Branje kot izziv za rešitev detektivske naloge Keywords detective task, cross- curricular lesson, natural numbers in antiquity, use of classical sources, reading educational literature Izvleček Sodelovanje knjižničarke z učiteljico matematike je bolj redko, vendar če obstajata volja in ideja, lahko nastane zelo uspešna učna ura. Tako je nastala medpredmetna učna ura Bodimo detektivi, ki je bila izvedena v 6. razredu OŠ. Ura je bila zastavljena problemsko, tako da so bili učenci postavljeni pred detektivsko nalogo, vezano na zapis števil v davnini. Učenci so s pomočjo branja klasičnih informacijskih virov razkrivali neznan znakovni zapis, ki je bil sestavljen iz treh delov. Vsaka skupina je s pomočjo delovnega lista reševala en del te naloge. V želji, da so vsi učenci aktivni, je delo potekalo v heteroge- nih skupinah, kjer so imeli učenci razdeljene vloge. Neznan znakovni zapis je pomenil močno motivacijo za aktivno delo. Vse skupine so uspešno rešile svoj del naloge, učiteljica in knjižničarka sta ves čas spremljali napredek učencev in pomagali, če so nastopile težave. Cilj je bila uspešno rešena naloga, pri kateri so sodelovali vsi učenci. Na koncu so bili zadovoljni in hkrati presenečeni, saj je bil rezultat njihovega raziskovanja zapis aktualnega datuma. Ključne besede detektivska naloga, medpredmetna ura, naravna števila v davnini, uporaba klasičnih virov, branje poučne literature Abstract Librarians rarely collaborate with Mathematics teachers, however, if they are willing and have an idea, they can create a very successful lesson. Thus, a cross-curricular lesson was created entitled Let’s Be Detectives, which was implemented in the 6th grade of primary school. The lesson was designed as a problem-solving one; the pupils had to tackle a detective task relating to the writing of numbers in antiquity. By read- ing classical information sources, the pupils were learning about an unknown picto- graphic script that was made up of three parts. With the help of a worksheet, each group solved one part of the task. In the desire to get all pupils to participate actively, the work was carried out in heterogeneous groups in which the pupils were assigned roles. The unknown pictographic script was a great motivation for active work. All the groups solved their part of the task successfully; the teacher and librarian constantly monitored the pupils’ progress and helped them if they had problems. The goal was a successfully solved task in which all the pupils participated. In the end, they were satisfied and surprised, because the result of their research was the current date. STROKA in PRAKSA Reading as a challenge to solve a Detective task Lidija Mazgan UDK 028.5 33 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 33-40 34 STROKA IN PRAKSA Bralno pismen je tisti, ki bere tekoče, razume prebrano in je sposoben informacije, dobljene z branjem, uporabljati pri reševanju učnih in življenjskih težav. UVOD Medpredmetno sodelovanje knjižničarke in učiteljice matematike najbrž ni zelo pogosto. A če je volja, nastane tudi ideja. Tako sva pred nekaj leti s kolegico učiteljico matematike našli povezavo med vsebinami knjižničnih infor- macijskih znanj in matematiko v 6. razredu pri obravnavi naravnih števil. Uro po navadi izpeljeva pred jesenskimi počitnicami ali po njih, ko so učenci bolj sproščeni. S takšno uro jim popestriva že utečeno delo. Najin namen v tej uri je, da (se) učenci: • vedo, da z naravnimi števili štejemo, • spoznajo z različnimi zapisi števil, • raziščejo, kako so v davnini zapisovali števila, • razumejo vrednost informacije za vsakdanje življenje, • uvajajo v način iskanja informacij s pomočjo klasičnih virov, • usvojijo način iskanja informacij s pomočjo referenčnih virov, • znajo izbrati ustrezen informacijski vir za rešitev določene naloge. Zelo uspešna je motivacija. Učencem zastaviva detektivsko nalogo in jih šokirava z neznanim znakovnim zapisom. Ta jih takoj pritegne in na vse načine poskušajo razvozlati nalogo. Če sami ne ugotovijo, za kakšne vrste zapis gre, jih seznaniva z dejstvom, da bodo dešifrirali starodavne zapise naravnih števil. Naloga je sestavljena iz treh delov, tako da delo poteka v treh različnih skupinah. Po dve skupini imata po navadi isto nalogo, seveda glede na število učencev v razredu. V posamezni skupini so lahko namreč do štirje učenci. Sodobni bralni pouk si za cilj ob koncu osnov- ne šole postavlja učenca, ki je funkcionalno bralno pismen. To pa pomeni, da je zmožen uporabljati družbeno dogovorjene sisteme simbolov (jezik) za tvorjenje, razumevanje in uporabo besedil za potrebe življenja v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Te spo- sobnosti in znanja posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter od- govorno in kritično sodelovanje v poklicnem in družbenem življenju. Bralno pismen je torej tisti, ki bere tekoče, razume prebrano in je sposoben informacije, dobljene z branjem, uporabljati pri reševanju učnih in življenjskih težav. V učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli je zapisano, da učenci »razmišljujoče in kritično sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila, objav- ljena v raznih medijih, iz njih pridobivajo novo stvarno/enciklopedično znanje, tega pa uporabljajo v vsakodnevnem življenju in ga sa- mostojno širijo z uporabo raznih priročnikov (tudi spleta); usvajajo in urijo razne strategije in pristope za učinkovito pridobivanje infor- macij ter s tem razvijajo zmožnosti učenja uče- nja. …« (Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina, 2011, str. 6). Za uspešno branje/učenje je zelo pomembna uspešna motivacija, da so učenci svojo energijo pripravljeni usmeriti v doseganje zastavljenih učnih ciljev. Temeljitost in kakovost branja/ učenja sta odvisna od vrste in stopnje moti- vacije. Učenci so namreč vse bolj naveličani in imajo odpor do branja/učenja, največkrat berejo/se učijo le še s prisilo oz. za ocene. Zato je uspešna motivacija toliko bolj pomembna in potrebna. »Učna motivacija je skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji; obsega vse, kar daje (od zunaj in od znotraj) pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje, kakovost.« (Marentič Požarnik, 2000) Kadar se učenci učijo neradi, obotavljaje in pod prisilo, gre za pomanjkanje motivacije. Takrat nastopi sanjarjenje, klepet, miselni odklop, izmikanje nalogam, prepisovanje, celo izostajanje od pouka. Učenci so lahko notranje ali zunanje motivi- rani. Zunanja motivacija pomeni, da berejo/se učijo zgolj zaradi zunanjih posledic, ki niso nu- jen sestavni del same dejavnosti. Po navadi so tak element ocena, pohvala, želja, da nekomu ustrežejo ali da se izognejo graji. Branje/učenje je tako le sredstvo za izogibanje negativnim posledicam. Notranje motivirani učenci pa berejo/se učijo, ker želijo razviti svoje sposobnosti, doseči nekaj, kar jih zanima, spoznati in razumeti kaj novega. Proces je zanje pogosto pomembnejši od rezultata. Učenci so vztrajni pri samem delu in na koncu zadovoljni z boljšimi rezul- tati. lidija Mazgan: Branje kot izziv za rešitev detektivske naloge 35 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 33-40 Izkušnje kažejo, da se lahko v eni dejavnosti povezujeta obe vrsti motivacije in tudi vplivata druga na drugo. Viri notranje motivacije so npr. radovednost, interes za določeno področje, težnja po uresni- čevanju svojih potencialov. Učenci pridobivajo občutek samostojnosti, nadzora nad položa- jem, zaupanje v lastne sposobnosti in možnost izbire naloge ali tempa dela. V mojem primeru sta prisotni obe vrsti moti- vacije: zunanja motivacija s pohvalo učiteljice in knjižničarke ob koncu dela ter notranja mo- tivacija z vzbujanjem radovednosti oz. težnje po spoznavanju novega in neznanega. Pomemben del te učne ure je tudi spodbujanje aktivne vloge učenca v učnem procesu. Učna ura je zastavljena tako, da je učitelj predvsem usmerjevalec v procesu in le delno podajalec znanja, učenec se uči samostojno s pomočjo problemske situacije in različnih informacij- skih virov. Učenec izbira in uporablja ustrezne informacije ter tako gradi potrebno znanje. Učitelji in knjižničarji jih pri tem z natančnimi navodili spodbujamo, da iščejo usmerjeno. Ko dobijo občutek, da obvladajo učni proces, postanejo samozavestni in čutijo še večjo potrebo po novem znanju. Z uporabo različnih informacijskih virov učenci hkratno usvajajo spretnosti informacijske pismenosti in pred- metnih vsebin ter si tako z zbiranjem informa- cij gradijo lastno znanje. V procesu usmerjanja učenca pri iskanju informacij učitelj in knjižničar sodelujeta in se dopolnjujeta. Učitelj je kompetenten za vrednotenje vsebinskih informacij s posamez- nega predmetnega področja, medtem ko je knjižničar kot strokovnjak za pridobivanje in organizacijo informacij v tem procesu odgovo- ren za usposabljanje učencev pri pridobivanju in usvajanju osnov informacijskega procesa. Pri vsaki problemski situaciji najprej izhajamo iz obstoječih znanj. Z učenci se pogovorimo, kaj o tem že vedo. Nato nastopi informacijska potreba, znanje razširimo z ustreznimi infor- macijami, ki spremenijo obstoječo strukturo učenčevega znanja. Učenec tako vstopa v in- formacijski proces, v katerem mora uporabiti sposobnost kritičnega mišljenja: od zavedanja problema, določitve lokacije informacij, izbora informacij do uporabe in predstavitve infor- macij. Samostojno učenje sva zastavili v obliki sodelo- valnega učenja. Delo je tako potekalo v manj- ših heterogenih skupinah, kjer je vsak učenec prevzel del odgovornosti za dosego skupnega cilja. Učenci so se med seboj spodbujali, dopol- njevali, popravljali in izmenjavali pridobljena znanja. Uspešnost skupine je bila odvisna od dela vseh članov skupine, od razdelitve vlog in od pozitivne soodvisnosti članov skupine. POTEK UČNE URE PRIPRAVA NA IZVEDBO UČNE URE Učiteljica učence že pri prejšnji uri matematike pripravi na to uro. Razdeli jih v heterogene skupine in jih seznani z namenom obiska knji- žnice: da gre za sproščeno uro v knjižnici in da bodo pri svojem delu uporabljali klasične vire. UVODNA MOTIVACIJA, DELNA NAPOVED CILJEV Učenci se posedejo po vnaprej določenih sku- pinah. Seznaniva jih, da gre za medpredmetno uro, v kateri bodo uporabljali različne vrste klasičnih virov. Ne poveva še vseh ciljev, ker morajo sami odkriti, za kakšen zapis gre. Učence seznanim z iskanjem literature. Poka- žem jim police za matematiko z UDK-posta- vitvijo 51 ter jih opozorim tudi na referenčno gradivo (slovarje, enciklopedije, leksikone). Ker sem delo usmerila v iskanje informacij iz klasičnih virov, sem jim literaturo že v naprej pripravila, tako da sami ne iščejo po knjižnih policah. Učiteljica jih motivira za nadaljnje delo z zastavitvijo detektivske naloge. Na projekciji je zapis, ki ga bodo morali učenci razvozla- ti. Ugotavljajo, kaj pomenijo zapisani znaki (ugibajo). Učiteljica jih seznani, da je zapis sestavljen iz treh različnih vrst pisav (Babilon- cev, Majev in starih Egipčanov). Na projekciji pokaže še zemljevid, kje so se nahajala ta ljud- stva. Učenci si ogledajo zemljevid. Učiteljica spodbuja učence, da povedo, ali bi radi spoznali zapisano sporočilo in kaj potre- Z uporabo različnih informacijskih virov učenci hkratno usvajajo spretnosti informacijske pismenosti in predmetnih vsebin ter si tako z zbiranjem informacij gradijo lastno znanje. pri vsaki problemski situaciji najprej izhajamo iz obstoječih znanj. 36 STROKA IN PRAKSA lidija Mazgan: Branje kot izziv za rešitev detektivske naloge bujejo za to. Seveda različne vire in literatu- ro. Učiteljica določi skupine za raziskovanje omenjenih treh pisav. Vsaka skupina raziskuje svojo pisavo. OBRAVNAVA Skupine so dobile pripravljeno ustrezno gradivo oz. literaturo, iz katere so samostojno iskali podatke. Ugotoviti so morali, kateri zapis je pravi glede na nalogo posamezne skupine (kako so števila zapisovali Maji, stari Egipčani ali Babilonci). Učiteljica je razdelila delovne liste. Vsaka skupina je prejela učni list, ki ga je morala s pomočjo gradiva iz knjižnice rešiti. V razredu je po navadi šest skupin, v katerih so po štirje učenci in po dve skupini sta imeli enak učni list. – knjižničarka in učiteljica, vsaka na svojem področju. Slika 1: Navodila za branje in iskanje informacij Slika 2: Delo v heterogenih skupinah Učence sem seznanila z načinom iskanja po- datkov, kako najhitreje najdejo neko informa- cijo. Opozorila sem jih, naj uporabijo kazalo, preletijo naslove, so pozorni na povzetke, najprej pogledajo krepki tisk ali zapise pod sli- kami, besedila ne berejo v celoti, ampak iščejo podatke v posameznih odstavkih. Učenci so si razdelili delo v skupini – iskali so podatke po različnih virih, izpolnjevali učni list, skrbeli, da so vsi aktivni in da je bila naloga pravoča- sno opravljena. Pri delu sva jim pomagali obe EVALVACIJA DELA – POROČANJE SKUPIN, PREVERJANJE CILJEV Učiteljica je vsakemu učencu izročila učni list z detektivsko nalogo, na katerem bodo zapisali rešitve in ga prilepili v zvezek. Vodila je pogo- vor o rezultatih, ki so jih dobile skupine. Vsaka skupina je poročala o drugem zapisu. Skupaj so rešili detektivsko nalogo. Hkrati smo detektivsko nalogo (identično njihovim učnim listom) pokazali na i-tabli. V tabelo na i-tabli smo vpisovali podatke, ki so jih povedali učenci. Učenci so podatke zapisali na svoj učni list, ki so ga na koncu prilepili v zvezek. Ker so učenci delno sami prišli do zastavljenih ciljev skozi detektivsko nalogo, ob koncu samo preveriva, katere cilje so uspeli doseči. Pove- dali sva jim, da so spoznavali različne zapise števil iz davnine ter da so usvajali način iskanja informacij s pomočjo klasičnih virov. Pri poročanju je učiteljica zastavila vprašanje, kje se še danes uporablja šestdesetiški sestav. 37 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 33-40 Učenci po navadi ugotovijo, da je to pri mer- jenju časa (npr. 1 ura ima 60 minut, 1 minuta ima 60 sekund). SKLEP Učenci so po izvedeni uri ustno izrazili svoje misli o malo drugačni uri matematike v knjiž- nici. Bili so zelo navdušeni, saj so bili ves čas aktivni in so odkrivali nova spoznanja. Nekaj težav se je pojavilo pri zapisu Babiloncev, ki je v literaturi podan na različne načine, zato je pri teh skupinah potrebno več pomoči učitelja. Učna ura je popestritev vsakodnevnega dela pri matematiki, predvsem je pomembno, da učenci spremenijo učni prostor in spoznajo uporabnost matematike v vsakdanjem življe- nju. Slika 3: Rešitev detektivske naloge LIDIJA MAZGAN, prof. slovenščine in nemščine, knjižničarka Naslov: OŠ Dušana Flisa Hoče, Šolska ul. 10, 2311 Hoče E-naslov: lidija.mazgan@guest.arnes.si Viri in literatura MARENTIČ Požarnik, Barica (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. PEČJAK, Sonja (2012). Bralne učne strategije. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. PEKLAJ, Cirila (2001). Sodelovalno učenje – ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS. STEINBUCH, Majda. Učenje z informacijskimi viri. V: SPODBUJANJE aktivne vloge učenca v razre- du: zbornik prispevkov (2005). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 146. Učni načrt. (2011). Program osnovna šola. Sloven- ščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovensci- na_OS.pdf (10. 5. 2019). 38 STROKA IN PRAKSA lidija Mazgan: Branje kot izziv za rešitev detektivske naloge PRILOGA 1 – gradivo/viri/literatura za skupinsko delo PRILOGA 2 – Tabelska slika 1. BABILONCI • 0=NEKAJ IN NEKAJ =0, raziskovalna naloga (www.zpm-mb.si.attachments/sl/274/0_nekaj_in_ nekaj_0.pdf) povzeto in natisnjeno. • Brookfield, K. (1999). PISAVE. Murska Sobota: Pomurska založba. • Hogben, L. (1976). MATEMATIKA V NASTAJANJU. Ljubljana: Mladinska knjiga. • MATEMATIKA (2005). Tržič: Učila International. • Pavlič, G. (1998). SLIKOVNI POJMOVNIK. MATEMATIKA. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 2. MAJI • 0=NEKAJ IN NEKAJ =0, raziskovalna naloga (www.zpm-mb.si.attachments/sl/274/0_nekaj_in_ nekaj_0.pdf) povzeto in natisnjeno. • Devide, V. (1984). MATEMATIKA SKOZI KULTURE IN EPOHE. Ljubljana: Društvo mat., fiz. in astronomov SRS. • Hogben, L. (1976). MATEMATIKA V NASTAJANJU. Ljubljana: Mladinska knjiga. • MATEMATIKA (2005). Tržič: Učila International. • Pavlič, G. (1998). SLIKOVNI POJMOVNIK. MATEMATIKA. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 3. STARI EGIPČANI • 0=NEKAJ IN NEKAJ =0, raziskovalna naloga (www.zpm-mb.si.attachments/sl/274/0_nekaj_in_ nekaj_0.pdf) povzeto in natisnjeno. • Devide, V. (1984). MATEMATIKA SKOZI KULTURE IN EPOHE. Ljubljana: Društvo mat., fiz. in astronomov SRS. • GEA, september 1996, letnik VI. • Hogben, L. (1976). MATEMATIKA V NASTAJANJU. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Pavlič, G. (1998). SLIKOVNI POJMOVNIK. MATEMATIKA. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 39 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 33-40 PRILOGA 3 – učni list (prilepijo v zvezke) PRILOGA 4 – učni listi posameznih skupin ŠTEVILSKI ZAPIS PRI BABILONCIh, MAJIh IN STARIh EGIPČANIh Ura v knjižnici, sodelovalno učenje. Detektivska naloga: BABILONCI Arabske številke Zapis Babiloncev 0 1 7 10 30 60 3600 Odgovorite na vprašanja: 1. Pojasnite, kakšen je pomen posameznega simbola, ki so ga uporabljali BABILONCI. 2. Kako imenujemo zapis tega ljudstva? 3. Katera je osnova njihovega številskega sistema? 4. Kam so BABILONCI zapisovali številske znake? 5. Koliko različnih simbolov za zapis števil so uporabljali BABILONCI? 1. skupina 40 STROKA IN PRAKSA lidija Mazgan: Branje kot izziv za rešitev detektivske naloge MAJI Arabske številke Zapis Majev 0 1 5 10 20 100 360 Odgovorite na vprašanja: 1. Pojasnite, kakšen je pomen posameznega simbola, ki so ga uporabljali MAJI. 2. Kako imenujemo zapis tega ljudstva? 3. Katera je osnova njihovega številskega sistema? 4. Kam so MAJI zapisovali številske znake? 5. Koliko različnih simbolov za zapis števil so uporabljali MAJI? STARI EGIPČANI Arabske številke Zapis Egipčanov 0 1 10 100 1000 10000 100000 Odgovorite na vprašanja: 1. Pojasnite, kakšen je pomen posameznega simbola, ki so ga uporabljali EGIPČANI. 2. Kako imenujemo zapis tega ljudstva? 3. Katera je osnova njihovega številskega sistema? 4. Kam so EGIPČANI zapisovali številske znake? 5. Koliko različnih simbolov za zapis števil so uporabljali? 2. skupina 3. skupina Vir: Chichén Itzá. Dostopno na: https:/ /sl.wikipedia.org/wiki/ Chichen_Itza#/media/Slika:Chichen_Itza_3.jpg (13. 11. 2019).