due reti il Trivignano nella ripresa accorciava le distanze su rigore (contestatissimo dal pubblico e giocatori locali) al 25’ con Sclauzero. Suc- cessivamente i bianconeri sorprendevano la retro-guardia locale al 37’ con la prodezza del giovane Sechi. All’arbitro Zavagno di Maniago, il pubblico di entrambe le contendenti ha indirizzato delle autentiche bordate di fischi, a causa della sua staticità e delle decisioni assurde prese lontano dal punto dove si svolgeva il gioco. Per non scontentare entrambe, negli ultimi minuti, a suo piacimento, ha fermato qualsiasi iniziativa delle squadre che a-vrebbe potuto portare al gol vincente. (Paolo Caffi) presidente Claudio Batti-stig hanno praticamente i-potecato il passaggio al turno successivo con la tripletta di Antonio Dugaro e la quarta segnatura del fratello Stefano. Sabato 6 a Branco il match di ritorno. La Psm sedie di Civida-le per il secondo turno dei play-off ha superato la Fantoni Val Torre con le reti di Tomasin, Giaiotto, Marchetto, Godeas e Ber-gnach. Ora i biancorossi si giocano la qualificazione lunedì 8 con il Lestizza. Občni zbor Zsšdi Prejšnji teden je bil v vasi Briščikih v občini Zgonik na Tržaškem 29. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Letošnji občni zbor je bil delovnega značaja, tako da bodo Združenje še za eno leto vodili isti ljudje kot doslej. Predsednik Jurij Kufersin je podal izčrpno poročilo o enoletnem delu, iz katerega je razvidno, da je bil slovenski šport v Italiji kljub problemom in težavam uspešen. Predsednik je v tem okviru zlasti poudaril sodelovanje s krovnima organizacijama SKGZ in SSO, ki sta do športnih aktivnosti povečali pozornost. Zavzel pa se je tudi za prenovo in večje vključevanje vodilnih športnih kadrov. Na občnem zboru je združenje sprejelo v svoje vrste dve novi članici in sicer Športno društvo Vesna iz Križa in na novo usta-novljeno jahalno društvo Dolga krona. Tako je sedaj vključenih v ZSSDI kar 52 slovenskih športnih društev iz naše dežele. Informiamo i nostri lettori e gli sportivi che lunedì 8 maggio, alle ore 21, nella sala del bar ”Alla Posta” a Scrutto è stata convocata l’Assemblea generale dell’ Audace. Sono invitati ad intervenire soci, ex soci e simpatizzanti e le Autorità pubbliche locali. Anche quest’anno sessanta cavalieri del Circolo ippico Friuli orientale si sono dati appuntamento a Castelmonte per assistere alla Messa all’aperto prima di dare avvio al programma delle attività sociali e sportive che si protrarranno da questo mese al settembre 2000 8 novi mataiur Četrtek, 4. maja 2000 Kronaka SOVODNJE Tarčmun Se an puobič za Piernovo družino V veliki Piernovi družini na Tarčmune se veseljo Se za adno rojstvo. Rodiu se je puobiC an so mu diel ime Ivan. Po prejmku je Trinco an vsi se troštamo, de tudi on bo ku njega pra-pra-pra stric, monsinjor Ivan Trinko, ki je tarkaj naredu za naSo mikano daželico pod Ma-tajurjam. Tudi njemu se muormo zahvalit, Ce naš beneško-slovienski izik, naSa kultura nieso umarli. Ivan je drugi otrok mladega para, ki živi tle v nasi vasi: tata je Fabio Pier-nu, mama je pa Valentina Paravan taz Cel. Tri lieta od tegà se jim je rodila ’na liepa čičica, Benedetta, seda pa Se Ivan. Ivanu Zelmo, de bi le-puo rasu v teli vasici kupe z njega sestrico Benedetto. SVET LENART Ješičje - Hrastovije Smo imiel noviče V saboto 29. obrila, sta se v cierkvi v Podutani oženila Tatiana Chiabai an Claudio Bledig. Tatiana je hči od Giordana Kulažovega an od Marine Lahove iz Ješicje-ga, kjer tudi žive, Claudio je pa od Romana (KaliS za parjatelje) an od Lucie iz Hrastovijega. Za tel mlad par noviču so parjatelji nardil kar tri purtone! Adan v JeSiCjah, drugi v Hrastovijem an te trecji pa v Sriednjem, kjer bota Tatiana an Claudio od seda napri Ziviela. An v teli vasi so pru veseli, de imajo novo, mlado družino, ki je paršla živet tu an ki je takuo varnila življenje v adno hiSo, ki je bla že nomalo cajta zapar-ta. Novicam Zelmo veselo an sreCno življenje. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOK Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad/Cividale Fotostavek in lisk PENTAGRAPH srl Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm/Udine m Včlanjen v USPI/Associatoall’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale ______________18726331____________ Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I moduk) 20 mm * 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% PODBONESEC Laze An puobič v naši vasi Na vrateh parvega razreda (prima classe) dvojezične Suole v Spietre so kak cajt od tega obiesli velik plavi flok zak adna CiCica, ki hode atù v Suolo, Lucrezia Vacchiano, je imiela bratraca, ki se klice Luca. Mama od dvieh otruok je Antonietta Melissa, tata je pa Renato Vacchiano. Družina živi v Lažeh an Antonietta je tudi konsilier v podbonieSkem kamunu. Lucu an sestrici Lucrezi, želmo vse narbuojSe na telim svietu. Belgija - Marsin Zapustila nas je Marta Lukejova IMPORTANTE! Perso orologio da uomo Omega, grande valore affettivo, sul sentiero che porta a San Martino (Prievaio). Bella ricompensa a chi lo ritrovasse. Telefonare allo 0432/723228. v telo miestace tudi nje bratje an sestre, ki so arz-streseni po sviete: Fausto, ki živi v Tamines, Anseimo, ki je parSu iz Italije, Bep taz Kanade, sestra suor Matilde je parSla iz Ko-lumbje, sestra Elda je paršla iz Milana. Bli so tudi druga žlahta an parjatelji, ki žive v Belgiji. V žalost je pustila nje an še sestro Eleno, ki živi v Marsine, bratre Fabia an Alda, ki sta pa v Kanadi, kunjade an navuode an vso drugo žlahto doma an po sviete. Naj v mieru počiva. Carnivarh Hitra smart Za nimar nas je zapustu Emilio Cencig. Imeu je 75 liet. Emilio, ki je biu Ta-mažu po domaCe, je umaru na naglim, pred oCmi njega žene an Ceglih ni biu pravega zdravja, obedan se ni Caku, de nas takuo hitro zapusti. Za njim joCejo žena Maria, hei Giovanna, sin Umberto, neviesta, zet, na-vuodi Alessandro, Federico an Raffaella, kunjada, an vsa žlahta. VenCni mier bo poCivu v Camimvarhu, kjer je biu pogreb v saboto 29. obrila. V miestu Bruxelles je v saboto 15. obrila umarla Marta Gosgnach. Otuberja bi bla dopunla 64 liet. Marta se je rodila v Gorenjim Marsine, v Lukejovi družini. Je bluo lieto 1956, imiela je samuo dvajst liet, kar je zapustila rojstno vas za iti dielat po sviete, ku malomanj vsi nje bratje an sestre. Ziviela je Bruxelles an tle je tudi na naglim umarla, venCni mier pa bo počivala v Tamines, kjer živi nje brat Fausto z njega družino. Nje pogreb je biu v Cetartak 20. obrila an za ji dat zadnji pozdrav so paršli SPETER ■H Podbarnas Žalostna novica V sriedo 26. obrila smo v Gorenjim Barnase pozdravili zadnji krat Dolores Petricig, uduovo Spe-cogna, buj poznana ku Maria. Maria se je rodila v Zlajdrovi družini v Po-dbarnase, nje mož je biu pa Pietro Specogna. Imiela sta tri otroke, adan jim je na žalost umaru. Maria, ki je imiela 82 liet, je na telim svietu pustila sinuove Giuliana an Giorgia (adan živi par KoCebarje, drugi pa blizu Vidma), nevieste, navuode, sestro, kunjado an vso drugo žlahto. GRMEK Zverinac Smart v naši vasi V Spitale v Palmanovi je umaru Mario Gus - Ga-jacu po domaCe. Imeu je 62 liet. Mario nie biu pravega zdravja že puno puno liet. Na telim svietu je zapustu bratre, kunjade, navuode an drugo žlahto.VenCni mier bo poCivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v Cetartak 27. obrila. DREKA Obranke - Mojmag Žalostna oblietinca 12. maja bo tri lieta od kar nas je na naglim zapustu Dino Bordon - Stama-du po domaCe iz Obrank. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo žena Graziella, otroc Erica an Gabriele, mama Lidia an tata Giovanni, brat Bruno an sestra Anita z njih družinam an vsa druga žlahta. V njega spomin zmolimo par sveti maši, ki bo v Botenige v sriedo 10. maja ob 19.30. Una messa in ricordo del nostro caro Dino avrà luogo mercoledì 10 maggio, alle ore 19.30, a Bot-tenicco. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. MAJA Spietar tel. 727023 ' Mojmag tel. 722381 Prapotno tel. 713022 Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie SPIETAR: OD 8. DO 14. MAJA Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se mote klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Esposizione lapidi su mq.1300 S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tei. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281