ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 MRMIMO Ob razv izdelam es^-up mmm TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI CAS: 8h-19h SOBOTA: 8h-13h Ob razvijanju vašega filma vam brezplačno izdelamo fotografijo 13x18 po vašem izboru! Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. # Mglggj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.malcjaj.si OSREDNJA KNJiZNiCA KAZALO C3 + UVODNIK KIEIEKAI 1 2 Sil Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V pričujoči številki vam predstavljamo med drugim tudi biserna poročcnca z Izlak, pogovarjali smo se z direktorjem zagorske Deloze, obiskali smo predsednika trboveljskih rokometašev, predstavniki zagorskih malo-nogometašev so spregovorili o svojih namerah in delu. To je le nekaj, kar so naši sodelavci pripravili za vas med bogatim dogajanjem v Zasavju. Tokrat bi se radi še pohvalili z obilico nagradnih iger, ki so že kar stalnica v vašem in našem Zasavcu. Mojmir Maček Aleš Kumperščak - Deloza se UVELJAVLJA NA TEKSTILNEM TRGU 1 <4 Pogovor z novim predsednikom RK Rudar Trbovlje 1 6 Naj ekipa Zasavja - GIP Beton 1 7 MTO SE PREDSTAVLJA 3 D The Drinkers o prohibiciji ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Moinikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šular, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graver, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 2Q.julija 2.c, 1410 Zagorje obŠavi, tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja oh četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, l. polletje 2.916.00SIT, 11. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.___________ . POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE. PtmCUSKE POSTAJE ZAG0RJE:03/56 61-002 TR60VLJE03/50 21 102 HRASTNIIt03/66 41 602 RADECE03/S6-01 002 LITIJA:01/60 63-142 PRBUETHE INFORMACIJE 03/56 55-100 TAXE04V6B 348 041/633 «7 700A VSE VENI 00 MO V! ZD RADECE03/56 68-207 ZD HRASTimm/56 44 006 ZD TRR0VLJE03/56 26 322 ZD ZAG0RJE03/56 55 000 ZDLITIJA:01/86-81 855 Z DEPONIJO UNIČNO SE BO UKVARJALO TUDI TOŽILSTVO T) oročali smo že, da so hrastniški _L socialdemokrati zaradi tega, ker naj bi strokovne službe občine Hrastnik prekoračile pooblastila pri postopku prekategorizacije občinske deponije Unično v regijsko, podali ovadbo na ustrezno tožilstvo. V prijavi navajajo, da so strokovne službe in odgovorna oseba občine Hrastnik prekoračile pooblastila pri postopku prekategorizacije občinske deponije Unično v regijsko, tudi zaradi nezakonitega postopka javnega razpisa objavljenega v Ur.l.RS št 86/02 z dne 11.10.2002, ker je bil izveden s pooblastilom nepristojnega organa. Menijo, da so v postopku prekategorizacije občinske deponije Unično v regijsko strokovne službe in odgovorna oseba prekoračili svoja pooblastila, saj so po njihovem izvedli postopek brez ustreznih sklepov občinskega sveta Hrastnik, na kar sta svetnika SDS (Sanja Logar Bočko in Samo Kreže) v občinskem svetu ves čas opozarjala. Nadalje so v prijavi na okrožno tožilstvo zapisali, da za prijavo na javni razpis z dne 2.11.2001 za izdelavo programa sofinanciranja izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih služb strokovne službe niso imele pooblastila občinskega sveta ( kako so pridobili gradbeno dovoljenje za regijsko deponijo ni jasno!). Zaradi tega so nezakonito pridobili omenjena sredstva in tudi sredstva iz naslova taks zaradi obremenjevanja okolja z odpadki, ki so jih pridobili v letu 2002. S tem so po njihovem nezakonito pridobili sredstva v višini okoli 500 milijonov tolarjev. Prav tako je po njihovem zaradi nevestnega in nestrokovnega dela občinskih služb prekoračil pooblastila Strokovni svet za medobčinsko ravnanje z odpadki, ki pa ga občinski svet Hrastnik ni pooblastil v omenjenem postopku in KSP Hrastnik zaradi izvedbe javnega razpisa in izbire izvajalca pripravljalnih del na deponiji. Prijavi na okrožno tožilstvo so priložili tudi časovno opredeljene aktivnosti v zvezi z deponijo, iz katere naj bi bile popolnoma razvidne aktivnosti občinskih strokovnih služb, ki so jih le- ti izvajali brez pooblastila občinskega sveta Hrastnik in zato tudi nezakonito. Na koncu še predlagajo, da okrožno tožilstvo uvede preiskavo in krivce preda pristojnim organom, saj je po njihovem zagotovo prišlo do nevestnega poslovanja, zlorab položaja in malomarnosti. Seveda nas je zanimalo, kaj o vsem tem, pa tudi o dogodkih zadnjih nekaj mesecev, misli prvi mož hrastniške občine Miran Jerič, ki je na nek način omenjeno problematiko nasledil od prejšnjega župana Hrastnika Leopolda Grošlja. Nanj smo 2.aprila naslovili naslednje vprašanje: Obveščeni smo bili, da je občinski odbor SDS Hrastnik na okrožno državno tožilstvo zaradi prekoračitve pooblastil, malomarnosti in nevestnega poslovanja proti neznani osebi oz. proti občinskim strokovnim službam vložil prijavo. Kolikor nam je znano, gre za več očitkov pri postopkih prekategorizacije občinske deponije Unično v regijsko. Sprašujemo vas, kaj menite o vloženi prijavi na okrožno državno tožilstvo, seveda v kolikor vam je o tem kaj znanega, in tudi o očitkih, ki sojih na vas glede kršenja postopkov pri kategorizaciji deponije že večkrat naslovili člani občinskega odbora SDS Hrastnik? Doslej pisnega odgovora na naše vprašanje še nismo prejeli. V četrtek, lO.aprila nas je sicer župan poklical po telefonu ter nam sporočil, da na vprašanje še ne more odgovoriti, ker da mu vsebina ovadbe ni poznana. Ko mu bo, jo bo lahko tudi ustrezno komentiral. Upajmo, da tudi odgovoril na naše vprašanje. Igor Gošte IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE PRORAČUN POD STREHO 'T'udi zagorski občinski svetniki se lahko L pohvalijo, da so že sprejeli proračun. Že ob sprejemu pa so ugotovili, da bo že kmalu potrebno sprejeti tudi rebalans proračuna. Še pred sprejemom proračuna so svetniki opravili točko Pobude in vprašanja. Med zanimivejšimi pobudami je bil predlog Antona Kobana (SDS), da bi tudi za otroke in študente v Zagorju (ne le za upokojence in brezposelne invalide) priskrbeli brezplačne avtobusne vozovnice oziroma bi jih subvencionirali. Andreja Dolšino (NS.i) je zanimalo, kdaj bo izvršena dokončna sanacija ceste skozi Izlake in Mlinše, ki je v vse bolj v slabem stanju. Župan Matjaž Švagan (LDS) je odgovoril, da se trenutno na omenjeni cesti opravljajo le manjši popravki, ko pa bo odvoz jalovine iz Trojan na deponijo Briše končan, pa bo od Darsa zahteval ne samo sanacijo ceste, ampak izgradnjo povsem nove ceste. Znano je namreč, daje zaradi težkih kamionov, ki vozijo jalovino na deponijo Briše, poškodovan tudi spodnji ustroj ceste. V kolikor Dars te njegove zahteve ne bo uresničil, bo pozval občane Zagoija na protestno zaporo ceste. Župan je v nadaljevanju predstavil tudi nekatere aktivnosti, ki se izvajajo v občini. Omenil j e, da bo potrebno do konca junija zbrati okoli 40 mio sit, ki jih občina Hrastnik zahteva kot rento za regijsko deponijo Unično. Povedal je, da bodo svoje obveznosti poravnali pravočasno (potreben bo rebalans proračuna), oziroma da ne bodo ravnali tako, kot sta pri skupnem projektu izgradnje novega VDC v Zagorju ravnali občini Hrastnik in Trbovlje. Še pred sprejemanjem proračuna, ki je bil sprejet z veliko večino, je svetnica ZLSD Staša Baloh Plahutnik ocenila, da je proračun premalo socialen, kar pa ji je župan oporekal. V nadaljevanju so svetniki sprejeli še dva odloka, ki se tičeta predvsem športnih društev. Na predlog svetnika Marjana Kovača (LDS), bo javni razpis za dodeljevanje finančnih sredstev objavljen še v Zasavcu (mimogrede, okoli 600 tisoč sit debele proračunske pogače, bo po zagotovilih svetnikom deležen tudi naš medij) in na straneh Informativnega kanala EVJ Elektroprom. V predlogu je bila namreč predvidena objava le v Uradnem vestniku Zasavja in na spletnih straneh občine. Svetniki so se ob koncu na kratko seznanili tudi s pismom, ki so ga na župana in občinski svet naslovili nekateri občani (med njimi tudi nekdanji župan Marijan Manfredo), nezadovoljni z njegovim vodenjem občine oziroma z njegovo nepripravljenostjo reševati pereče ekološke in cestne razmere, na kar da ga že dalj časa opozarjajo. Med dragim so mu očitali, da se zavzema za sežigalnico v Trbovljah, kjer naj bi sežigali ekološko oporečne smeti. Župan je to kategorično ovrgel in dodal, da seje in da se bo še vedno zavzemal za to, da bodo občani Zagorja živeli v čim bolj zdravem okolju. Dodal pa je, da pa na tisto, kar se dogaja v sosednjih občinah, nima vpliva. Igor Gošte TRASI A IN C2-1 OSNOVA ZA NADALJNJO OBDELAVO rT'rasa 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo -L Krško seje od prejšnjih 27 km na območju stare litijske občine skrajšala na 10 km, po Krajevni skupnosti Gabrovka, ostalih 17 km pa je v novi občini Šmartno (in smo o odzivih krajanov v našem časopisu že pisali). Trasa daljnovoda prestopi mejo litijske občine iz šmarske strani pri Lazah in 7AWr Kamnem vrhu ter poteka južno od Moravč in Gabrovke, severno od Tlake, kjer v nadaljevanju seka reko Mimo, Gabrovški in Mlaški potok ter severno od Pečic preide mejo občino Trebnje, proti Zabukovju. Po zagotovilih Ane Vidmar, pomočnice direktorice Urada RS za prostorsko planiranje, ministrstva za okolje, prostor in energijo in Maje Malavašič Divjak, predstavnice izdelovalca primerjalne študije Savaprojekt d.d. Krško na zadnji seji litijskega občinskega sveta, sta po sedanjih primerjalnih študijah variant za izdelavo lokacijskega načrta daljnovoda za občino Litija najboljša varianta trase A in del trase C2-1, ki FUNŠTERC poteka po območju Krajevne skupnosti Gabrovka, kjer je sedaj v 50-metrskem pasu trase samo en stanovanjski objekt v Kamnem vrhu, v 100-metrskem pa šest objektov, se bodo do izdelave lokacijskega načrta tudi tem objektom izognili. V 200-metrskem koridorju ne bo nobenega stanovanjskega objekta. Kljub vsem zagotovilom odgovorni litijskih svetnikov niso popolnoma prepričali, zato so poleg ugotovitve, daje za območje Gabrovke sprejemljiva osnovna trasa A in del variante C2-1 zahtevali, da se pred izdelavo predloga lokacijskega načrta uskladi na terenu po katerem trasa poteka s prizadetimi krajani, občinski svet pa sproti informira o končni določitvi trase. Krajani pa bodo imeli možnost posredovati svoje pripombe odgovornim tudi v času razgrnitve in javne razprave predloga lokacijskega načrta. Pričetek izgradnje obvoznice HTagorje, 07. april 2003. V Zagorju je ^-/potekala priložnostna slovesnost ob pričetku del na obvoznici Zagorje R 1-221 na trasi obvoznice. Zagorje se bo z obvoznico izognilo prometni gneči in vsem spremljajočim prometnim težavam, do katerih bi brez obvoznice prihajalo zaradi priključka Zasavja na avtocesmi križ na Trojanah. Na osnovi lokacijskega načrta in potrjene projektne dokumentacije je projektna organizacija OZZING d.o.o. iz Trbovelj že v letu 2001 izdelala projektno dokumentacijo PGD-PZI. Vodstvu občine Zagorje ob Savi je nato uspelo, ob podpori Ministrstva za promet in DRSC, vključiti investicijo v državni proračun za leto 2003 in 2004 ter v načrt razvojnih programov države za obdobje do leta 2006. Na javnem razpisuje bilo izbrano za izvedbo izgradnje prve faze obvoznice. Cestno podjetje Ljubljana. V tej fazi bo, kot prva žrtev napredka, porušen separacijski most ter zgrajen nov odsek s priključkom na Kidričevo cesto. V drugi fazi je predvidena prestavitev potoka Medije v razdalji 200 m in izgradnja obvoznice do avtobusne postaje z izvedbo krožišča in priključkom na obstoječo Cesto zmage. Skupna vrednost celotne investicije znaša 2,2 mrd sit. Poleg DRSC-ja in Občine Zagotje ob Savi, so projekt z investicijami podprli še ; Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter posamezni lastniki in upravljale! komunalnih vod. V zadnjih desetih letih je to naj večja investicija s področja infrastrukture v Občini Zagorje ob Savi. Temeljni kamen za zagorsko obvoznico je položil minister za promet, Jakob Presečnik. M.A.Š. Zaključna DELA na CESTAH Dokončali bodo gradnjo vodovoda T^Vclavci Cestnega podjetja Lv Ljubljana so sredi aprila končali z asfaltiranjem 800 m makadamske ceste iz Trbovelj preko Marka v Hrastnik. Dela trajajo že več let, glavni vzrok pa so zemeljski plazovi, ki so se vrstili drug za drugim. V sanacijo teh plazov je bilo vloženega mnogo dela in denarja. Cesta je sedaj v celoti asfaltirana, opravljena pa so bila tudi obsežna dela na ureditvi in zavarovanju brežin in odtočnih kanalov. V dneh od 15. do 17. aprila je bila asfaltirana rekonstruirana cesta od Kamnikarja do Bana med naselji Dom in vrt - Novi dom in Pod gozdom v Trbovljah. Najprej so obnovili poškodovano asfaltno prevleko po vsej dolžini, zadnji dan pa so asfaltirali še pločnike ter dovoze k hišam. T.L. /^Vbčina Trbovlje je v V_Z preteklih dveh letih zgradila vodovodno omrežje s priključki za posamezne porabnike na območju Sv. Planine. Lani so dela večjem delu že dokončali in vodovod slovesno odprli. Iz letošnjega proračuna pa bodo namenili še 1,5 mio SIT za izdelavo analize kakovosti vode, kar je eden od pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja. Ko bo ta izdelana in ko bodo odpravljene vse ugotovljene pomanjkljivosti s strani izvajalca del, bo vodovodno omrežje predano v gospodarjenje JP Komunala Trbovlje. T.L. Postopna sanacija vaških vodovodov Anketa o stanovanjski problematiki XTeprofitna stanovanjska po novih stanovanjih, kakšna in IN organizacija Spekter, kolikšna naj bi bila stanovanja ter d.o.o., Trbovlje se je odločila, da kakšna cena je še sprejemljiva, izvede širšo anketo o stanovanjski Anketo bodo izvajali deloma po problematiki za področje Trbovelj, telefonu, predvsem pa z obiski na Radi bi ugotovili dejanske potrebe domovih. ------- ------------------------------------------ T.L. Obnovitvnena dela v Splošni bolnišnici Trbovlje X Zodstvo Splošne bolnišnice 68 mio SIT. V izdelavi pa je tudi V Trbovlje je že lansko leto idejni projekt za obnovo kirurške začelo z raznimi večjimi ambulante ter operacijske sobe in vzdrževalnimi in obnovitvenimi še nekaterih drugih oddelkov. S temi deli. Tako so že lani zamenjali deli pa naj bi začeli v 1. 2005, ko dobršen del oken in vrat, letos pa s bodo na voljo predvidena sredstva, temi deli nadaljujejo. Na voljo imajo T.L. Ločeno zbiranje odpadkov v steklarni "T J hrastniški steklarni so se v letošnjem letu na bolj urejen način V lotili ločenega zbiranja odpadkov. Tako so na primer papirja in folije zbrali več kot prej v dveh letih skupaj. Količina odpadnega stekla pa seje občutno zmanjšala. Zasluga gre predvsem firmi Opal, kije v postopek /'-'Vbčina Trbovlje se je Čečah in na Kozlovi gori, zaključili XV odločila, da bo leto pa bodo tudi izgradnjo pristopila k postopni obnovi vaških vodovodnega omrežja na Sv. vodovodov. Obnova bo potekala v Planini. T.L. Priprave na kopalno sezono TV' o so lansko leto dokončali JX-generalno obnovo javnega kopališča v Trbovljah z vsemi instalacijami, so se po končani kopalni sezoni odločili, da ostane voda v bazenski školjki preko zime z namenom, da ugotove njeno neprepustnost. Te dni je JP Komunala, ki upravlja s tem kopališčem, vodo izpustila iz školjke, nato pa so ugotavljali vodotesnost in se lotili čiščenja. Opravili pa bodo tudi vsa ostala pripravljalna dela tako, da bodo kopališče lahko odprli 1. junija za občinski praznik. -------------------------------T.L. priprave zmesi za steklo v peči vključila tudi opalne črepinje. Neugledne so le tako imenovane ekološke točke, kjer se zbirajo komunalni odpadki. To nameravajo v bodoče rešiti tako, da bodo odstranili materiale, ki ne sodijo na to lokacijo in predelali vrata mrežnih zabojnikov za folijo in karton. Če ležijo odpadki poleg zabojnikov, ki služijo za te namene, si lahko mimoidoči obiskovalci ustvarijo slabo sliko o urejenosti zbiranja odpadkov. Potrebno bo še nekaj časa in energije, da se bodo stvari izboljšale. * ~ a Fanči Moljk '/AsAvr 24. MALTRAVNA 2003 m »m ■ ? >■ ' . x . mksm + IZ OBRTNIŠKIH NOVIC /^Vbrtniške novice hrastniške obrtne VV zbornice za mesec april seznanjajo člane z raznimi obvestili za regijske posvete, seminarje in sejme, v uvodu pa sekretarka Jolanda Gobec komentira pomemben dokument - Vizija in poslanstvo obrtno-zbomičnega sistema iz revije Obrtnik, ki predstavlja dolgoročno usmeritev zbornice kot celote. Člani so seznanjeni tudi z delom upravnega odbora zbornice, kjer so na zadnjih dveh sejah obravnavali aktualne probleme. Tako so obravnavali na primer občinski pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje podjetništva in obrti ter o dodeljevanju nagrad za inovacije. Pri županu Miranu Jeriču so dobili zagotovilo, da se bodo sredstva za podjetništvo v letošnjem letu povečala. Kritično so preverjali tudi dolgove nekaterih članov v plačevanju članarine, ki dosegajo že visoke zneske, storitve zbornice pa ti neplačniki vseeno redno koristijo. Fanči Moljk Mednarodna konferenca Vse več ugodnosti za ČLANE SBDS T) egionalni center za razvoj TVv maju pripravlja mednarodno konferenco o novih izzivih in možnostih sodelovanja med evropskimi regijami. Tema konference bodo evropska strukturna poliktika, spodbujevanje razvoja človeških virov na ravni regij, učinkoviti načini spodbujanja podjetništva v regijah, mednarodno gospodarsko sodelovanje regij in možnosti prihodnjega čezmejnega sodelovanja. Regionalni center za razvoj želi s konferenco okrepiti položaj Slovenije, ki lahko zaradi zemljepisnega položaja, pridobljenega znanja in izkušenj postane najpomembnejši most za prenašanje dobrih primerov. Zato je konferenca zasnovana kot predstavitev uspešnih, uporabnih modelov in orodji razvoja. Doslej so se nanjo prijavili predstavniki BiH, Danske, Finske, Hrvaške, Irske, Makedonije, Nemčije, Poljske, Srbije in Črne gore ter predstavniki vseh slovenskih regij. V okviru konference bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že tradicionalni zasavski večer, na katerem se bodo predstavile številne skupine in posamezniki, v času konference pa bo izšel tudi nekoliko prenovljen časopis Razvoj. Program konference in nekatere druge podatke - nekateri se še spreminjajo in prilagajajo - najdete na spletni strani Regionalnega centra za razvoj - www.rcr-zasavje.si indikat brezposelnih delavcev Slovenije se nenehno angažira in po svojem programu vodi akcije za cenejše življenje svojih članov. S šestimi zdravilišči in hoteli v Sloveniji je dosežen dogovor o 10% do 20% popustu. V mesecu maju bo sklenjena pogodba z ERO Velenje in Kolonijale Maribor , ki bo članom SBDS-aomogočala v njihovih Cash and Ceary prodajalnah nakupovanje po pogojih pravnih oseb (brez trgovske marže). V pripravljalnem postopku je podpis dogovora o sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije. Dogovor bo omogočal članom sindikata, da bodo pri sindikatu lahko dobili vse informacije, ki jih nudi Zavod za zaposlovanje (izobraževanje, javna dela...) SBDS sodeluje z nevladnimi organizacijami doma in po svetu. Kanada, Anglija, ZDA, Francija, Španija, Hrvaška, Srbija.., so države s katerimi poteka izmenjava mnenj in izkušenj. Na povabilo SBDS-a bo Slovenijo, 9. junija 2003, obiskal visoki predstavnik nevladnih organizacij iz Anglije. Potekali bodo razgovori o možnostih sodelovanja ter donacijah in sponzorstvu, ki ga lahko omogočijo SBDS-u angleške nevladne organizacije. O podrobnostih visokega obiska in poteku razgovorov bo SBDS sproti obveščal predstavnike za stike z javnostmi. MAŠ. Svetovalno središče Zasavje prve tri mesece T^Va naše okolje potrebuje center, kjer se odrasli lahko seznanijo kje L/ lahko pridobijo dodatna znanja, se je izkazalo že v prvih treh mesecih dela Svetovalnega središča Zasavje. Informacije in svetovanje je delno že opravljalo več republiških in občinskih institucij, vendar so ljudje pogrešali celovito informiranje na enem mestu. Do sedaj je vsakdo dajal podatke za področje, ki ga je pokrival, vendar s tem mnogi niso bili zadovoljni. Od januarja do konca marca je svetovalke obiskalo veliko število zainteresiranih odraslih občanov, ki sojih zanimale možnosti prekvalifikacij za drug poklic, nadaljevanje in dokončanje šolanja, dopolnitev in preizkus znanja, različnih tečajih, šolanju za poklice, na srednjih, višjih in visokih šolah. Ker je šolanje povezano tudi s finančnimi sredstvi in določenim časom za priprave in opravljanje izpita, je nekatere zanimalo kje dobiti finančna sredstva in kako uveljavljati pravice do študijskega dopusta. V svetovalnem središču Zasavje so tako opravili v treh mesecih letošnjega leta kar 517 svetovalnih ur za 109 različnih svetovanj, po telefonu in osebno, ki sojih želeli zainteresirani. Ker je zanimivo izvedeti kaj menijo uporabniki o opravljenih storitvah, so v času od 3.3. do 14.3.2003 anketirali 13 zainteresiranih uporabnikov, ki so prišli po osebni nasvet. Vprašalnik je pripravil Andragoški center Slovenije v Ljubljani, saj seje anketiranje opravljalo po enakih kriterijih in v istem času po vseh osmih središčih po državi. Sestavljen je bil iz treh konkretnih vprašanj o dolžini (časa op.a.) pogovora s svetovalko, ali so se pričakovanja svetovancev uresničila in ali so bili zadovoljni z načinom pogovora. Njihovi odgovori v tukajšnjem središču so bili, da sta se stranki pogovarjali večinoma do 30 min, manjši delež pa od 30 do 60 minut. Večina, 84,6 % svetovancev je bila zadovoljna z odgovorom, 15,4% svetovancev je bilo zadovoljnih deloma. Vsi pa so bili zadovoljni z načinom pogovora, saj so imele svetovalke dovolj časa zanje, da so jim zaupali svoje želje in potrebe. Svetovalke so ugotovile, da je njihov način dela ustrezen, ker ima vsakdo občutek, da so si vzele dovolj časa in da mu želijo na vsak način pomagati. Njihovo svetovanje ni omejeno le na izobraževalne programe, ampak tudi pomagajo pri izpolnjevanju prijav za vpis in druge dokumentacije na različne šole. Vsakomur želijo najti ustrezno šolo, kjer je še možen vpis. Želijo si, da bi se občani zasavskih občin še pogosteje obračali z vprašanji na njihove svetovalce, saj vedo, da bo le tako lahko Svetovalno središče Zasavje zaživelo in v celoti opravljalo svoje naloge zaradi katerih so bili ustanovljeni. Tako se bo lahko izobrazbena struktura odraslih izboljšala in bodo nezaposleni imeli več možnosti, da najdejo novo službo. Svetovalno središče Zasavje lahko obiščete v prostorih Zasavske ljudske univerze na Trgu svobode 1 la v Trbovljah, vsak torek od 10. do 13. ure, sredo od 15. do 18. ure in petek od 8. do 11. ure. Pokličete pa jih lahko vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefonsko številko (03)56 31191. Irena Vozelj - V,- -; www.rvmenestrani.com 7ASAvr FUNŠTERC --------t Popravnega izpita ne bo - Plačujete premalo ali PREVEČ ZA SVOJO POKOJNINO? X Tizka rodnost. Podaljševanje življenjske J. N dobe. Brezposelnost. Minimalni prispevki nekaterih (novih s.p.-jev) v pokojninsko blagajno. To je le nekaj najpomembnejših vzrokov za zniževanje starostnih pokojnin. Trend zniževanja se bo nadaljeval tudi v prihodnosti in bo vsako leto občutnejši. Po napovedih strokovnjakov bodo starostne pokojnine čez dobrih 20 let znašale le okoli 40% vaše neto plače v najboljših zaporednih 18 letih. Z njimi boste lahko pokrili le osnovne življenjske stroške, za kaj več pa vam ne bo ostalo. Zato morate za lepšo jesen življenja poskrbeti sami. Ker za dodatno pokojnino lahko varčujete samo enkrat v življenju, je zelo pomembno, da to počnete na pravilen način, saj si popravnega izpita preprosto ne morete privoščiti. Razlike med denarnim in kapitalskim varčevanjem Če za dodatno pokojnino varčujete s klasičnim življenjskim zavarovanjem v dobri veri, da boste privarčevali dovolj denarja za stara leta, se - žal - krepko motite. Prvi pogoj pri varčevanju za dodatno pokojnino je namreč, da varčujete kapitalsko. To pomeni, daje varčevalni donos dolgoročno vedno nad inflacijsko stopnjo. Edino tako lahko namreč poskrbite za svojo dodatno pokojnino v pravilni in zadostni višini. Več kot pol milijona Slovencev pa za dodatno pokojnino varčuje s klasičnimi življenjski zavarovanji, pri katerih donos varčevalne komponente ne prekaša niti stopnje rasti realne inflacije. Tej populaciji bosta inflacija in padec kupne moči v prihodnjih letih popolnoma razvrednotila prihranke za jesen njihovega življenja. Nič bolje se ne bo godilo tistim, ki za dodatno pokojnino rentno varčujejo v banki ali v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (II. pokojninski steber). Tudi pri teh dveh oblikah dolgoročnega varčevanja stopnja realnega donosa (trenutno 4% na leto) ne presega stopnje rasti realne inflacije. Za dolgoročno varčevanje denarne naložbe niso najbolj primerne. Na kakšen način torej lahko privarčujete dovolj za dodatno pokojnino? Možnosti je več. Varčujete lahko v posameznih vrednostnih papirjih, vzajemnih skladih ali v okviru življenjskega zavarovanja, vezanega na sklade. Večina ljudi nima dovolj časa, znanja, samodiscipline, izdelanega sistema in strategije vlaganja, da bi lahko sama dolgoročno nadpovprečno uspešno trgovala s posamičnimi vrednostnimi papirji. Za njih prideta v poštev vlaganje v vzajemne sklade ali sklenitev življenjskega zavarovanja, vezanega na sklade. Ker je vlaganje v vzajemne sklade brez obligacijskega razmerja, bo 95% ljudi privarčevalo za dodatno pokojnino premalo, saj bodo vlagali le v obdobjih rastočih tečajev, ne pa tudi takrat, ko bodo tečaji padali. Skratka, ne bodo vlagali redno.Tu je edina rešitev trajnik. Pa tudi z njim bo večina težko »zdržala« pri dolgoročnem vlaganju v isti vzajemni sklad, saj jih bodo vmes premamila čustva (strah in pohlep), čredni nagon ali finančna pornografija. Prej ali slej bodo sredstva preusmerili v kakšno drugo »vročo« naložbo, ki je v preteklosti prinašala višje donose. Tri bistvena vprašanja Preden se odločite za varčevanje za dodatno pokojnino, si morate odgovoriti na naslednja tri vprašanja: 1. Kdaj želim iti v pokoj? 2. Koliko denarja moram privarčevati? (Kakšno dodatno pokojnino želim prejemati?) 3. Koliko let bom črpal glavnico za dodatno pokojninsko rento? Želje so eno, realnost pa drugo. V prihodnosti bo starostna meja za upokojitev tako za ženske kot za moške znašala 65 let. Če boste želeli oditi v pokoj prej, boste morali temu primerno odvajati bistveno več za dodatno pokojnino. Koliko denarja dejansko morate privarčevati za dodatno pokojnino, je odvisno od tega, kakšen življenjski standard želite imeti v pokoju. Če želite ohraniti isti življenjski standard kot ste ga imeli v aktivni delovni dobi, morate privarčevati dovolj veliko glavnico, iz katere boste mesečno črpali časovno omejeno ali neomejeno dolgo rento, ki bo pokrila vašo pokojninsko vrzel oziroma razliko med vašo zadnjo plačo in vašo starostno pokojnino. Z upoštevanjem inflacije lahko predvidite tudi minimalno potrebno dodatno pokojnino. Pri izračunu morate upoštevati delovna leta do 65. leta in višino vašega sedanjega dohodka. Če želite prejemati večno in dedno rento, morate upoštevati čim bolj konzervativen donos na vašo glavnico, iz katere boste vsak mesec črpali le obresti. Druga možnost pa je, da »špekulirate« koliko let boste živeli v pokoju in da v tej dobi izčrpate glavnico do konca. To je zelo neprijetna zadeva za vsakogar, saj se lahko ujamete v zanko in živite dlje kot ste predvidevali. Kaj je optimizacija življenjskega zavarovanja? Ker ima večina Slovencev sklenjena klasična življenjska zavarovanja, so cilji optimizacije ŽZ prilagoditev zavarovalne vsote in mesečne premije finančnemu položaju in ciljem posameznika ter povečanje donosnosti in likvidnosti ŽZ. Če imate sklenjeno klasično ŽZ, lahko le-to prekinete, odkupite, kapitalizirate ali znižate zavarovalno vsoto/dobo. (Pod kakšnimi pogoji, je odvisno od zavarovalnice in od časovnega obdobja, ki je preteklo od sklenitve vašega ŽZ). Če ne veste kaj storiti v vašem primeru, se za nasvet obrnite na zaupanja vrednega premoženjskega svetovalca, ki vam bo znal ustrezno svetovati. Poznam nek primer, ko so stranki svetovali naj obdrži klasično ŽZ in ga »nadgradi« z ŽZ, vezanim na sklade. Za isti denar lahko nato sklenete novo obliko življenjskega zavarovanja, vezano na sklade, s katerim niste le življenjsko zavarovani, temveč posredno tudi kapitalsko varčujete za dodatno pokojnino na trgu vrednostnih papirjev in si s prevzemom naložbenega tveganja omogočite ustvarjanje višjih donosov. Pri tej obliki ŽZ se del premije vlaga v sklade. Premijo za življenjsko zavarovanje plačujete samo dokler vaše premoženje v skladih ne doseže višine izbrane zavarovalne vsote. Nato se celoten del premije vlaga le v sklade. Ob koncu zavarovalne dobe prejmete glavnico, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih skladih. Če življenjskega zavarovanja trenutno ne potrebujete (nimate nikogar, ki bi bil odvisen od vaših dohodkov, nimate kreditov ali pa imate dovolj likvidnega kapitala, ki je vaše najboljše zavarovanje), to še ne pomeni, da se vam ne splača skleniti ŽZ vezanega na sklade z minimalno zavarovalno vsoto za smrt. Paziti morate le na to, da izberete tisto zavarovalnico, ki vlaga večji del premije v sklade z nižjimi stroški (na račun nižjih upravljalskih provizij) kot če bi sami vlagali v njih. Ker bo premoženje v skladih hitro doseglo višino minimalne zavarovalne vsote, se bo že po nekaj letih vaša premija v celoti vlagala v sklade z nižjimi stroški, kar se bo na dolgi rok poznalo v večji privarčevani glavnici. Ali boste ukrepali? Z optimizacijo ŽZ si torej lahko zagotovite maksimalen donos ob relativni varnosti naložbe za dodatno pokojnino. Vaše varčevanje in zavarovanje tako uskladite in usmerite proti vašemu cilju - čim večji dodatni pokojnini. Če želite priti do zadostne dodatne pokojnine, je to praktična edina možnost. Pri izvedbi vam lahko pomaga le zaupanja vreden premoženjski svetovalec, na vas pa je, da ga pokličete in začnete že danes pravilno varčevati za dodatno pokojnino. Pavel Kotar svetovalec za upravljanje osebnega premoženja GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar(a>donos.net 7AS4EMP Nove ponudbe v Litijski ŠPORTNI DVORANI X J lanskem decembru je mestna skupnost Litija, po objavljenem V javnem razpisu, da v upravljanje Staovanjskemu podjetju Ljubljana, kije v svoji ponudbi navedel možnost širitve in jo približati ne samo športnikom in mladini, ampak tudi starejšim občanom. Že od meseca februarja je vsak četrtek popoldne ura telovadbe pod strokovnim vodstvom priznane litijske fizioterapevtke Jadranke Lovše (na fotografiji) za starejše občane in tudi ostale, ki se jim želijo pridružiti, z okvarami hrbtenice (kifoza, skulioza), slabo držo, osteoporozo itd. Pred dobrim tednom dni pa je bil odprt fitnes center. KBM FASHION ŠE V Kočevju TZ" ristina Turk je s svojo blagovno znamko KBM fashion že JX^poznana, saj njene izdelke lahko kupujejo v Zagorju, Trbovljah in Celju, pred kratkim, v soboto, 19. aprila pa je odprla prodajalno še v Kočevju. Zdaj seje pridružila sklopu trgovin, ki jih odpirajo trgovski centri TUŠ, zato se jim bo tudi v prihodnje pridružila v njihovih novih trgovinskih kompleksih. Pravi, da skuša iti vedno v korak s svetovno modo, zato se tudi KBM fashion izdelki trenutno zelo navdihujejo v modernem army - stilu. Želi in hoče obdržati svoje dosedanje kupce ter k nakupu privabiti še druge, ker so pač modemi za vse, ki svoj vsakdan radi popestrijo z modno kolekcijo oblačil. P.R. RESTAVRACIJA ŠTORMAN V TRBOVELJSKEM GRADIČU rj Zvonetom Štormanom, VL-majemnikom Lovskega gradiča smo šteli mesece od pričetka poslovanja v Trbovljah, polnih pet jih je minilo. S poslovanjem v tem času je zadovoljen, ugotavlja pa, da so navade bistveno drugačne, kot v drugih njegovih restavracijah. Tam gostje običajno pridejo tudi še okrog devete ure zvečer, tako, da kuhinja dela s polno paro tja do polnoči, do takrat imajo tudi odprto. Njihov standard je tak, odpirajo pa tudi povsod ob sedmi uri. V Trbovljah tega ne opazijo, vendar se nadejajo, da se bo tudi to še spremenilo. Ob tej priložnosti so predstavili spomladansko ponudbo restavracije v Trbovljah. V vsaki od desetih imajo kako posebnost, v trboveljski bo poudarek na istrski kuhinji, ki jo tudi sicer uvajajo v verigo Štormanovih restavracij. Za hladni bife so predstavili tri sklope, na prvem j e bil j astog s koktail dresingom, zvitki morskega lista nadevani z divjim rižem in beluši, mariniran divji losos in škampi z ingverjevo omako, potem še gratininran puran, rostbif po angleško, pršut z melono, grška solata s feto in hobotnica v solati. Drugi sklop je predstavljal vegetarijansko ponudbo z različnimi kombinacijami sadja in tretji sklop je bil raj za sladokusce. Tu velja poudariti, da tudi slaščice delajo v lastni slaščičarni, še več, sprejemajo tudi naročila za pripravo slaščic, kijih primemo embalirane lahko nesete domov. Zanimiva je sezonska ponudba, spomladanska, ki temelji na karžljih z dodatki. Specialiteta hiše pa so njoki s tartufi, ki kot priloga spadajo že v del ponudbe iz istrske kuhinje. Seveda je mogoče naročiti prav vse običajnejedi. V vinski ponudbi imajo Martinčičev cviček in modro frankinjo, Erzetičev modri pinot in merlot, Santomasov refošk, barikiran cabarnet suvignon, skratka nudijo celo paleto priznanih primorskih in štajerskih vin, pa tudi predikatna. Za gurmanske užitke so poskrbeli, le obiskati jih je še treba. Besedilo in skile: MM Komisija za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi objavljana podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/02) JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 2003 1. Priznanja Občine Zagorje ob Savi so: naziv častni občan Občine Zagorje ob Savi zlata plaketa Občine Zagorje ob Savi srebrna plaketa Občine Zagorje ob Savi 2. Priznanja Občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi. 3. Predlog mora vsebovati: naslov predlagatelja, osebne podatke in naslov za fizične osebe, ki se predlagajo za priznanje, vrsto priznanja, utemeljitev predloga, datum in podpis predlagatelja 4. Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, najkasneje do 31. maja 2003. Predsednik komisije za odlikovanja: Drago Butja, l.r. Javni razpis Občina Zagorje ob Savi obvešča vse zainteresirane, daje objavljen javni razpis za sofinanciranje športnih programov v Občini Zagorje ob Savi za leto 2003. Razpisno dokumentacijo lahko vsak dan v času uradnih ur prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Zagorje ob Savi. Rok za prijavo pa je 7. maj 2003 do 14.00 ure. HPdfclDb n&nvmv Komunalno-stanovanjsko podjetje d. d., Stanovanjski oddelek, Cesta 3. julija 7, Hrastnik, po pooblastilu lastnika stanovanj, Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, Poljanska c. 31, Ljubljana, objavlja razpis za ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA I. PREDMET PRODAJE: Predmet prodaje je neobremenjeno stanovanje, prazno oseb in stvari. Stanovanje se prodaja videno - kupljeno. Stanovanje št. 1, ki leži v 1. nadstropju stanovanjske stavbe Novi log 19b v Hrastniku, v velikosti 24,29 m2. Izklicna cena: 3,020.000,00 SIT Način plačila kupnine: - Kupnina za stanovanje je praviloma plačljiva v roku 8 dni po sklenitvi prodajne pogodbe - Kupec lahko kupnino plača tudi obročno na naslednji način: - najmanj 10% kupnine v 8 dneh od dneva podpisa pogodbe in pred vselitvijo v stanovanje, preostanek kupnine pav 120 mesečnih obrokih z obrestno mero TOM + 2,45% letno na neodplačani del kupnine. V primeru odločitve za obročno odplačevanje preostanka kupnine, zapade prvi mesečni obrok v plačilo naslednji mesec po plačilu gotovinskega dela kupnine. Obroke kupec plačuje po položnicah, kijih mesečno izstavlja Stanovanjski sklad RS, javni sklad do 15. v mesecu. Rok plačila položnice je do zadnjega v mesecu. Za zamujene obroke se obračunava zakonske zamudne obresti. Do plačila celome kupnine kupec ne sme kupljenega stanovanja odtujiti ali obremeniti. Po plačilu celotne kupnine prodajalec na stroške kupca izstavi notarsko ovetjeno potrdilo o plačilu celotne kupnine in dovoljenje za nadaljnje prosto razpolaganje s stanovanjem. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo plača kupec. II. POGOJI 1. Državljanstvo RS za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v RS. 2. Vplačilo varščine: 10% izklicne cene za nepremičnino, za katero so vložili ponudbo in sicer na transakcijski račun KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, d. d., Stanovanjski oddelek, Cesta 3. julija 7, 1430 Hrasmik, št.: 26331-17472104 3. Ponudba mora vsebovati: - podatke o kupcu (priimek in ime, naslov stalnega bivališča, davčna številka) - potrdilo o državljanstvu oziroma registracijo pravne osebe v RS, - navedbo stanovanja, ki je predmet nakupa in ponudbeno ceno, ki ne sme biti nižja od izklicne cene, - načina plačila kupnine - fotokopijo dokazila o plačilu varščine - številko tekočega računa kupca za morebitno vračilo varščine Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti kuverti v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, d. d., Stanovanjski oddelek, Cesta 3. julija 7,1430 Hrastnik, z oznako “Ponudba za nakup stanovanja - NE ODPIRAJ” III. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Izbor bo opravil lastnik stanovanj v roku 5 dni po preteku ponudbenega roka. Izbor se bo opravil po kriteriju najvišje primerljive kupnine. Primerljivo kupnino se za izbor izračuna na sledeč način: delu kupnine, ki ga bi ponudnik plačal ob podpisu pogodbe v gotovini, se prišteje del, ki ga namerava plačati v obrokih, pomnožen s faktorjem 0,89, ki predstavlja preračun bodočih plačil na sedanjo vrednost. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudi enako primerljivo kupnino, je izbran tisti, ki ponudi večji delež gotovine. V primeru enakih ponudb imajo pri izbiri prednost mlade družine in/ali družine z več otroki. O izboru bodo ponudniki obveščeni najpozneje v 3 dneh. Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni od prejema obvestila o izboru. Varščina se izbranemu ponudniku šteje v kupnino, v primeru, če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru, oziroma če se ne odzove na sklenitev pogodbe, si prodajalec varščino zadrži kot skesnino. Neizbranim ponudnikom bo varščina vrnjena v roku 8 po izboru. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanj lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, d. d., Stanovanjski oddelek. Cesta 3. julija 7. 1430 Hrastnik ali po telefonu, 03-56-42-320, gospa Železnik. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, d. d., Hrastnik 1-------- NESREČA NIKOLI NE POČIVA T~) il je petek popoldne, _D4.aprila in vsi so se veselili pomladnemu vike-ndu.V Čemšeniku, v Znojilah paje zagorelo. Rdeči zublji so namesto sončnih žarkov osvetlili lica domačinov, ki so obupano tekali sem ter tja. Tudi pomoč gasilcev ni zadostovala. Hiša j e zgorela do tal. Domačinom je ostalo le tisto, kar so imeli na sebi. Ognjeni zublji so uničili vse: pohištvo, obleko, živila, knjige, igrače. ..Vse kar skrbna družina ima. Koliko je samo potrebno časa in truda da se ustvari dom, a tako malo je potrebno, da se vse izgubi. To kar se je zgodilo v Znojilah, pa je nauk vsem staršem. Otroci se tako radi igrajo z vžigalicami! V hiši, ki je ni več, je živela družina Kalovšek: zakonca Friderik in Darja, ter sinova David (6 let) in Nik (3 leta). Starejši sin seje poigral z vžigalicami, zazvonil je telefon, vžigalica se je znašla pod naslanjačem, kjer je tlela dokler ni zagorelo. Soba, kjer je najprej začel razsajati požar je kot nalašč bila obložena z lesom. Prve dni po požaru je družina bila povsod, kjer sojih lahko vsaj na kratko sprejeli. Zaprosili so uredništvo radia Trbovlje, za brezplačen oglas, ker so želeli obvestiti ljudi dobrega srca o nesreči, ki jih je doletela. Predvsem so si želeli kotiček, kjer bi bila družina spet skupaj. Ljudje z radia pa so storili veliko več. Posredovali so pri podjetju Spekter in Kalškovi so dobili začasno stanovanje v Trbovljah. Zagorska občina in podjetje Eti, sta tudi priskočila na pomoč. Seveda je potrebno še marsikaj. David bo letos prvošolček, mlajši Nik pa je bolehen fantek. Zelo si želita kolo, saj sta ostala brez vseh igrač. Tudi priljubljene knjige je pogoltnil ogenj. Ljudska dobrota ne pozna meja. Tudi pri nas v Zasavju je tako. Zato lepo prosimo vse tiste, ki želijo pomagati, da se mlada družina čimprej opomore, da pokličejo na številko 0356 21 226 in ponudijo svojo pomoč. Drevo se naslanja na drevo, a človek na človeka. St. Radunovič Krkina donacija slovenskem zdravstvenem domovom zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. Epidemiološko je periferna arterijska bolezen (PAB) ena najpogostejših in najresnejših bolezni ljudi v razvitem svetu, saj jo ima vsak peti človek, star več kot 70 let. Besedilo in slika: M.B. Vtong PODARIL RAČUNALNIKE T)odjetje Vtong Zagorje je podaril rabljeno računalniško _L opremo osnovni šoli Ivan Skvarča Zagorje ob Savi. Računalnike je prejel predstavnik šole Jože Rancinger mlajši. Uporabljali pa jih bodo za računalniško opismenjevanje nižjij razredov te osnovne šole. M.B. T jubljana, 14. april 2003 - Farmacevtska družba Krka je z J—/denarjem iz sklada Srčni prijatelj kupila dopplerske aparate za merjenje perfuzijskih tlakov, ki jih bo podarila 41 zdravstvenim domovom po Sloveniji. V Zasavju so aparate prejeli v Zdravstvenem domu Trbovlje in v Zdravstvenem domu Zagorje. Krkin sklad Srčni prijatelj je bil ustanovljen marca 2002. Namen sklada je zbirati denar za posodabljanje medicinske opreme, razvijanje novih diagnostičnih postopkov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni, in širjenje znanja. V sklad Srčni prijatelj je podjetje v letu 2002 prispevalo 7,5 milijona tolarjev. Upoštevajoč potrebe slovenskega zdravstva, je izkupiček namenjen nakupu dveh oksimetrov in enainštiridesetih dopplerskih aparatov za merjenje perfuzijskih tlakov. Dopplerski aparat za merjenje perfuzijskih tlakov je namenjen primarni zdravstveni dejavnosti, tj. družinski medicini in omogoča 7ASAvr Ob 2 7. aprilu. Dnevu upora proti okupatorjem, in l.maju. Prazniku dela, čestitam vsem občankam in občanom Občine Zagorje ob Savi ter vsem Zasavčanom in vas hkrati vabim, da se nam pridružite na prireditvah, ki jih organiziramo v počastitev obeh praznikov. Matjaž ŠVAGAN Župan Občine Zagorje ob Savi Občina Zagorje ob Savi VAS VABI NA PRIREDITVE OB 27. APRILU IN 1. MAJU Petek, ZS.april - ob 19.30 uri Prireditev “Pesem in uporniški humor” v počastitev 27.aprila, Dneva boja proti okupatorju, v KC Delavski dom Zagorje; Sreda, 30.april - Ob 16.uri OTVORITEV KOLESARSKIH POTI v Občini Zagorje ob savi, na ploščadi pred tržnico Zagorje; - Ob 20.uri KRESOVANJE z ansamblom “PTUJSKIH PET” na nogometnem igrišču v Zagorju; Četrek, l.maj - Ob 6.uri PRVOMAJSKA BUDNICA; - ob lO.uri PRVOMAJSKI POHOD NA ZELENO TRAVO v KS Ravenska vas; - Ob 11.uri PRVOMAJSKO SREČANJE na Plešah s proslavo, igral bo ansambel “VESELE ŠTAJERKE” Vljudno vabljeni! LDS (^Liberalna demokracija Slovenije j ( Občinski odbor Zagorje o/sT) Ob 27.aprilu in l.maju iskreno čestitamo in vam želimo prijetno praznovanje! V>i Industrija gradbenega materiala d.d. ^ Savska cesta 1,1410 Zagorje ob Savi ■■ ■ Tel. N.c.: (03)56 55 560 Tel. Prodaja: (03)56 55 583 Fax: (03)56 64 023, 56 64 284 Spoštovane bralke in bralci! Ob mednarodnem prazniku dela vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje! IGM ZAGORJE d.d. Aleš Kumperščak Deloza se uveljavlja na tekstilnem trgu T^Hjub temu, da ima zagorsko podjetje Deloza že svojevrstno J^.tradicijo v izdelovanju delovne in zaščitne konfekcije, se je pred leti znašlo v nesigurni situaciji, ko se je zdelo, da ne bo kos sodobnim tržnim razmeram. Lani pa je sodu izbilo dno, ko je bivši direktor Ivan Novšak odstopil. Na razpis se je odzval Aleš Kumperščak, ki je smatral, da želi svoje znanje in sposobnosti zagnati v podjetje, ki ga pestijo ekonomsko-tržni problemi, kajti vrstilo se je nezadovoljstvo delavcev, ki niso vedeli, če bodo sploh plačani za svoje delo. Aleš Kumperščak je doslej že začel s prvimi programi, optimist pa ostaja tudi v prihodnje, saj pravi, da se mu človeški potencial zdi neprecenljiv in verjame, da bodo uspeli ustvariti takšen razvojno-tržni program, ki bo za podjetje Deloza predstavljal nove in nove uspehe. S katero vašo zaposlitvijo doslej ste bili najbolj zadovoljni? S to trenutno službo v zagorski Delozi sem najbolj zadovoljen. Po poklicu sem profesor matematike in fizike, dve leti sem že tudi poučeval v šoli, zatem sem imel priložnost, da sem delal v Agro Ruše d.d. kot vodja komerciale, potem sem šel v Terme Maribor, kjer sem prevzel projekt preoblikovanja duty-free shopov. In ker je potem zagorska Deloza iskala komercialnega direktotja, se mi je ta ponudba zdela zanimiva. Dobro sem vedel, v kaj se spuščam, saj sem vedel, da je tekstilna industrija zelo težka panoga in zdelo se mi je, da je ponudba kot nalašč zame. Med dragim je seveda pri vsakem poslu poleg znanja in sposobnosti uspeh odvisen tudi od sreče in s kar največjim elanom sem se vrgel v posel, da naredim, kar je v moji moči in da bodo rezultati po možnosti že kmalu zadovoljivi. Vas je problematika v gospodarstvu vedno zelo zanimala? 7A‘>Avr Človek si določeno znanje pridobi s študijem, vendar se zavedam, daje treba pri takšnem poslu veliko lastne iznajdljivosti, ki pa ni vezana le na formalno znanje, ki si ga pridobiš s študijem. Veliko časa preživim v službi ali v okviru raznih službenih obveznosti, zato je dobro, da te stvari zanimajo in da ne delaš z odporom. Včasih me zadeve tudi preveč okupirajo, ampak to zato, ker skušam najti rešitev za določen problem. Kaj je za vas večji poslovni izziv: že uveljavljena podjetja ali podjetja, ki so v škripcih? Ko sem prišel v Dclozo, je bilo moje vprašanje bivšemu direktoiju: Ali imam eno leto časa, da se bodo prvi rezultati mojega komercialnega dela začeli kazati? Ampak dejansko situacijo sem seveda spoznaval šele z delom in mislim, da sem se pravilno odločil, ko sem načrtoval prve projekte, ki bi bili za Delozo ugodni in bi spet vzpostavljali čim boljše pogoje za funkcioniranje podjetja. Seveda ni bilo lahko ugotoviti, katere so tiste najugodneše možnosti za podjetje, ki bi prinesle dobiček in dobro poslovanje. Vendar gre pri vsakem poslovanju za določen izziv kot tudi tveganje. Povsem strinjam se z ekonomisti, ki pravijo, da podjetje, ki ne raste, preprosto propada. Ampak to učinkovito in inovativno poslovanje je včasih težko vzpostaviti in še težje zagotoviti. Nobeno podjetje ne mara stagnacije, zato se bom trudil, da za Delozo najdem čimveč zadev, s katerimi bi se lahko uspešno uveljavila na domačem in tujem trgu, saj lahko rečem, da smo z izvajanjem programov že začeli. Na kaj vse se ozirate pri določanju poslovnih uspehov? Merilo uspešnosti podjetja je denar. Kajti če izkazuješ dobiček, da lahko plačaš delavce, da lahko kupiš material za delo, potem je to osnova, da lahko nadalje posluješ in za to nadaljnje poslovanje rabiš poslovne projekte. Potem skušaš ustvariti dobiček in nenazadnje se ubadaš tudi s konkurenco. Po kvaliteti našega dela sodimo v sam vrh v Sloveniji, saj smo kvečjemu najboljši med enakimi. Kvaliteta pri nas sploh ni vprašljiva. Kvaliteta je v materialih, v izdelavi, kot tudi v organizaciji dela. Pridobili smo tudi certifikat kakovosti 9001, ki nas sili v določeno kvaliteto, ki garantira kupcu kvaliteto že vnaprej. Na več segmentih imamo že tudi nove projekte, za katere mislimo, da bodo prinesli uspeh. Tržne razmere pa so zelo krute, saj zelo težko pridobiš kupca, a ga zelo z lahkoto zgubiš. S kakšnimi cilji ste pristopili kot vodja kolektiva zagorske Deloze? Prva stvar je bila določitev presežnih delavcev, saj smo s tem zadeve optimizirali in dorekli. Kajti izkazalo se je, da je strošek dela za nas daleč največji med stroški. Po drugi strani pa je bilo treba gledati tudi na to, da ne moreš vedno le odpuščati delavce, ampak je treba delovna mesta tudi odpirati, vsaj čez čas, seveda. Ampak s tem naj bi bil povezan razvojni plan, ki bo prinesel večjo prodajo izdelkov. Treba je torej gledati na to, da projekti prinašajo dobiček. Deloza je bila lansko leto dobesedno prisiljena v popolno reorganizacijo. Imamo sicer še nekatere dolgove do delavcev, saj je treba odplačati odpravnine, zato tudi prodajamo prostore, v katerih je bila prej upravno-komercialna služba Deloze. Toda imamo ideje za nove projekte in do jeseni bodo rezultati že znani. Kako pomemben je trg za vašo dejavnost in ali ste storili že kaj, da bi situacijo izboljšali? Mi trg delimo na domači trg in na tuji trg. Tuji trg je za nas predvsem trg Evropske unije, ko delamo visokokvalitetne izdelke z visokokvalitetnimi materiali in taki produkti niso poceni. V Sloveniji zelo težko uveljavimo te produkte, saj je malo dobrostoječih firm. Vendar je na tujem trgu dovolj povpraševanja po naših izdelkih. V dveh letih želimo doseči to, da bo poslovanje Deloze pozitivno in to ne glede na domače razmere. Kako pa je z uveljavljanjem vaših izdelkov - je morda prehuda konkurenca? Na domačem trgu smo že uveljavljeni, na tujem trgu pa so kupci vedno presenečeni nad našimi izdelki in jih uspemo ponuditi tudi po nižji ceni od pričakovane. Zato ni le kvaliteta izdelkov tista, ki privabi k nakupu, marveč kompleten servis, ki ga mi s prodajo ponujamo. Kakšna je statistika dogajanj v času, odkar ste direktor zagorske Deloze? Statistika je takšna, da sem lani z marcem prišel v zagorsko Delozo in v času do sedaj se je število zaposlenih znižalo za polovico, torej od 162 nas je sedaj v firmi zaposlenih še 80. Glede na leto 2001 smo v tem času povečali izvoz in se orientirali na izdelavo lastnih izdelkov. Saj smo še lani veliko šivali LON - to je dodelavni posel, ko šivaš po naročilu za druge firme. In v presežne delavce nas je prisilila ravno izguba tega dodelavnega posla, kije še v letu 2001 predstavljala približno 90% vsega posla. Ste vsem zaposlenim velikokrat dostopni, da z njimi izmenjate mnenja ali probleme? Vrata moje pisarne so vedno odprta in vsak delavec lahko kadarkoli pride k meni, čeprav se tega bolj malo poslužujejo. Čc bi bilo to v veliki meri, pa bi uvedel določene ure za razgovore z delavci. Dejstvo pa je, da delavce o vsem obveščam in sklicujem sestanke, da jih seznanjam o usmeritvah firme. Na kak način boste v prihodnje poskrbeli, da bo zagorsko podjetje Deloza ohranjalo dolgoletno tradicijo? Trenutno delamo tudi nove programe v Delozi, ker si želimo zagotoviti večji trg, po drugi strani pa zagotoviti konstantno rast podjetja in stabilnost delovnih mest. Ati z družino živite v Zagorju? Ne, Mariborčan sem in se vsak dan vozim v službo iz Maribora, kjer živim z družino. Se vam zdi zasavsko gospodarstvo dovolj ustvarjalno, da bi bilo zanimivo širšemu domačemu in tujemu trgu? Splošen vtis, ki sem ga doslej dobil, je, da Zagorjani znajo medsebojno sodelovati. Tudi v gospodarskem smislu se mi zdi, da ima zasavsko okolje veliko prednosti in možnosti. Ali osebno veliko daste na dobro blagovno znamko? Klasične kroje, ki jih nosim, absolutno kupujem na razprodajah, ker se ne orientiram po modi, da bi oblačilo z novo modo že zavrgel. Oblačila kupujem po cenah, ki se mi zdijo sprejemljive. Imate kakšen hobi? Za hobi poleti surfam, pozimi smučam, ukvarjam se s košarko in nogometom, prosti čas in rekreacijo pa preživim tudi s svojo družino in dvema otrokoma. Ste zelo kritični do drugih? Kritičen sem zagotovo, toda ne v obliki kriticizma. Kajti iz napak seje treba učiti in se truditi, da napak ne ponavljaš. Tudi v poslu je treba zagotoviti, da se napake ne ponavljajo. Si kdaj preberete horoskop za sprostitev? Horoskopu prisluhnem, če ga predvajajo po radiu, ko se peljem v službo. In kadar mi horoskop namenja dober dan ali teden, ga skušam realizirati, v kolikor pa “zvezde” slabo kažejo, pa skušam dokazati, da tisti, ki horoskope pišejo, nimajo pojma. Po horoskopu sem dvojček in astrologi pravijo, da smo dvojčki zelo komunikativni. Vendar je komunikativnost odvisna tudi od vzgoje, okolja, izobrazbe, čeprav drži, da se rad pogovarjam. Besedilo in slika: Petra Radovič RUMENE STRMII SLOVENIJA TEL www.rumenestrani.com UTRINKI O pet je tu. Tudi takrat, ko je podrejeno njej, ki pomeni novo Ojo še ne vidimo, je že z življenje, novi začetek in novo nami. V naših častvih, pogledih upanje.Znova in znova prihaja, in kretnjah. Sili v sobe, odpira okna znova in znova obuja nove upe in in naše duše. Nič ji ne moreš skriti, vedno ji verjamemo.Dneve nič ji ne uide. Je v vsakem kotičku, življenja štejemo po njenih grmu, na krilih ptic in na oblakih, prihodih. Želimo si, da bi jo še celo sonce je prevzela. Njen dom večkrat dočakali in seji veselili, je tam kjer je žuboreči potok, rosna Zares je tu.. Objema griče in pajčevina, v pomladne cvetove gozdove, njen topel dih, zbuja ujeto sonce in ozelenele zaspane, osvobaja ujete, daje moč trate.Lovimo jo. Želimo jo slabotnim in veselje žalostnim.Tu zadržati in obdržati, živeti s tistim je. So oči , ki so jo že zdavnaj enkratnim občutkom, ki ga vzbuja, opazile, so srca , ki so že Radi bi zaustavili čas in ostali pričakujoče vztrepetala in duše, ki mladi. Mladi v srcu, mladi v duši, so ji na široko odprle božanske v zavetju vznemirljivih in varljivih duri. Nikoli, res nikol i ne bo sama, občutkov, ki so enkratni in stara in žalostna... neponovljivi...in vedno znova Tuje, sledimo ji. Zaupajmo, zaželeni. Ljubimo. Pozdravimo in Vse je premajhno, vse je objemimo. Nikoli ne glejmo nazaj, premalo za njo.Velikaje njena moč, ne vračajmo se. Naj nas prevzame ki se ne da zaustaviti. Upira se in bleščeča svetloba. Toplota, hiti. Istočasno pozdravlja in se Zagledani v obzorje jutrišnjega poslavlja.Razveseli in razžalosti, dne, budni sanjajmo in... Da, nekoč Naša srca so prepolna čudežne bo vse res , vse bo tako kot smo energije, ki jo povzroča, kot pri želeli in sanjali. Samo veijeti je prvem srečanju. Ona je lepa, treba, mlada, sanjska in nepozabna. Vse Srečna vam pomlad ! kar živi, diha, skače ali se smeje, vse kar ljubi, toži, ali sovraži, vse St Radunovič ZAGORJE OB SAVI, d.o.o. Cesto zmage 57, Zagorje Vse najlepše ob l.maju, prazniku dela! 7AS4EVr POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKOM RK RUDAR TRBOVLJE, MARJANOM BOHORČEM T ani je bila proslava 50 I j- letnice rokometa v Trbovljah. Ob tej priložnosti je bila izdana knjiga z naslovom 50 let rokometa v Trbovljah. Trboveljski rokometaši tekmujejo v I. ligi, kar kaže na dobro delo strokovnjakov in igralcev. To je bil tudi povod, da se pogovorimo s predsednikom RK RUDAR Maijanom Bohorčem. V septembru lani je prišlo do menjave vodstva kluba. Kako to? Bivši predsednik je vodil klub več kot en mandat, zato je želel, da nekdo drug prevzame krmilo v svoje roke. Dogovorjeno je bilo, da bo namesto njega postal Anton Čebela za tri mesece v.d. predsednik kluba, nato pa bom sam prevzel to funkcijo. Vaša ekipa je ena redkih iz Zasavja, ki tekmuje v /. ligi. Kako klubu uspeva zbrati ustrezna finančna sredstva? V vodstvu našega klubu vlada prijateljstvo, kar močno vpliva na naše delovanje kluba in posledično tudi na uspehe. Jedro ekipe tvorijo domači igralci. Denarna sredstva zagotavljamo s strani občinskega proračuna in s strani nekaterih podjetij, ki imajo posluh za šport. Imamo praktično najnižji proračun med klubi v I. rokometni ligi. Naš cilj je, da v letošnji sezoni dosežemo v rednem delu tekmovanja, končno uvrstitev do 6. mesta. Dva kola pred koncem prvenstva kaže, da bomo zasedli 5. ali 6. mesto. Play off, v katerem igra prvih osem ekip uvrščenih v rednem delu tekmovanja, pa je težko naprej napovedati končno uvrstitev. Omenili ste, da igrajo pretežno domači igralci. Kako vam bo to uspevalo tudi v naslednjih letih? V naslednji sezoni bomo ekipo okrepili s perspektivnimi zasavskimi igralci, ki naj bi se pridružili sedanjemu jedru ekipe. Kadri za naslednje rodove se kalijo v mlajših selekcijah, kjer redno trenira preko 100 otrok, zato računamo, da bodo ti mladi igralci podlaga nadaljnjemu uspešnemu delu. S kakšnimi težavami se srečujete? Lani smo imenovali za športnega direktorja Dušana Žagarja, ki zdaj pokriva strokovno delo v klubu. Po odhodu našega trenerja in igralca Janija Čopa v Španijo smo imeli srečo pri izbiri novega trenerja, Bojana Levstika, ki je to delo pri nas že opravljal pred leti. Dobro delo se kljub nekoliko osljabljeni ekipi nadaljuje, saj dosegamo načrtovane rezultate. Težave pri sestavljanju ekipe pogostoma povzročajo poškodbe igralcev, med njimi tudi Zorana Senčarja in Luke Štuhca. Načrti za prihodnje ... Prva naloga bo formiranje ekipe za tekmovanje na naslednjem prvenstvu. Zagotoviti bo treba zadostna finančna sredstva. Ena od prioritet je, da bi klub dobil generalnega sponzorja, kar bi zelo olajšalo delo v klubu. Na žalost smo ena redkih ekip, ki nima generalnega sponzorja. Ste zadovoljni s svojo publiko? V ligi imamo najštevilnejšo publiko, ki se dobro spozna na rokomet. Ob tem ne smem pozabiti posebej pohvaliti navijaške skupine Torcide, ki nas zvesto spremlja na vseh tekmah doma in drugod. Vesel sem tudi, da so med našimi zvestimi navijači ljudje iz vsega Zasavja, ki obiskujejo naše tekme in navijajo za naše fante, kjer koli igramo. Ko sem se v nedeljo (13.4. op.a.) peljal na tekmo z ekipo Mobitel Pmle, so v koloni pred menoj peljali avtomobili z zagorsko, hrastniško in litijsko registracijo in se vsi ustavili pred športno dvorano Polaj. Kaj Vas moti? Tudi to, da premalo pišete o naših rokometaših v Zasavcu. Hvala, da ste se pogovarjali z nami. Obljubimo, da se bomo poboljšali in da bomo skupaj z vašo pomočjo pripravili več prispevkov. Irena Vozelj KUD KNAP VABI 26.4. OB 20.00 NA PLOŠČAD PRED ZDRAVSTVENIM DOMOM ZAGORJE * NA PREDSTAVO (EVOLUCIJA) V IZVEDBI GLEDALIŠKE SKUPINE DEJMO NO IZ TRBOVELJ (MLADINSKO GLEDALIŠČE SVOBODA TBOVLJE) * PREDAVANJE MARTE GREGORČIČ (OPERACIJA ŽIVI ŠČIT) O IRAKU (B CEMENTARNA TRBOVLJE Kolodvorska cesta 5, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56-52-300, Fax:03/56-52-440 cementarna.trbovlie@cement-trb.lafarae.com Ob l.maju, prazniku dela, čestitamo in želimo prijetno praznovanje! BARTEC BARTEC-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav 1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++ 386(0) 356-64-366 Fax : ++ 386 (O) 356 64-167 e-mail: info@bartec-vamost.si internet: http//www.bartec.de Ob l.maju PRAZNIKU DELA čestitamo vsem občanom Zasavja in želimo prijetno praznovanje! 3 GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE d.d. Cesta Tončke Čeč 44,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 34 085, Fax: 03/56 27 599 Vodja kartonaže: 03/56 34 065 Fax prodaje: 03/56 27 307 E-mail: info@gep-tika.si Prijetno praznovanje in obilo dobre volje ob l.maju, prazniku dela! w Gostišče s prenočišči 1>ri '-Bibrflnrju Žibert Jože s p. Ob prazniku dela vam želimo prijetne prvomajske praznike! Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56-64-611, Fax: 03/56-64-660 http://www.tref.si, email: info@tref.si Ob l.maju čestitamo vsem sodelavcem njihovim ljudem in občanom. Želimo vam veliko lepih trenutkov! Zmagovalci akcije Naj športniki Zasavja 2002 - Naj ekipa Zasavja SRCE IN PRIPADNOST KLUBU, NE DENAR! Klub malega nogometa Gip Beton MTO iz Zagorja ob Savi nastopa v 1 .slovenski ligi malega nogometa že tretje leto. V sezoni 2000/2001 in 2001/2002 je klub osvojil tretje mesto v državi, letos pa so po rednem delu prvenstva osvojili prvo mesto in so še vedno v boju za naslov državnega prvaka. Ker ste odločili, daje ekipa Gip Beton MTO izmed vseh nastopajočih klubov v kolektivnih športov najbolj navdušila v prejšnji sezoni, smo na pogovor povabili športnega direktorja kluba Branka Praznika - Koso ter (nejuradnega predsednika kluba Janka Gošteta. Branko Praznik “Kosa” Branko, od kod vam pravzaprav motivacija za delo v malem nogometu. Vedno ste namreč polni energije. Zakajjo usmerjate prav v mali nogomet? čepravje treba veliko stvari še urediti. V Zasavju se je mali nogomet pričel v Zagorju prav z Avanturisti, kot je npr. Andrej Zakrajšek, kije zame še vedno legenda slovenskega malega nogometa. Je pa res, da če seje vse skupaj začelo v Zagorju, so Lilijani bolj resno zagrabili organizacijsko in so daleč pred vsemi. V tem danem trenutku pa vendarle mnogi priznavajo, da ste organizacijsko najbolj organiziran klub malega nogometa v Sloveniji. Verjetno je lažje delati v tem klubu, glede na to, da imate za sabo takšnega sponzorja. Res, kapa dol gospodu Berlusconiju, Janku Goštetu in vsem ostalim, kajti brez njih ne bi bilo nič. Sam človek ne zmore vsega. Saj ne rečem, tudi grešimo. V teh dveh letih smo zamenjali veliko igralcev in to zato, ker smo vsakič štartali na naslov prvaka in nismo delali selekcije na daljši rok. Žal pa zveneča imena niso dovolj, mora biti še srce in pripadnost klubu. Na žalost se nekateri tega niso hoteli zavedati. Saj se ve. Če je igralec pošten do kluba, bo pošten tudi klub do njega. Delali smo tudi napake pri izbiri igralcev. Ampak vse v najboljši nameri.. Ne vem. Velikojc športov, kijih rad gledam, tudi na veliki nogomet hodim. Slednjega sem pri pionirjih tudi sam igral. Ko smo ustanovili Avanturiste, smo šli na mali nogomet in od takrat je vse čisto drugače. V Zagorju ni vse samo veliki nogomet, čeprav nekaterim pomeni vse. Kakor njim pomeni vse veliki, pomeni meni mali nogomet. Vse pa je povezano s financami. Tukaj ne pomaga niti motivacija. Žalostnoje, da imamo 6 do 7 lig, iz katere razen dveh izjem ne moremo k sebi privabiti dva do tri dobre domače igralce. Sliši se govorice, da se igralci plačujejo. Normalno, saj gre za prvo ligo. Treba pa je povedati, da smo se menili z več domačimi igralci, toda med slednjimi vsi najprej vprašajo koliko, namesto da bi se najprej izkazali. No, če odgovorim na vprašanje, zakaj mali nogomet... Enostavno povedano j e pri meni tako, da kadar sem živčen potem vem daje to pravi šport zame. Za veliki nogomet npr. mi je čisto vseeno, če zmagajo ali izgubijo z 10:0. Mali nogomet ima perspektivo, Seveda. S ponosom lahko povemo, da smo imeli najboljšega vratarja Dermastijo, en kup reprezentantov, ampak to ni to. Denar bi moral biti zadnji dejavnik, ne pa prvi. Saj razumemo, da nihče ne bo prišel zaradi tega, ker ima denimo rad Gip Beton MTO kot klub. Je pa tudi res, da za pošteno plačilo zahtevamo pošten odnos, na žalost pa so to razumeli le redki. Zato pa vas toliko bolje razumejo sponzorji kluba... Ja, hvala bogu, daje tako. Seveda vse zahvale gospodu Berlusconiju, Janku Goštetu, vsem ostalim v klubu, kot tudi sponzorjem, kot so Željko Železnik, lastnik restavracije Tingl Tangi, kjer imamo vso sezono večetje, g.Drago Vojvodič iz Ljubljane z Avtošolo Sano, ki je eden tistih ljudi, pri katerih veliko velja beseda, ne smem pozabiti tudi na mladega podjetnika iz Zagorja 7As4vr Saša Taškarja. To j e še posebej razveseljivo, da se mladi podjetniki, ki imajo ambicije v našem okolju, na ta način vključujejo v naše okolje.. Tu je še Stanovanjsko podjetje Zagorje z gospodom Tinetom Kosom na čelu, Občina Zagorje z gospodoma Matjažem Švaganom ter Branetom Omahnetom, ne smem pozabiti tudi na uradnega opremljevalca naše ekipe gospoda Milana Smolnikarja, kateremu se zahvaljujemo za njegovo “potrpežljivost”, nenazadnje se moramo zahvaliti tudi Zasavcu in Ginterju Kržišniku. Če sem koga izpustil, se opravičujem. Kolikor govorimo, da je v Zasavju vse črno. so ljudje še Janko Goste zmerom pravi. Znano je, da je med zasavskimi športnimi klubi veliko zavisti A ste v dobrih odnosih npr. z ljudmi iz uprav drugih klubov? Tole z zavistjo... Zelo dobro vprašanje. Osebno mislim, da bi si mali nogomet zaslužil isti status kot veliki nogomet, košarka in kot sem slišal, rokomet. Gospod Švagan bi to moral upoštevati. Vse sloni praktično na enem človeku, to pa niso zanemarljivi stroški. Resda nam občina pomaga z dvorano in zato kapa dol. Mi igramo v prvi ligo in v veliko občinah imajo financiranje klubov urejeno po tem ključu, v kateri ligi igrajo, ne pa da se moramo prijavljati na javni razpis. Potem pa iz proračuna dobimo le toliko denarja, da ne znese niti za sodnike za pol sezone. Če ne bi bilo teh sponzorjev, potem ne vem, kako bi bilo. Nikomur nismo nevoščljivi, saj vemo da sta npr. veliki nogomet in košarka medijsko bolj pokrita. Me pa žalosti, daje rokomet zraven, čeprav ga nočem dajati v nič. Če ima rokomet poseben status, potem ne vidim logike, zakaj ga nebi imel mali nogomet. V treh letih, odkar igramo v Zagoiju, smo bili med prvimi tremi v Sloveniji in to je zagotovo en uspeh, katerega brez sponzorjev zagotovo ne bi bilo. Zato se jim v svojem imenu še enkrat zahvaljujem, kajti vemo, da je v Zasavju težko orati ledino. Kako bo naprej, bodo odločili drugi, vem pa, da to kar smo doslej pokazali ni skrajni domet te ekipe, čeprav bo potrebno pri nas tudi veliko stvari spremeniti. In od teh stvari je odvisno, koliko časa bo Branko Praznik - Kosa vztrajal v malem nogometu? Ne, jaz bom vseeno vztrajal. Jaz nisem polovičarski in tam, kjer sem, sem z vsem srcem. Tudi če nehamo, bodo to zame tri najlepša leta malega nogometa. Tri leta sem okusil slast prve lige in vem, da smo delali napake, tudi jaz, ker sem preveč vetje! določenim igralcem, ki so mene osebno globoko razočarali. Razočaranja so del življenja, po drugi strani pa je lepo videti bivše igralce kluba in njihove sorodnike, da hodijo gledati tekme v Zagorje, kajne? Ja, to je fenomen. Naj kar na točno določenem primeru povem, da na naše tekme hodi gospod Anton Delamea s svojo ženo in tudi sin Denis, kije na večini tekem v Zagorju, zraven so še zet in ostali in tu se vidi, da ljudje še vedno čutijo neko pripadnost, čeprav niso več člani kluba oziroma to niso njihovi družinski člani. Dovolite mi, da ob koncu tega pogovora vsem bralkam in bralcem, navijačicam in navijačem našega kluba zaželim, da lepo preživijo tradicionalni delavski praznik, 1 .maj in-vsakemu svoje! Ko smo besedo dali (ne)uradnemu predsedniku kluba Janku Goštetu, se je prvo vprašanje ponujalo kar samo po sebi. Znano je namreč, kaj ta priznanje pomeni Branku Prazniku. Kaj pa pomeni vam? Igramo v najvišjem rangu slovenskega nogometa in smo bili na prvem mestu po rednem delu in zato smo si naziv najboljšega kluba Zasavja zaslužili. Sploh če primerjamo sorazmeren uspeh drugih klubov, s čimer ne želimo zmanjševati dosežkov drugih klubov. Naslednja sezona - ste se že pogovarjali, ali bo podjetje Gip Beton še podpiralo mali nogomet? V vsakem primeru se bo mali nogomet v Zagorju še naprej igral. Tudi Gip Beton bo v naslednji sezoni igral še vedno v prvi ligi. Če bomo prvaki, bomo šli v izboljšanje igralskega kadra, kjer smo že imeli stike z nekaterimi vrhunskimi igralci za slovenske razmere,*'če pa bomo to udejanjili pa je odvisno od rezultata v letošnji sezoni. V vsakem primeru bomo vsaj še drugo leto igrali v prvi ligi. Ali bo to ekipa iz domačih fantov, ki se bo borila za obstanek ali vrhunska ekipa, ki bo naskakovala naslov, pa je odvisno od letošnje končne uvrstitve. Besedilo: Peter Motnikar, sliki: Peter Ravnikar ■■Pl GIP BETON rSMTO h*lrii ZAGORJE Vsem delovnim ljudem Zagorja in Zasavja želimo vesele prvomajske praznike! Nova pomlad, nova spoznanja in nova pričakovanja, prijetne proste dni, lepo pomlad in svetlo prihodnost Vam želi Zasavska ljudska univerza TASAvr yFUNŠTERC -------- VELIKA NOČ - NAJVEČJI PRAZNIK KRŠČANSTVA pet je prišel čas, ko se vsi veselimo in LJtekmujemo, kdo bo napravil naj lepše pobarvanojajce. Poleg božiča in velikega šmarna je velika noč pri nas glavni cerkveni in ljudski letni praznik. Takrat se kristjani spominjajo kako je Kristus vstal ob prvem jutranjem svitu. Ta noč naj bi bila velika, ker je Kristus z svojim vstajenjem odrešil svet. V nasprotju z božičem, ki je določen po sončnem koledaiju, je Mojzes določil veliko noč po luninem. To je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Praznuje se kot poseben cerkveni pomladni praznik od 4. stoletja naprej. V drugih jezikih se velika noč imenuje še: velikonoce (češko), Uskrs ( vstajenje, po hrvaško in srbsko), ali pa prevzeto hebrejsko Pasha v ruščini, Pasha in Lampri v grščini, Pasena v španščini... Pasha (pesah) pomeni v hebrejščini »jagnje« ali pa »obed«. Jagnje je bilo simbol pomladi in je kasneje postalo simbol za Kristusa (agnus dei, božjejagnje). Teden pred veliko nočjo je veliki teden in v njemu je seveda cvetna nedelja. V cerkvi se blagoslovijo butare, oljčne vejice in šopki pomladanskega zelenja.Tudi drugod so za to določene cvetice, zelišča in vejice dreves in grmov. V Srbiji nosijo otroci v cerkev ozelenele vrbove vejice.Cvetna nedelja je spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem, kjer so ga dočakali s palmovimi vejami. Statusni simbol so butare imele predvsem na podeželju. Še vedno je tako. Na cvetno nedeljo mnogi pridejo v cerkev in pred njo, da bi videli kdo ima lepšo in večjo butaro. Z njo se postavljajo vaški fantje in seveda otroci. Razen družinskih je treba omeniti tudi vaške butare. Žegnani les pri nas je: drenek v Beli krajini, presta, cvetnik, cvetovec, na Koroškem, vejnik v okolici Šoštanja, butara v Zasavju, v sp. Savinjski dolini pa leseni žegen, butara, ali pušeljc, presnec v Prekmurju, vivnik na Krasu in Goriškem, hebanca v Bohinju... Posebno slovijo ljubljanske butare. Te so narejene predvsem iz pobarvanih oblancev, različnih barv, z malo svežega zelenja. Z blagoslovljenimi butarami ponekod obhodijo vso domačijo. Povsod kjer je kaj dragocenega mora biti delček žegna. V Čemšeniku butaro položijo na podstrešje, da varuje dom pred slabim vremenom in vsemi nesrečami. Po potrebi, če je neurje, vržejo vejico ali dve v peč. Nekateri pa jo porabijo celo pri peki kruha. V mestih butarice predstavljajo sobni okras. V naših krajih so znane različne šege in navade v času velikonočnih praznikov. Na veliko sredo se ureja božji grob, na četrtek utihnejo orgle in zvonovi do velike sobote. Včasih so rekli, da so zvonovi odšli v Rim, v Bohinju, pa še vedno pravijo da Bog spi. Edini dan, ko v cerkvi ni maše, je veliki petek. To je tudi naj strožji postni dan. V času posta seje nekoč jedla »aleluja«, posmajed. Na veliko soboto, pa sc blagoslavljata S. ogenj in voda. Žegen je opisal že Valvasor. On je tudi prvi omenil rdeče pobarvana jajca pri nas. Kako je v drugi polovici 17. stoletja izgledal kranjski žegen? To je bila osoljena govedina, prekajena svinjina, rdeče pobarvana jajca in veliki kolač, ki je bil nadevan s posebnim nadevom. Bilje zvit v krog in je tehtal deset ali pa več kilogramov. Kdor je mogel, sije preskrbel jagnje, ki so ga tudi nesli k žegnu. Velike razlike v žegnu od takrat pa do danes kot vidimo ni. Vsaka jed ima svoj pomen. Meso predstavlja Jezusovo telo, hren njegovo trpljenje in žeblje na križu, pirhi so kaplje njegove krvi, kolač (potica) pa njegova trnova krona. Jajca so najbolj tipična velikonočna jed in simbol tega praznika. Povezana so s številnimi šegami in navadami. Mnogi narodi imajo jajce v svoji mitologiji. V krščanstvu jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, pa tudi Marijino rojstvo. Pobarvana jajca so poznali že na Kitajskem, v Perziji, Grčiji, Rimu, Egiptu, Rusiji...Jajca so bila najprej pobarvana rdeče (piros v grščini pomeni ogenj, madžarsko pa rdeča barva). Tako imamo pri nas pirhe, v Prekmurju pa remenice, remcnke.ker tam rumen pomeni rdeč. Vsem pa je znan pomen rdeče barve: zdravje, kri, ogenj, energija, srce, ljubezen, novo življenje... Pisanice ali pisanke iz Bele krajine in Prekmurja spadajo v najlepša pobarvana in okrašena jajca v Evropi.Motivi na pisankah so različni: krščanski simboli, cvetje in druge rastline, geometrični in stilizirani liki in v novejših časih tudi napisi. Pisanice se okrašujejo z voskom in barvami. Še danes se marsikje uporabljajo naravne barve (čebula, žafran, češmin, lubje), da pa se jajca lepše svetijo jih namažejo s slanino. No, zadnje čase lahko občudujemo tudi praskanke ali drsanke. Jajca se najprej pobarvajo, potem pa se na lupini praskajo različni motivi. Lahko se pobarvajo še enkrat z drugo barvo, da se dobijo različni odtenki. Kakšna pa bi bila velika noč brez zajčka ? On prinaša pobarvana jajca, na velikonočnih voščilnicah pa je tudi zelo pogost motiv. Družbo mu delajo piščančki, kokoši in včasih petelini.Zajec je simbol plodnosti, pomeni pa tudi ponovno rojstvo in vstajenje. Zajčja noga preganja uroke in čarovništvo. Pri nas in drugod so znane razne igre s pirhi. Tekmuje se za najlepše in najtrše jajce.To je sekanje, turčanje in valinčanje. Ljudje med sabo menjajo pirhe. S pobarvanim jajcem so včasih tudi zdravili. Da bi se dom obvaroval pred kačami, kuščarji, polži in vsako nesrečo se zdrobljene jajčne lupine raztrosijo okrog hiše ali domačije. Žegna so deležni vsi v hiši, tudi živina, ponekod ga nosijo tudi na polja in travnike. Podobne navade so tudi pri naših sosedih, na Hrvaškem in v Srbiji. V Srbiji tekmujejo cele vasi, kot rečejo, “v tucanju jaja”.To pa niso samo kokošja, temveč tudi gosja , račja ali pa puranja. Na veliko nedeljo se ponavadi ostane doma, na veliki ponedeljek, pa se gre po pirhe ali pisanke, to se pravi po velikonočno darilo. Na Štajerskem in Koroškem botri obdarujejo otroke z sladkarijami, jajci, sadjem in kolačem, zadnje čase pa še z denarjem. Upamo, da ste letošnje velikonočne praznike lepo praznovali in dobili obilo pirhov . St. Radunovič ZLATE ROKE MARIJE ŠTEFANEC X J edno je bilo tako. Vse, kar so V Marijine oči videle, to so njene roke znale narediti. Morda je to podedovala po babici, -stari mami, ki je bila prava umetnica v izdelovanju vencev, venčkov in tako imenovanih »suhih rož«. To je bilo včasih kar v čislih pri nas, potem pa je utonilo v 7AS4£vr pozabo, no morda le ne za vedno. V Marijini družini so vedno imeli posluh za vse kar je lepo, za cvetje, ročna dela, petje, likovno ustvarjanje... Obiskovalci Doma za ostarele Franc Salamon lahko občudujejo poslikana jajca, ki jih z veliko ljubezni in potrpljenja ustvarja Marija. Zato, ker jih ponavadi najprej pobarva, potem pa praskanjem barve riše ornamente, kjer posnema naravo, rastline , cvetove, ptičke, celo božične motive in pejsaže, se takšna poslikana jajčka imenujejo praskanke ali drsanke. Njene praskanke, so izpihnjena jajca, tako da so to lahko prelepi obeski, ali pa minijatume vazice.Najprej so bile njene praskanke enobarvne, zdaj pa so že niansirane in večbarvne. Da pa jajčka ne bi bila osamljena Marija poskrbi še za piščančke, kokoši in seveda, ni poslikanih jajc brez zajčkov.Njeni prijatelji in sorodniki se veselijo praznikov zaradi Marijinih enkratnih daril. Za vsakega posebej pripravi pravo umetnijo, pa naj so to drsanke, zajčki, metuljčki, božično novoletni okraski, ikebane, ali pa prekrasni prti ročne izdelave.Včasih je izdelovala tudi butare, vendar se je zaljubila v praskanke in zdaj uživa v izdelavi le teh. Njene mojstrovine ste lahko videli tudi v galeriji Delavskega doma v Trbovljah na prednovoletni razstavi društva invalidk. Marija na televiziji rada spremlja oddaje, ki govore o izdelavi pirhov, okraskov in drugih malih umetnin. Tako je tudi prvič srečala praskanke. Družbo ji včasih dela vnuk Luka. On je sokriv za izdelavo pobarvanih jajčk. Ko je bil še čisto majhen FUNŠTERC M -----------------------i_^L sta veliko časa preživela skupaj. Tako sta začela tudi barvati jajčka, kjer j e Luka pokazal pravi ustvarjalni navdih, Marija pa od takrat tekmuje kar sama s seboj in svojo ustvarjalnostjo v izdelavi priljubljenih praskank. Dober glas seže v deveto vas. Marsikdo, ki se sreča z njenimi izdelki, si zaželi delček te lepote tudi za sebe.Zato bo Marija uredila avtorske pravice in potem bo lahko vsak, ki to želi, odkupil mojstrovino, ki mu je najbolj všeč. Tako njene umetnosti ne bodo deležni samo sorodniki in znanci. Vsi bodo lahko uživali ob pogledu na Marijino ustvarjalnost. Mi pa ji želimo še veliko prijetnih trenutkov in da bodo njena pobarvana jajčka vsako leto lepša. Veselili se bomo praznikom v pričakovanju novih lepot, ki so prava paša za oči in užitek za dušo. St. Radunovič SLOVENSKI MAJNIK TV' adar rečemo prvi maj, J^-ponavadi mislimo na mednarodni delavski praznik. Zgodovina tega (delavskega praznika) sega do leta 1886, ko so delavci v Chichagu postavili zahtevo po osem urnem delovnem času. V Ljubljani so ga prvič praznovali 1890. Iz bližnje preteklosti pa se spominjamo vojaških in delavskih parad. Na ljubljanskem gradu so na predvečer prvega maja streljali iz topov. Mesec maj ( maius ) je dobil ime po rimski boginji rasti Mai. V grški mitologiji je Maja bila Hermesova mati, v rimski pa Merkurjeva. Pomembna je tudi Flora, boginja rož in pomladi. Včasih so pri nas prvemu maju rekli majski dan, ker j e častil začetek poletja in vse kar je zeleno (podobno kot jurjevo). Pripadal je svetnikom Florijanu, Filipu in Jakobu.To so bili kmečki svetniki. Na ta dan so ljudje okrasili z zelenjem dvorišče, vrata, voz in živino. V središču vasi pa so postavljali prvomajski mlaj. To ni bila samo smreka, kot smo vajeni danes, temveč tudi breza, topola, ali pa bor. Mlaj je bil okrašen, prav tako kot v današnjih dnevih. Na vrhu zastava in bunka, deblo pa ovito z bršljanom. Pod smrekovino, venci iz cvetja in zelenja. Spodaj je bil včasih tudi kakšen napis.Seveda ni bilo vseeno, katera vas bo imela večji in lepši mlaj. Drugod po Evropi so prav tako krasili domove z zelenjem. Tudi v Angliji so postavljali mlaje kot simbole pomladi. Vsako leto prvega maja bi izbrali majsko kraljico in kralja, nekje na planem med rožami in zelenjem. Mlaj v slovenščini pomeni mlad. Izročila pravijo da so prvi mlaji v Evropi bili postavljeni v Franciji v 13. stoletju. Stari narodi pa so ga imeli že veliko prej. Simboliziral je drevo življenja. Okrog mlaja seje veselilo in plesalo. Plesi so bili ritualni - poletje je premagalo zimo.Ljudje so si med sabo darovali cvetje. V Parizu še danes darujejo šmarnice za prvi maj. Maja cvetijo šmarnice. Prvi maj je prvi dan šmarnic, vsakodnevnih majniških večernih pobožnosti v čast Device Marije. Iz imena sv. Marije so nastale besede: šmarnice, šmarno in šmaren. Zelenje, cvetje, butare, mlaj.. .predstavljajo pomlad, novo življenje in nov začetek. ---------------------------------------------------St. Radunovič 50 LET OD ZAČETKA GRADNJE DELAVSKEGA DOMA T"Xne 19. aprila letos je minilo 50 let, odkar JLVso začeli v Trbovljah na Trgu Svobode graditi nov kulturni dom, imenovan Delavski dom. Gradili so ga štiri leta in 29. novembra 1956 so ga tudi slavnostno odprli. Priprave na začetek gradnje so potekale že nekaj časa prej, po sprejetju vseh potrebnih dovoljenj pa so tega dne dejansko pričeli z delom. Dom je gradila nepoklicna skupina ljudi, ki so želeli v Trbovljah zgraditi novo kulturno središče, ki naj bi služilo številnim generacijam domačinov na kulturnem, izobraževalnem, družabnem in še kakšnem področju. Odbor za gradnjo Delavskega doma Trbovlje so tvorili Lojze Ribič - predsednik, Milan Kožuh - podpredsednik, Tine Gosak, Tone Mahkovec, Jože Čibej, Vencelj Miklavčič, Franc Novak, Jože Skrinar, Mirko Ranzinger in Tine Lenarčič - tajnik. S tem odborom pa je tesno sodelovala še vrsta drugih ljudi, ki so vsak po svoje pomagali pri gradnji. Glavni projektant doma je bil arhitekt Marko Zupančič, statik Lojze Čigon, dipl. ing., šef gradbišča je bil Mirko Ranzinger, st. s sodelavci Tonetom Božičem, Silvom Rejcem in polirjem Zelkom Zoltanom. Vsak član gradbenega odbora je imel svojo zadolžitev. Gradbena in deloma obrtniška delaje izvajal gradbeni oddelek zunanjega obrata Rudnika Trbovlje - Hrastnik s številnimi sodelavci. Odbor je pridobival sredstva za gradnjo iz raznih virov. Mnogo gradbenega materiala so prispevala številna podjetja, npr. Železarna Jesenice je dala betonsko železo, podobnih podjetji pa je bilo še veliko. Denarna sredstva so bila iz raznih virov OLO in MLO Trbovlje, deloma tudi iz republike, v glavnem pa so bila najeta pri banki. Mnogo je bilo tudi prostovoljnega dela. Gradnjo pa so spremljale tudi številne težave. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, pa tudi zaradi prepovedi republiške gradbene inšpekcije je občasno prihajalo do prekinitve gradnje. Težave pa so povzročali tudi nekateri iz kulturniških ter predvsem političnih krogov od Ljubljane do Beograda. Vendar je bila gradnja kljub vsemu kmalu končana. Na dan otvoritve gradbišča in začetka gradnje se je zbralo okrog 500 ljudi. V programu sta sodelovala Delavska godba Trbovlje in moški pevski zbor Zatja, govor pa je imel predsednik Lojze Ribič. Po govoru j e kot prvi zasadil lopato, za njim pa so to ponovili še Milan Kožuh, Tine Gosak, Lojze Dular, Ivan Šorn ter zastopniki raznih organizacij. Začelo se je novo poglavje trboveljske zgodovine. Novo zgrajeni dom je v celoti upravičil svojo gradnjo. FUNŠTERC ROJSTNI DAN X Tekaterim je to prijeten iNdan in se ga veselijo in ga z veseljem praznujejo, drugim je "nebodigatreba", ki bi ga najraje preskočili in pozabili nanj in na to, da pomeni eno leto več pri merjenju časa bivanja na tem planetu. "Nalaganje" let lahko imenujemo staranje. Lahko pa se odločimo za besede, ki imajo mnogo prijaznejši prizvok, kot so dozorevanje, množenje izkušenj in modrosti. Slednje zagotovo drži za Dom upokojencev Franca interes, da se izboljša kvaliteta življenja starejših ljudi in da se generaciji, mlajša in starejša, čim bolj trdno povežeta. Tudi župan Bogdan Barovič je vsem "domskim" voščil za praznik in poudaril, da se med njimi dobro počuti, zasluge za to pa gredo vsem delavcem, vodstvu, stanovalcem in zunanjim sodelavcem. V kulturnem programu so sodelovali upokojenci Doma F. Salamon Trbovlje, Zasavski rogisti, Sergej Bočko z monologom "Medved". Salamona v Trbovljah. Vsako leto je bivanje v njem zanimivejše, boljše, predvsem pa prijaznejše in bolj kakovostno, polno. Štiriindvajset let se vodstvo in vsi zaposleni v domu upokojencev na Tereziji trudijo, da po svojih najboljših močeh olajšajo svojim stanovalcem življenje, ki zna biti še kako kruto in neprizanesljivo. Osrednja prireditev ob praznovanja štiriindvajsetega rojstnega dne je bila v petek, 11. aprila 2003, v jedilnici, ki služi tudi kot dvorana za proslave in praznovanja. Le-ta je bila, kot običajno, polna stanovalcev, sorodnikov in obiskovalcev in povabljenih gostov. Zbranim je spregovorila Danica Hren, ki je že sedem let direktorica doma. Kratko je povzela delovanje znotraj doma in povezovanje navzven z društvi, šolami, klubi in drugimi organizacijami v občini, skratka z vsemi, ki jim je glasbeniki Glasbene šole Trbovlje. Pred mikrofonom pa so se s čestitkami in lepimi željami ob jubileju zvrstili tudi predstavniki iz sosednjih domov upokojencev, predsednik Društva upokojencev Trbovlje, predstavnice Rdečega križa Trbovlje, Zveze borcev NOB občine Trbovlje... Posebno presenečenje je bilo podelitev priznanja, ki ga Glavni odbor Zveze združenj borcev NOB Slovenije že pet let podeljuje tistim organizacijam in posameznikom, ki se že desetletje in več trudijo ohraniti spomin na narodno osvobodilni boj, na upor slovenskega naroda proti okupatorju. Na tem področju je vsa ta leta uspešno deloval tudi Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje, zato mu je bila podeljena Srebrna plaketa za ohranjanje spoštljivega odnosa in spomina na narodno osvobodilni boj. Priznanje je direktorici Danici Hren predala Ela Ulrih - Atena. Častni gost prireditve je bil Janez Stanovnik, član Glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, ki ga mnogi zasluženo imenujejo "oče naroda". S svojim govorom je navdušil prisotne, ki so s "Tako je!" pritijevali njegovim besedam. Ob tej priložnosti je svoja dela razstavil v preddverju doma slikar Drago Vukovič iz Trbovelj, iz zakladnice naše ohranjena doživetju m spomini stanovalcev na preteklost, opisi vsakdanjega dne v domu, njihove aktivnosti in občutki o trenutkih, ko se življenje, kdo ve kolikerič že, postavi na glavo. V pesmi in prozi so ohranjeni napori in želje ponovno pognati korenine v nekem drugem okolju. Tudi delavci doma so prispevali svoje misli o preživljanju delovnega dne v domu in o obveznostih in nalogah, ki jih čakajo vsak dan kulturne dediščine pa so bile razstavljene mojstrovine leetnatih src mojstra Hrabroslava Pergarja iz Slovenj Gradca in velikonočni pirhi Marije Štefanec iz Trbovelj. O razstavljalcih je spregovoril literat, rojak, Janez Krajnc iz Ljubljane, jih predstavil in otvoril razstavo. Vsako leto ob jubileju izide tudi domsko glasilo, ki ima naslov Dobra volja je najbolja. V njem so v pisani besedi in so vse povezane z ljudmi. Vsako praznovanje, vsaka prireditev pripomore, da sonce posije v srca, ki so nemalokrat tudi strta in ovita v sivino brezciljnega dne in vsak od zaposlenih se po svojih najboljših močeh trudi, da sončnim žarkom odpre pot. Vsak obisk svojca ali gosta pa pomeni stik z življenjem, ki včasih zaobide Dom na Tereziji in mu je potrebno pokazati pot. MaH 7AK4vr FUNŠTERC KLJUČ JE MEDSEBOJNO ODPUŠČANJE 17' vstahij in Bronislava iL Urbanija iz Medijskih Toplic praznujeta biserno poroko. Pred 60 leti, natančneje v soboto 24. aprila 1943, sta stopila na skupno življenjsko pot, na kateri še vedno zvesto vztrajata. Poznata se že od otroštva. Bronislava (Bronja) je po vrnitvi njene družine iz izseljeništva v Franciji živela na medijskem gradu, Evstahij (Egon) pa na sosednji domačiji. Egon je devet let starejši od Bronje, kije bila ob poroki stara nepolnih 17 let, zato razumeta. Egon se je izučil za tesarja, a je delal kot rudar in rudarski inštruktor. Bronja je gospodinjila in skrbela za otroke; ko je bil najmlajši v 2. razredu osnovne šole, pa se je zaposlila na današnjem Etiju. Egon je bil navdušen planinec in kolesar. Planinaril je doma in v tujini. Na Triglavu je bil recimo 25-krat. Bilo je obdobje, ko seje vsakih 14 dni zgodilo, daje po končanem ‘šihtu’ prišel domov, sedel na kolo in sc odpeljal v Kamnik. so morali njeni starši uradno privoliti v poroko. Ohcet so imeli doma pri Egonu in je kljub vojnemu času dobro uspela. Do leta 1952 sta živela na Egonovi domačiji, nato pa sta se preselila v novozgrajeno hišo v Medijskih Toplicah, kjer živita še danes. Nekaj mesecev po poroki se je rodil sin Evstahij (Ljubo), nato še hči Urška in sin Bronislav (Bruno). Med vnuki so Samo, Tomaž, Jure in Žiga, pravnuk pa je trimesečni Miha. Vesela sta, da se s svojimi potomci dobro Pozno zvečer seje vrnil. Bronja je bila na Triglavu enkrat in pravi, da je bilo to čisto dovolj. Med dogodki, ki se jih najraje spominjata, je bila gotovo vselitev v lastno hišo, zelo pa sta bila zadovoljna tudi takrat, ko so se otroci zaposlili. Po drugi strani sta zlasti med vojno preživljala številne težke trenutke, še posebej spomladi 1944, ko je nacistična oblast celo družino aretirala in poslala v trboveljske zapore. Ženo s sinom so izpustili po šestih, Egona pa po devetih tednih. Egon je bil sprva v preiskovalnem zaporu, kjer je skupaj s sozaporniki slutil bližino smrti, a se je končno vse srečno izteklo. Po vrnitvi domov se je takoj pridružil partizanom, kjer je razloga prenehal z gibanjem. Za zdravje skrbita tudi z vsakoletnim obiskovanjem zdravilišč. Prekaljena zakonca sta prepričana, da je edini način, da dva ostaneta (dolgo) skupaj, ostal do konca vojne. Bronja pravi, daje bila vedno obveščena, kje se nahaja in kako je z njim, kar ji je prihranilo obilo skrbi. Egon seje upokojil leta 1970, Bronja pa dvanajst let kasneje, tako da sta že več kot dvajset let 24 ur na dan skupaj. Nikoli jima ni dolgčas. Postorita vsa dela v hiši in okrog hiše. Včasih se sprehodita do Čemšeniške planine ali Klančiš. Egon še vedno čuti kolesarsko žilico, zato se zna zgoditi, da ga srečate na Limbarski gori s kolesom. Sicer pa jima za prevoz dobro služi tudi 24 let stari, a dobro ohranjeni kadet. Rada bereta časopise in revije ter uživata v TV prenosih športnih tekmovanj. Zelo sta hvaležna za trdno zdravje. Egon poudarja, da ga morda ne bi bilo več med živimi, če bi zaradi bolezni ali kakšnega drugega potrpljenje v medsebojnih odnosih. Nujno je odpuščati, čeprav pogosto ni lahko in se prikrade tudi kakšen ‘tihi’ dan. To svetujeta vsem, ki stopajo na skupno življenjsko pot. Pa še nekaj velja omeniti. K njunemu zdravemu načinu življenja je prispevalo tudi dejstvo, da sta oba znala reči “ne” alkoholu. Za konec še zanimivost v zvezi z njunima redkima imenoma. Egon (pri rudniku so ga klicali tudi Evgen) je svoje uradno ime dobil, ker je rojen na dan, ko goduje Evstahij. Bronja pa ima ime, ki je najbolj pogosto na Poljskem. Rodila seje v Franciji. Njihova soseda je bila Poljakinja Bronislava, njeno ime pa je bilo všeč Bronjini mami. Boštjan Grošelj Letni koncert MoPZ Svoboda Hrastnik Velikonočni koncert V FARNI CERKVI "X 7 četrtek, 10. aprila ob 20. uri seje V v farni cerkvi sv. Martina v Trbovljah odvijal velikonočni koncert.V programu so nastopili Nina Kompare - sopran, Franc Kompare - trobenta in krilni rog, Tomaž Plahutnik - citre, Tomaž Bajželj - orgle in Tone Ftičar, ki je imel na skrbi scenarij in povezovanje programa. Vsi ti izvajalci so predvajali skupno štirinajst del raznih domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta je bil Velikonočna skrivnost in glasbi, pesmi in besedi. Vstopnine ni bilo. Udeleženci koncerta so bili z izvedbo izjemno zadovoljni. T.L V torek, 15. aprila so Hrastničani spet napolnili dvorano Delavskega doma, kjer so nastopali pevci Svobode Hrastnik. Karte več tudi tokrat ni bilo mogoče dobiti. V prvem delu so večidel programa namenili koroški narodni pesmi, zaključila pa sta ga Vanjo Tomc in Alojz Stradar z venčkom partizanskih pesmi s harmoniko. V drugem delu je nastopil gost večera Ivica Šerfezi, še vedno galantni, radoživi gospod, kije poleg svojih evergrinov zabaval poslušalce še z raznimi štosi - predvsem na svoj račun. Čeprav je bil Ivica Šerfezi zvezda v šestdesetih letih, ga je z navdušenjem poslušala tudi mlajša generacija. Šerfezi je pohvalil tudi hrastniške pevce in jim kar mimogrede predlagal slovensko turnejo... Višek koncerta je predstavljal tretji del, kjer so prikazali veseloigro Zakonski jarem. Vse se je dogajalo za gostilniškim šankom, kjer so seveda tudi prepevali - pretežno pivske narodne. Na kitaro jih je spremljal Štefan Kajič, na harmoniko pa Alojz Stradar. Kontrabas je pripadal Vanju Tomcu, ki je tudi zborovodja MoPZ. Sceno si je zamislil in izvedel Boris Volaj, scenarij in režijo pa sta prevzela oče in sin Janko in Dušan Kumlanc. Če povemo, daje pela in igrala v veseloigri tudi Agnes Kumlanc, ugotovimo, da so nastopale kar tri generacije Kumlančevih. Koncert je omogočila Občina Hrastnik, program pa je vodila Manja Goleč. Fanči Moljk ZDRAV DUH ZAKAJ BI NE PELI IN BILI VESELI?! reveža Kulturnih društev ^JTrbovlje je v četrtek, 10. aprila 2003, v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje gostila društva Svobode Center, z dirigentko Ido Virt in iz istega KD še Moški pevski zbor Zarja z zborovodjem Rihardom Majcnom Mešani pevski zbor KD Svoboda Trbovlje z Barbaro Bola (foto: Podbevšek) na Občinski reviji šest odraslih pevskih zborov iz Trbovelj. Na koncertu so se predstavili Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje z zborovodko Nando Guček, Moški pevski zbor Zveze lovskih skupin Zasavje, Trbovlje, ki ga vodi Albert Ivančič, Mešani pevski zbor Slavček Trbovlje, ki deluje pod okrilje Kulturnega ter Mešani pevski zbor KD Svoboda Trbovlje z zborovodko Barbaro Bola in nazadnje od vseh najmlajši zbor, po starosti pevcev in po času delovanja, KD Mešani pevski zbor Akademik, ki ga vodi zborovodja Blaž Rojko. Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Trbovlje, ki z vodjo Mihom Hercogom, je bolezen nekaj njegovih članov preprečila nastop. Publiki so se nastopajoči zbori predstavili z izborom pesmi iz »železnega repertuarja« slovenskih narodnih in umetnih pesmi, segli pa so tudi po delih tujih skladateljev. Revijo je poleg obiskovalcev, ljubiteljev zborovskega petja, kijih je v Trbovljah zagotovo več, kot pa se jih je zbralo v dvorani, po strokovni plati spremljal Mitja Gobec. društev Trbovlje, oziroma njen predsednik Vinko Kovačič, podeli tri plakete, kot priznanje za dolgoletno uspešno in prizadevno delo na kulturnem področju. Prejeli so jih Oskar Čamer, pevec, na predlog KD Čeče, Jere Marjana, lutkarica, na predlog VVZ Vrtec Trbovlje in Škrbec Emil, likovnik, na predlog Relik-a Trbovlje. To je bil še ena izmed predstavitev zborovskega petja v Občinska revija odraslih Trbovljah, kijih v spomladanskem pevskih zborov je bila tudi času v Zasavju zagotovo ne priložnost, da Zveza kulturnih manjka. -------------------------------------------------- MaH Kot glasbeniki pravi, zatrobili so in zaigrali T 7sak učitelj se po svoje V trudi, da učence kar najbolj navduši za svoj predmet. Tudi pedagogi zagorske glasbene šole se venomer trudijo, da je veliko interesa za učenje inštrumentov, da učenci radi in veliko nastopajo ter marsikakšne spodbudijo tudi za nadaljnji študij glasbe. Na vsakoletnem pomladanskem koncertu se ponavadi predstavijo s svojimi najvidnejšimi dosežki, saj njihovi učenci dosegajo dobre rezultate tudi na državnih tekmovanjih. Kot je v uvodnih besedah dejala Danica Kovač, ravnateljica Glasbene šole Zagorje, jim veliko pomeni tudi zvesta publika, ki zna z aplavzom nagraditi nastopajoče. Da pa je bil koncert dobesedno pomladanski, so poskrbeli tudi z domiselno sceno spomladanskega cvetja, katero je pripravila Metka Podpečan, koncertu pa so dodali še pomladno obarvane pesmi zagorskih pesnikov: Francija Lakoviča, Francke Šmit, Vesne Berk, Vlada Garantinija in ob 100- letnici rojstva še pesmi pokojne zagorske pesnice Vide Tauferjeve. Za veselo pomladansko vzdušje pa so poskrbeli nastopajoči: Eva Vrtačnik na kljunasti flavti s pesmijo Tchlemana: Partita, Matevž Vidic na violini s skladbo Suzukija: Go teli aunt rhody, sledil je nastop kitarskega kvarteta v sestavi 74Wr MM ‘ii 24.MALTRAVNA2003 Natalije Ložak, Mateje Podkrajšek, Mateja Grujiča in Tadeja Šinkovca s skadbama Telemana: Allegro in Cha-cha, zanimiv je bil tudi nastop kvarteta flavt v sestavi Vite Benko, Barbare Miklič, Andreje Grčar in Veronike Razboršek s skladbo Gossca: Tamburin. Skladbo Klavirski trio skladatelja A. Miška sta zaigrali Urška Piki (violina) in Nina Beja (violončelo), pri klavirju ju je spremljala Urška Vidic. Med nastopajočimi pa je pomladanski koncert popestril še harmonikarski trio v sestavi: Blaž Izlakar, Robert Lazar in Gregor Strmljan z Brahmsovim Madžarskim plesom. Rachmaninovo Italijansko polko je na flavti zelo doživeto zaigrala Doroteja Fleguš, Rebikov Melanholični valček je na klaviiju odigrala Aleksandra Debevec, jazzovsko Armitagovo pesem Let’s ali take easy pa so zaigrali: Tanja Gomilar (saksofon), Matic Ajtič (saksofon) in Simon Prašnikar (klavir), s prepričljivo izvedbo pa je navdušil tudi trio kla-rinetov v sestavi: Klemen Drnovšek, Boštjan Škoberne in Gregor Brinovec, ki so zaigrali Glavnikovo Alpsko polko in mehiško narodno: La cucaracha. Seveda pa je največ aplavza požel Otroški pihalni orkester GŠ Zagoije, katerega dirigent je Drago Peterlin, pri katerem je solo na pozavni pri VVilliamsovi skladbi: Trombons odigral Vito Poredoš. Trem skladbam so dodali še eno, ker so navdušili z resnim ------------------------h pristopom in zanimivo izvedbo. Mentorji nasto-pajočih so bili: Metka Podpečan, Jožica Zupan, Jernej Ramšak, Božidar Bučevec, Ivica Obrni, Klavdija Feguš, Slavi Gregl, Nataša Burger, Aleš Stopinšek in Marjan Grošelj. Moderatorka koncerta, Vanda Kopušar, paje dejala, da naj glasba s svojo radoživostjo, prisrčnostjo in veselostjo razvname naša srca v te pomladanske dni. P.R. Slike: Stane Weiss Koncert Učiteljskega zbora OŠ Gradec J Kulturnem centru v Litiji je v petek, 11. 04. 2003, potekal letni V koncert Učiteljskega pevskega zbora OŠ Gradec. Zanimiv pevski večer so tokrat kot gostje popestrili člani in članice Mešanega pevskega zbora Srebrni (g)las Društva upokojencev Žiri. Zanimiv in speven vokalni del programa, ki je zajemal tako slovenske narodne pesmi kot tudi znane pesmi domačih in tujih avtorjev, so s svojimi instrumenti obogatile tamburašice Helena, Marika in Katarina ter harmonika^ in pianist Evgen. UPZ OŠ Gradec deluje že od leta 1994. V tem času je sodeloval na mnogih različnih prireditvah in koncertih. Pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic pa se že pripravljajo na 10. jubilejni koncert, ki bo naslednje leto ob približno istem času na istem mestu. Že vnaprej vljudno vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja. Marina Eltrin RAZSTAVA X J Galeriji Delavskega doma v V Trbovljah sc od srede, 9., do srede, 23. tega meseca, razstavljata likovna dela gosta Društva revirskih likovnikov, Relik Trbovlje, Marjan Židanek in Boleslav Čeru. Oba sta člana društva DOLIK z Jesenic. Društvi veže dolgoletno pristno sodelovanje in izmenjava razstav del njihovih članov. Na otvoritvi je ustvarjalca in njuno delo predstavil predsednik Relik-a Branko Železnik. Za glasbeno spremljavo je poskrbela mlada in obetavna kitaristka iz Trbovelj Martina Mirinič, kije na državnem prvenstvu zasedla drugo mesto in osvojila srebrno priznanje. Gostujoči slikar Marjan Židanek se odlikuje zlasti v slikanju krajine in tihožitij. Odraščal je pod tovarniškim nasipom jeseniške železarne in iz tega področja nastaja obsežen opus slik, ki so tudi dragocen zgodovinski dokument jeseniške preteklosti. Za njim je trinajst samostojnih razstav in več kot osemdeset skupinskih. Je produktiven slikar, ki je na začetku ustvarjal v oljni tehniki, zadnja leta pa največ v pastelu, kredi - sepiji in akvarelu, obvlada risbo in poizkusil se je tudi z varjenimi skulpturami. Z več samostojnimi razstavami in sodelovanjem na številnih skupinskih razstavah širom Slovenije se ponaša zelo ustvarjalen slikar Boleslav Čeru. Slikanje mu pomeni pisanje občutkov notranjih doživetij, ki se hitro spreminjajo in sanj, ki se prepletajo z resničnostjo. »...Zato tudi na slikah Boleslava Čeruja ni naključna nobena človeška figura in prav tako ne predmet in celo arhitektura ali nenavadno okolje, razpeto med dnevom in gostim pokrovom temne noči ter zato podano v primerno ekspresivni barvni lestvici. Vsi ti raznovrstni elementi so na njih združeni v nelogične povezave, ki so bile prav tako ljube predvsem nadrealizmu.« Je zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik. MaH tasamt1 »VSAK ČLOVEK NOSI GENIALNO V SEBI« X 7 knjižnici Toneta V SeliškatjavTrbovljah so se literarni večeri že krepko zakoreninili. Ljubiteljem lepe besede in prijetnih druženj pomeni čas, ki ga preživijo v družbi z gosti, posebno doživetje. Občutek doživetega jih spremlja še dolgo po tistem, ko se v knjižnem hramu ugasnejo luči, ko polni nečesa nerazložljivega, a lepega in radostnega, hitijo v noč. V družbi, ali sami, premišljujejo o srečanju, ki je minilo, ostalo pa bo zabeleženo v spominu. Gostja Ivanc Laharnar na literarnem večeru v četrtek, 10. aprila 2003, je bila pisateljica in učiteljišče in nato ob delu še Pedagoško akademijo, razredni pouk, v Mariboru. Učila je v Gančanih, na Vrhu nad Laškim, v Rogatcu, Rogaški Slatini in Celju. Tudi svoj prosti čas je posvetila otrokom. Začetek njenega pisanja sega v leto 1987, koje v Taboru izhajal njen podlistek Taborniški spomini. Po tem so se različni njeni podlistki pojavljali v številnih slovenskih časnikih. V letu 1999 je v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo Biti učiteljica v kateri opisuje svoja službena leta in knjigo Aloja, kjer so zbrane njene ezoterične črtice. Obe knjigi sta bili i »t I X U;.-a*—lL- mm** W \y 15, \ gg?-, l . =SSSP pesnica Cilka Lipnik iz Rogaške Slatine. Rodila se je pred oseminšestdesetimi leti na Klakah pri Lesičnem v kmečki družini, sedma po vrsti. V Celju je končala razprodani. Leta 2000 je izšel roman Sviloprejka, ki pripoveduje o prijateljstvu in je prav tako razprodan. Zelo plodno za pisateljico je bilo leto 2002, ko so izšle v marcu Mavrične vrtnice, v maju Pot navzgor in Trening za Kilimandžaro, svoj življenjepis pa je v knjigi Tkalka za rešetkami, izdani v juliju istega leta, zaključila takole: »Sem poročena in imam dva odrasla sinova. Sedaj sem v pokoju in živim v Irju 46 b pri Rogaški Slatini. Premagujem rak v metastazah druge stopnje s pomočjo pisanja knjig, hoje v planine, z optimističnim mišljenjem in smehom.« Nemogoče je v nekaj stavkov strniti njeno razgibano in ustvarjalno življenje, polno vzponov in padcev, boja in vere v moč pozitivno. Prav tako je nesmiselno želeti, da bi to besedilo lahko pričaralo vzdušje srečanja z njo, ki je prepričana, da lahko z močjo volje, predvsem pa ljubezni, doseže v življenju tisto, kar zares hoče. Za Cilko Lipnik je ljubezen začetek in konec vsega hotenja in dajanja. V njenem življenju ima zelo pomembno vlogo meditacija: «Kadar meditiram, uporabljam kozmično energijo, ki razsvetli in energijsko napolni duhovne centre telesa...« Tudi ta večerje beseda tekla o energiji, o energijah, pa ne samo beseda, energija seje tudi čutila v prostoru čitalnice. Takšna vrsta energije, kije pisateljici omogočila pred kratkim doseči vrh Kilimandžara v Afriki. Branje odlomkov iz njenih del je prijazno prevzel njen mož, Jože Lipnik, profesor metodike slovenskega jezika, ki sedaj poučuje na dunajski univerzi in je tudi sam pesnik. Tudi eno izmed njegovih pesmi, ki so izšle v pesniški zbirki, so obiskovalci dobili »na pokušino«. Cilka Lipnik še ni končala svojega ustvarjalnega opusa. Trenutno piše enajsto knjigo, porabi pet ur na teden za prijatelje in vsak dan dvakrat meditira. Ljubi naravo, ptice, glasbo, knjige, planine... in smeh. Svet in ljudi okrog sebe zaznava v barvah, kiji povedo mnogo zanimivega. Njeno življenje je bogato in polno. Užije vsak njegov trenutek, predvsem pa se veliko smeje in to toplo priporoča vsem ljudem. »Pripovedujte sami sebi dobre šale, glejte se v ogledalo in se smejte!« MaH MEDOBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE OSREDNJE SLOVENIJE T)o vseh slovenskih območjih poteka _L vsako leto pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti. Nastope gledališčnikov si ogledajo strokovni selektorji, ki analizirajo predstavo, svetujejo igralcem in režiserjem, izmed vseh sodelučih pa izberejo gledališko skupino, ki je bila najprepričlivejša. Z igralci imajo tudi pogovor o predstavi. Poseben poudarek dajejo inovativnim predstavitvam del, kjer so vnešene nove ideje in oblike, ki popestrijo vsebino gledališke predstave. Na teh podlagah izberejo najboljšo predstavo, ki se uvrsti na medobmočno srečanje. Letos je bilo 14. in 17. aprila v dvorani Svobode v Trbovljah tovrstno srečanje za odrasle skupine. Nastopili so Gledališka skupina Vrh sveti trije kralji Rovte iz Logatca s Partljičevo Gospa poslančeva, Gledališki studio Kočevje z Veroniko, Gledališka skupina Tavelkitamali KUD Dolsko z Milnejevo Pu in prijatelji, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje s Partljičevo Politika - bolezen moja in Gledališka skupina Šota KD Borovnica z Modemdorferjevo Mama je umrla dvakrat. Gledališčniki Mladinskega gledališča Svobode Trbovlje so ponosni, da sta se otroška in odrasla gledališka skupina uvrstili na medobmočna srečanja. Otroška gledališka skupina je 15. aprila nastopila v Logatcu s Dahlovo Matildo, kjer so jih odlično ocenili. Dobro ocenjena tudi skupina odraslih. Ker je Politika - bolezen moja napisana bolj filmsko W * mmmmm napisana, zato so med kadri prevečkrat dolgi premori, čemur se gledališka skupina ni mogla izogniti. Dobre kritike igranja gledališčnikov Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje so botrovale, da so se odločili ponovno vspodbuditi šole, da bi pri njih ponovno zaživeli gledališki krožki. Zato bodo letos 16. maja organizirali 1. srečanje vseh osnovnošolskih gledaliških skupin. Dopoldanske predstave na tem srečanju bodo namenjene šolarjem, večerne pa staršem. Če bo le mogoče, bodo tovrstna srečanja postala tradicionalna. Irena Vozelj ZDRAV DUH 12 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO O c dober teden dni imate na voljo, da O odgovorite na že sedeminšestdeseto literarno uganko. Še vedno vas sprašujemo po imenu pesnika, ki seje rodil leta 1941 v Zagrebu. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, v Ljubljani pa je doštudiral umetnostno zgodovino. Živi kot svobodni umetnik. Je med najbolj prevajanimi književniki v Sloveniji. Še preden so ga “opazili” doma, je že začel prejemati številna mednarodna priznanja. Velja za predstavnika avantgarde šestdesetih let. Po formalno- estetski in idejni plati je prelomni avtor v slovenskem pesniškem razvoju. V slovensko pesništvo je vnesel šokantnost, drznost, provokacijo, sveže in sproščeno besedišče. Ustvarile je več pesniških zbirk: prva zbirka z naslovom Poker, Arena, Sokol, Imre, Bela Itaka, Maske, Balada za Metko Krašovec, pa zbirka Morje, kije izšla leta 1999, lani pa zbirka Table. Prav iz te zbirke vam v pomoč pri ugibanju navajamo nekaj njegovih značilnih verzov iz pesmi Afrika in Najprej seje hotel utopiti, potem j e emigriral: (verzi iz Afrike) Včasih, ko si krtačim čevlje, začnejo špricati duše. Potrebno se je okociniti. Priročniki se zaprejo. Veletok preneha. (verzi iz Najprej...) Potonika, potonika, to je rumena latvica. Miša še pregreta spL Izvlekli smo ga iz Mure. Uganko sestavil: Igor Gošte m m m m " ■* " " ^ I | » Avtor:.......................... » moje ime:. ..................... ■ ■ .......................... ......................i I .....................*.........................•••••• , ^ *"' * * a ■ m a MMM ■ m * m m ■ m m naslov: UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK V 7 aprilskem potopisnem predavanju nam je Branko Klančar predstavil svoje potepanje po V Klasični Grčiji in vzpon na Parnas in Olimp. Ob njegovih vrhunskih fotografijah nam je razlagal tudi tehniko fotografiranja. Razložil je, kako lahko razumevanje kompozicije, barv in KULTURNI KOLEDAR 8.4.1692 seje v Piranu rodil skladatelj Giuseppe Tartini. 9.4.1854 se je v Pavii v Italiji rodila slovenska pesnica Pavlina Pajk. 16.4.1844 seje rodil francoski pisatelj Anatole France. Pripravil Igor Gošte svetlobe pripelje do boljšega posnetka. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad tem, da nam je predaval domačin. V četrtek, 1 T.aprila smo imeli za naše mlade obiskovalce v Knjižnici Antona Sovreta ustvarjalno delavnico, katere seje udeležilo okrog 30 Janez Knez razstavlja v Novem Mestu otrok. In kaj smo ustvarili ? Papirnato kokoško, kije hkrati tudi stojalo za pisanke. Marsikdo bo to umetnino lahko uporabil doma za velikonočne praznike. Besedilo in sliki: Mateja Vodep "T 7 četretek, 10. aprila so v večernih V urah v galeriji Krka v Novem Mestu odprli samostojno razstavo del akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Razstavljena dela bodo na ogled do 9. maja. Ob otvoritvi so razstavljalca predstavili z izbranimi besedami in kulturnim programom. Naj na kratko povzamemo, kar so povedali: gospod Janez Knez je bil rojen leta 1931 na Dobovcu nad Trbovljami. V ustvarjalnem delu je prešel že več stopenj, znan pa je predvsem kot avtor, ki je svoje delo naslonil na slovensko koloristično tradicijo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral 1. 1958. V zadnjem času ustvarja tihožitja, akte, avtoportrete, predvsem pa krajine oziroma motive iz narave, po katerih je najbolj prepoznaven. Njegove krajine niso le krajinski portreti, pač pa dinamične, razigrane podobe vzdušja, ki ga v slikarju prebudi soočenje z naravno danostjo. T.L Franci Lakovič BESEDA Pohvale vredna in prezira, rojeva se in spet umira, namene svoje prave skrije, človeka rani in ubije; kadar ubere druga pota, mehkoba v njej sta in dobrota, je radost naša in nadloga, a vedno - kvadratura kroga. 7AS4vr PESNIŠKI PRVENEC BOŠTJANA GROŠLJA IV" atera pesem je človeku JXjiajbližja, katera želja spodbuja vzdrhtenje srca in kakšni občutki se v pesmi žar prelijejo? Tega občutenega navdušenja Boštjan Grošelj, kije doma iz Šentlamberta in je diplomiral iz novinarstva na FDV v Ljubljani, pač ni skrival, saj je v petek, 18. aprila, ob 20. uri v Hotelu Trojane predstavljal svojo pesniško zbirko: Svetloba, ki ožarja. Lahko bi se še pripomnilo: z moderatorko Petro Radovič in s spremljavo na flavti v izvedbi Alenke Bedrač. Vendar je vso tisto zanimivost o hobijih, najljubših knjigah in filmih, o sebi in o pesmih, pač pripovedoval Boštjan Grošelj, ki je dejal, da njegovi pesniški verzi izžarevajo kritičen pristop do ozkosrčnosti v današnjem času ter podajajo osebno-izpovedno rimo, ko govorijo o tem, da si poklanjamo premalo dobrote, premalo besed ljubezni in hvaležnosti, premalo izrazov naklonjenosti in prijateljstva. Gre za pesmi, ki znajo izboljšati duhovno utrujenost in jo napolniti s prijazno toplino in sproščujočimi razmisleki. Predvsem pa gre za avtorjevo predstavitev dmgim, za odprtost do drugih, zato svojih pesmi ni posebej dajal v kritično razsojanje literarnim kritikom. “Nekdo drug lahko okrni tvoj pesniški izraz,” je povedal Boštjan Grošelj, “in potlej več ne pesniš iz sebe, marveč skušaš ugoditi kritikom, ki so včasih tudi krivični do pesnikove ustvarjalnosti." Kot je povedal. sta se tudi z ilustratorko, Živano Mulej, dobro ujela v slikovni opremi pesniške zbirke, saj je znala z mavričnimi barvami popestriti zbirko. Tudi Igor Grošelj, direktor družbe Vitasan in Hotela Trojane, seje zahvalil za prijetno literarno druženje, ki gaje v nadaljevanju popestril še ansambel Duo Prepih. Obiskovalci so imeli tudi možnosti nakupa pesniške zbirke, avtor pa se je še posebej zahvalil sponzorjema: Občini Zagorje ob Savi in KS Senožeti-Tima, ki sta omogočili izid pesniške zbirke. Kot je še dejal Boštjan Grošelj, namerava sedaj zbirko predstavljati na literarnih večerih v Zasavju in drugje, saj je tudi branje poezije marsikomu v prijetno opravilo. Zato je teh petdeset pesmi iz pesniške zbirke: Svetloba, ki ožarja, avtorju dragih in prijetnih, ker so izraz njegovega pesniškega čutenja in pomenijo vse tisto, kar ga ožarja v temačnih dneh, da “srce vzdrhti in duša začuti svoje korenine", s čemer je tudi najenostavneje opisal pesmi svojega pesniškega prvenca. P.R. Slika: M.M. Pesmi, ki presenečajo s svojo skrivnostno neposrednostjo, so zdaj na voljo tudi vam. Pesniško zbirko “Svetloba, ki ožarja” avtorja Boštjana Grošlja dobite v vseh knjigarnah. Za dodatne informacije pokličite GSM številko 031 373 826. V Zasavju bo zbirka predstavljena: 9. maja 2003 ob 18. uri v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Izšel je pesniški prvenec avtorja Igorja Gošteta. Literarni večer bo v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. V četrtek 8 maja ob 19. uri. Vabljeni KŠEFTI Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral zagorje.si TRIJE ZANIMIVI PROGRAMI V AFRIKO ! VABILO NA KRIŽARJENJA - ZA ZMERNO CENO KRF - PRVOMAJSKI KLUB ZA MANJ KOT 40.000 SIT! ! Super ugodno! KAIRO V ZADNJEM HIPU - LE ŠE KAKO MESTO! ZA PRVI MAJ ŠE NEKAJ PROSTIH MEST - MORJA. ZDRAVILIŠČA IN SMUČIŠČA! TUDI V "ZADNJEM HIPU" ! KATALOGI POLETJE 2003! Zelo ugodna letovanja na kaštelanski rivieri, posebno ugodno za seniorje! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAUR1CIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... PROGRAMI ZA NORDKAP IN SKANDINAVIJO-PR1DITE! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibusc od 6 do 32 potnikov! TAXI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in ...............so potovanja z Integralom. Spoštovane bralke in bralci Zasavca, dragi gostje in potniki Integrala Zagorje! Ob mednarodnem prazniku dela, prvem maju, Vam želimo prijetno praznovanje in prijetna potovanja z vašo turistično agencijo vaAi/1 nte^ralovoO Jh/tjurje KSEFTI 03/56 64 250 OfoFeeate^oje Ideje! Y* I Si m: 041 /395,301 ur, Anica s„p, / Izlak* 44 / 14 11 Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI HtOIZVOONJA IN MONTAŽA v#. Mupmrmprmf A KM MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO htl /fnfeir m ST1S 1QA. mobi: 041 508 655 NOVO II! NOVO II! NOVO !!! NOVO III NOVOI II NOVO II! IZDELAVA INDEX PRINTOV IN SKENIRANJE FILMOV NA CD lil DIGITALNE FOTOGRAFIJE, KODAK EXPRESS, ATELJE, TRGOVINA! HRM . Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56-31-830 GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE MIŠ MAŠ f ^ Mladim Zasavcem "X Tajprej pojasnilo v zvezi s IN sestavkoma Jakoba Kralja, ki sta bila objavljena v prejšnji številki na straneh Mišmaša. Dobili smo prijazno pojasnilo, daje v prvem primeru opisal starega ata, v drugem pa očeta. Imenuje ju ata oziroma ati. Jakobu pa želimo, da bi še naprej rad pisal. Tudi tokrat objavljamo sestavke z Mlinš. Lepo so se razpisali in upamo, da vas bodo pritegnili. Zanimiva sta tudi prispevka petletne Mance in njene sestre Metke z Dola, ki obiskuje že tretji razred. Manca je pisala na računalnik in priznati moramo, da ji gre kar dobro. Metka pa je že prava mala pesnica. Zgodba o Toriju in Adiju * j 'oroje majhen pes terier adi je maček -L perzijski rada lovita podkane in miši adija smo pripljali z nerotom kojebiu adi majhen gaje nem od vselja poluljau enkrd je adi na marelco iz marelce je pride na streho pred našim ohoidnom orad spleza enkad je vmojo postelja kije za moje igrače ko gremo na morje ožamemo eno ali dve enkad je hodiu pobali in naenkrad je ponesreč pad eu o vodo plavau p vode lepi kuža 4 let lepi mucka 6 let adi te kdaj pgdaj te okraspa toro je pa kdaj jezen jana je danes pršla in je godu ker gaje božala in je morau v hišo in je biu še enkrad poreden Manca Koritnik, 5 let in pol, Dol MAMA Mama je ena sama in nikoli ne nagaja. Mama je velika, nič več majhna kakor pika. Skuha nam kosilo, čaje spuli zob, ki se nam maje. Vozi nas v šolo in domov, psi v pozdrav ji lajajo hov-hov. Mama je vedno vesela, čeprav ima veliko dela. Meta Koritnik, 3. a, DOL Kaj bi rad TV ^"oji starši so prijazni, srečni, veseli, IVJ. delavni in pametni. Moji starši so zame čisto v redu, ampak bi pa še nekaj dodal. Jaz bi rad, da bi imeli več časa, da bi lahko vsak dan šli na izlet. Rad pa bi, da bi jih jaz imel pod nadzorom. Rad pa bi, da me ne bi silili kamor nočem, da bi prišli po mene v šolo... Rad bi, da bi bili hipnotizirani, da bi mi delali domače naloge in opravljali moja opravila. Ne misliti resno, saj to je samo moja domišljija. Urban Kralj, 4. razred PŠ Mlinše Kralj Veseljaček X /"čeraj zvečer, ko sem šel spat, sem V sanjal o starših. Bilo je zelo čudno. Tudi imeni sta se jim spremenili. Mami je bilo ime Meta, atiju pa Jure. Živela sta v čudni pravljični deželi, ki ji je vladal kralj z imenom Veseljaček. Takrat sta ati in mami zašla. Oba sta bila obupana, saj tam še nihče ni slišal Slovenijo. Kralj je poslal vse svoje raziskovalce na delo. Čeprav jima tam ni bilo slabo, sta še vedno vztrajala, da se vrneta domov. Leta so minevala, kot bi strigel nohte. Vendar je v očetu in mami še vedno gorel plamen. Ko pa jima je plamen že skoraj ugasnil, je prišla starka. Povedala je za Slovenijo. Mami in oče sta takoj odšla. Pot je bila nevarna in razburljiva, vendar je bil spomin na Slovenijo močnejši in je vse to premagal. Prečkala sta že avstralsko mejo. Po pol leta vožnje se jima je želja izpolnila. Spet sta se jima povrnili stari imeni. Rodili so se jima trije otroci. Potem so bili vsi srečni in zdravi. Pi pi je zazvonila budilka in sanje so se končale. Vid Prašnikar, 4. razred PŠ Mlinše Ušla sva nesreči TD il je lep zimski dan in z bratrancem Blažem sva odšla drsat na zamrznjen ribnik. Zmenjena sva bila pri ribniku. Blaž je že imel obute drsalke. Zapeljala sva se po ledu. Nekaj časa sva drsala, nato pa sva postala lačna. Ko sva hotela oditi z ribnika, je Blaž zavpil. Led je začel pokati. Hotel sem mu pomagati, toda vsak korak je bil bolj nevaren. Blažu sem rekel, naj počaka pri miru, jaz pa sem šel po pomoč. Tekel sem, kot sem mogel. Iz vasi sem poklical reševalce. Na kraj dogodka, kjer se je Blažu udiral led, so zelo hitro prihiteli. Rešili so ga s pomočjo dolgih, močnih vrvi. Ko seje vse končalo, nisva vedela, ali bi se jokala ali smejala. Bolj nama je šlo na jok, kot na smeh. Bila pa sva srečna, da se ni zgodilo kaj hujšega. Kljub temu, da sva imela prej že zelo prazne želodčke, sedaj na hrano niti pomisliti nisva mogla. Matej Svenšek, 4. razred PŠ Mlinše 7ASAvr Rimljan sem T J Rim so me poslali za gladiatorja. Moja V prva sovražnicaje bila tigrica. Povedal vam bom, kako seje odvijal najin boj. Najprej me je napadla, ubranil sem se s palico. Potem sem napadel jaz. Zelo se je ustrašila palice, ker sem jo prej zabodel. Zbal sem se, da ne bo preživela. Ko sem jo napadel, sem jo čarobno uročil in je zaspala. Videti je bila mrtva. Vedel sem, da ni umrla, ker je preživela že dvajset težkih bojev. Potem smo jo odpeljali z odra. Skrbnika za živali sem vprašal, če lahko vzamem tigrico. Rekel je, da ja in povedal, kaj je in kako skrbeti zanjo. Odpeljal sem jo domov. Med vožnjo seje zbudila in usedla na prednji sedež in tam bila čisto pri miru. Verjetno ji je bilo všeč. Prispela sva domov. Ven je prišla moja sestra in se zasmejala, ker je tigrica sedela na prednjem sedežu. Pomagala mi jo je dati v veliko kletko. Ko sem drugi dan prišel v kletko, meje takoj objela s svojimi velikimi šapami. Bila je tako topla in mehka, da kar nisem mogel verjeti. Ko sem pogledal naokrog, je poleg nje ležalo polno njenih mladičkov. Pobožal sem jo in jo nahranil. Tako je v moji oskrbi živela do konca svojih dni. Tadej Ocepek, 3. razred PŠ Mlinše Potovala sem TD il jc deževen dan, ko so dežne kaplje LD padale in delale velike luže. Stala sem pred oknom in gledala vse to, kar se je zunaj dogajalo. Kar naenkrat mi je v glavi posvetila nekakšna lučka in padla sem na tla. Iz mene je prišel duh, ki seje zmanjšal tako, kot da bi bil majhna drobtinica. Šel mi je v usta. Pravzaprav sem bila jaz ta duh. Po ustih sem si pogledala zobe, ki jih je bilo zelo veliko. Po požiralniku sem se vrgla v želodec in tam notri je bilo vse limasto in sluzasto. Kar naenkrat so prišli k meni čudni človečki, ki so me odpeljali v ledvice k njihovemu poglavarju. Govorili so zelo čudno, zato jih nisem nič razumela. Skušala sem pobegniti, a mi ni uspelo. Močno so me držali s svojimi sluzastimi in kosmatimi rokami. Čez nekaj časa so me vrgli v kletko in čuvaj, ki je strašil to kletko, je zaspal. Hitro sem mu vzela ključe in pobegnila daleč v podplat ter se tam skrila. Srečala sem gospo Kurjo oko, ki seje pred kratkim preselila iz desnega podplata v levi podplat. Skuhala mi je krvni sok, ki jc bil narejen iz krvi. Kmalu sem morala oditi. Gospa Kurjo oko mi je pokazala dvigalo, kjer sem se lahko peljala po nogi navzgor. Šla sem v grlo in tam srečala bacile, ki jih je bilo grozno veliko. Nisem se okužila, ker so mi obljubili, da če bom pridna, me ne bodo okužili. Zahvalila sem se jim in odšla raziskovat naprej. Najbolj me je zanimalo oko. Ko sem ga videla, sem bila že zelo utrujena. Ker sem bila duh, sem iz telesa odšla kar skozi kosti in kožo. Mirno sem zaspala in bila drugi dan spet stari jaz. Dušanka Čoki, 4. razred PŠ Mlinše V OGLEDALU V ogCecCaCiA. "ST X /"časih je sanjarila, da bo V balerina, ko bo velika. Saj je plesala balet injazz-balet v zagorski glasbeni šoli. Ampak ko je hodila na gimnazijo, seje pač navdušila nad študijem biologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je sedaj absolventka. S svojimi nedosegljivimi željami sc ne ubada pretirano, saj počne stvari, ki jo osrečujejo in zanimajo in v katerih je lahko čimbolj ustvatjalna. Največ časa dejansko preživi z ljudmi in stvarmi, s katerimi je zelo zadovoljna, saj poleg študija že četrto sezono igra v Šentjakobskem gledališču Ljubljana, kjer je tudi članica Upravnega odbora gledališča, katerega umetniški vodja in direktorje Miha Golob. Ampak pred kratkim je bila zelo presenečena, ko je bila povabljena na avdicijo za igranje v musicalu. Vedno seji je namreč zdelo, da je musical tudi ena izmed njenih nedosegljivih želja. Kajpak je bila vseskozi doslej zelo zadovoljna z vlogami, ki jih je igrala. Že na začetku je namreč v toliki meri navdušila režiseija, da je dobila glavno vlogo v Sofoklesovi Antigoni, zatem pa je prav tako odigrala eno od glavnih vlog v predstavi Žarka Petana: Pet Pepelk. Še vedno z navdušenjem govori o tej predstavi, saj sc ji je zdela enkratna vloga, ko je igrala Pepelko, ki je bila bolj rockerica. Toda pred kratkim so v Šentjakobskem gledališču Nika Per organizirali avdicijo za igralke in igralce, ki bi bili primerni za vlogo v musicalu: Nune v režiji Mojce Horvat. Musical je naporna gledališka zvrst, ker zahteva od igralca pevske in plesne sposobnosti. Zato jo je neznansko razveselilo, ko je bila izbrana za igranje v omenjenem musicalu. Z vajami bo menda že kmalu začela, saj bo že jeseni premiera tega musicala, v katerega bo vložila kar največ truda in ustvarjalnosti. O sebi pravi, da ni zahtevna igralka. Dobro se znajde v različnih vlogah, ker je zelo prilagodljiva. Tudi izbirčna ni, saj odkrito pravi, da ji je vseeno, če igra glavno ali stransko vlogo, ker so tudi stranske vloge včasih zelo zahtevne. Poleg igranja v Šentjakobskem gledališču, si izkušnje pridobiva tudi v pedagoškem delu, med drugim že nekaj let poletne šolske počitnice delovno preživlja kot pedagoški vodja s skupino vzgojiteljev in otrok, ki se v organizaciji RK Zagotje udeležujejo mladinskega zdraviliškega letovanja na Debelem rtiču. Čeprav ji prostega časa primanjkuje, pa ga najde tudi za prijateljstva. Zna biti prava prijateljica: zaupna, pogovor-Ijiva, zna prisluhniti kot tudi prijetno presenetiti. Od drugih pričakuje, da so solidarni, veliko ji pomeni tudi prijaznost. V navadi ima, da je vedno urejena, ideje za oblačenje pa najde bodisi v modi ali slučajno kaj skrcira, ker ji je všeč atraktivnost. Seveda jo je videti tudi na zagorskih prireditvah, saj rada recitira, čeprav svojih pesmi doslej še nima. Ampak saj pravi, da ji tudi za branje primanjkuje časa. O ljubezni pa pravi, dajo dopušča, saj ji oseba, ki ji je všeč, zagotovo izvabi še kak nasmešek več. Besedilo in slika: Petra Radovič MOTO CENTER d.o.o., Blatnica 3a., IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-22-42,01/562-37-00 DOMŽALE <0? HONDA servis: 01/562-22-62 fa>c 01/562-37-05 Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Touring Mo ( kW /KM ) MPC Inf. cena v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan EuropeanS? /118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville Šport tourinR 41 / 56 2.099.000 9.047 CBR 1100 XX S. Blac. 121 / 164 2.689.000 11.591 VFR 800 A 81 / 110 2.859.000 12.323 VFR 800 81/110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Homct 81/110 2.029.000 8.746 CB 600 F Homet Šport 71 /97 1.849.000 7.970 VTR 1000 SP-2 100/ 136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FireBlade 112 / 152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F Choppcr 81/110 2.099.000 9.047 VTX 1800 C 71 / 97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadovv Enduro 32/44 1.599.000 6.892 XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44 / 60 2.039.000 8.789 XL 650 V Transalp Skuter 41 /55 1.899.000 8.185 Silver Wing ( FJS 600 ) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% DDV. EUR/SIT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. ELEKTROPROM d.o.o. ^ Loke 22, 1412 Kisovec NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Velika izbira koles UNIVEGA, FOCUS, ROG in kolesarske opreme! Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 SLS2 CERTIFIKAT 5t. 160 ISO 9001 v_____________________________y MŽURIRAMO THE DRI N KE RS EKSKLUZIVNO TUDI O PROHIBICIJI T)o sončni referendumski nedelji seje večer v L našem koncu prevesil v rock’n’ roli noč. Za vse privržence te zvrsti glasbe so v Trbovljah organizirali koncert legendarne Riblje Čorbe, o kateri smo brali v prejšnji številki Zasavca. Pred nastopom omenjenih so občinstvo dodobra ogreli zasedbi Demirion in Zasavcem še posebno ljubi The Drinkers. Izkoristili smo primeren trenutek in njihovo dobro voljo za pogovor. The Drinkers so: pevec Koli, kitarist Robi, basist Miro, bobnar Roman, klaviaturist Primož (novopečeni očka), na hitro izračunana povprečna starost članov benda pa je 33 let. Po dolgem času spet v Trbovljah...Kdaj je bilo zadnjič? Nazadnje smo v Trbovljah igrali 10. 11. 2001 v Domu svobode. Torej vodite evidenco o svojih “špilih ” oz. nastopih na javnih prireditvah. Pišete zgodovino slovenske rock glasbe. Kako bi opredelili vašo zvrst igranja? O tem ali pišemo zgodovino, bodo zadnjo rekli kompetentni novinarji oziroma pisci, ki bodo vedeli, o čem pišejo. Naša glasba je preprosti drink’n’roll. Imate bogato diskografijo. Kaj pa načrti za prihodnost - je v delu kak nov cd? Izdali smo pet cedejev : Lepi in trezni (1995), Žeja (1997), Pivolucija (1999), Zadnja večerja - božični (1999), De Best Od -kompilacija (2001), trenutno pa snemamo nov album, ki se bo imenoval Prohibicija. Naslov nastajajočega albuma smo sedaj javno povedali prvič. Nam je v čast - hvala! Dobili smo zelo ekskluzivno novico... in, kot lahko vidiš po naslovu, precej delikatno. Nedvomno ste del posebne glasbene scene, zato me zanima, če je prisotno sodelovanje in prijateljevanje med glasbeniki v Sloveniji? Na slovenski glasbeni sceni imamo nekaj »frendov«, vendar moramo priznati, da pristnih ni prav veliko. Raje se družimo in prijateljujemo z ljudmi, ki so nam podobni oziroma niso iz sveta glasbe. Naši prijatelji so pivski prijatelji... No, Čorbin Bora, s katerim se je Koli na trboveljskem odru odlično ujel, bi lahko bil naš pravi prijatelj. Kako donosen je torej glasbeni posel v Sloveniji - je mogoče preživeti izključno z zaslužkom, ki ga prinaša delovanje benda The Drinkers? Samo z delovanjem v bendu se ne da preživeti. Vsi smo zaposleni - dva sva na železnici, eden je v elektrarni, četrti v mizarski delavnici, peti pa dela v trgovini Big Bcng. Situacija je kritična, ker slovenske radijske in televizijske postaje odločno premalo predvajajo slovensko glasbo. Pa vendar imate svoj klub oboževalcev, spletno stran... Naslov spletne strani je , prijatelji naše glasbe pa lahko pridejo v stik z nami tudi preko elektronske pošte. Nove tehnologije vam torej niso tuje. Kako vi vidite vpliv dobe računalnikov na glasbo? Računalniki so malo poenostavili igranje v studiu, toda mi še vedno vse instrumente odigramo sami. Domača uporaba računalnika je tudi za nas postala že samoumevna, saj omogoča tesnejši stik s svetom, pa tudi z oboževalci ne bi mogli ohranjati tako intenzivnega stika, kot ga sedaj. Opazi se, da prisotne na koncertih najbolj ganejo vaše priredbe znanih uspešnic. Komad predelate in izpilite do te mere, da še enkrat postane hit. Kaj pa tujina, vas mika? Nekaj smo poslali v Srbijo, kjer bo menda izšla kompilacija. Nastopi so fizično precej naporni. Kako nabirate energijo? Fitness? V glavnem uživamo pivo in vino. Zdaj ste skupaj že deset let Pripravljate ob jubileju kaj posebnega? Letos, 21. junija praznujemo v Trbovljah 10. obletnico. To bo velik spektakel z gosti iz vse Slovenije. Torej lahko povabimo vse prijatelje dr in k ’n ’roll-a? Seveda, vabljeni! Tekst: Urša B. Foto: arhiv The Drinkers TOPTEX d.o.o.Računalniške in elektronske enote RAČUNALNIŠKI SISTEMI z SIQ certifikatom že od 120.000,00 sit +DDV Intel Celeron 1700 do P4 3,0; AMD epu konfiguracije po vaših željah dve leti garancije RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE Monitorji, printerji, dodatna oprema SERVIS IN SVETOVANJE tel.: 03 56 25 25 0, fax.: 03 56 25 25-9 toptex@toptex.si; www.toptex.si Gabrsko 12,1420 Trbovlje Drage Trboveljčanke in dragi Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin! Vsem iskreno čestitam ob l.maju -prazniku dela. Želim Vam, da bi praznike preživeli v veselem vzdušju, z družinskimi člani in dobrimi prijatelji. Župan občine Trbovlje Bogdan BAROVIČ Spoštovane občanke in občani občine Hrastnik, spoštovani Zasavčani! Ob 27.aprilu - Dnevu boja proti okupatorju in l.maju Prazniku dela Vam iskreno čestitamo z željo, da bi prijetno preživeli praznične dni. Vabimo Vas, da se v čim večjem številu udeležite prireditev in srečanj, ki so organizirane v počastitev obeh praznikov. Župan Miran JERIČ in občinski svetniki DOM STAREJŠIH OBČANOV Polde Eberl - Jamski Izlake 13,1411 Izlake Ob 27.aprilu in l.maju Vam iskreno čestitamo in Vam želimo prijetno praznovanje. fHMEKsnim lili MfiUiUlTlllJJH llllliEl um SLOVENIJA TEL I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 E-mail: info@vitasan.si In info@hoteltrojane.com Ob l.maju, prazniku dela čestitamo vsem sodelavcem, delovnim ljudem in občanom. Želimo Vam veliko prijetnih trenutkov! ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL.: +386 (0)3 56 55 000 FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 hoth. TROJANE HOTEL TROJANE TEL.:+386 (0)1 72 33 610 FAX: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com DRUŠTVENO OSP-JALOVEC (Magična goba ,Stara, SV Raz Jalovca) Slikovita primorska vasica Osp je lep spomladanski cilj mnogih alpinistov in športnih plezalcev. Osapsko steno so odkrili in prvi preplezali tržaški plezalci,do danes pa je bilo v njej preplezanih veliko število smeri.Magična goba in Stara smer sodita med klasične smeri.Gobo z oceno 7c dolžine 140m sva preplezala, 16.03.03, Staro z oceno 7a,Ao dolžine 130m pa 23.03.03, obe smeri sva preplezala tehnično (Ao), Stara smer namreč še nima proste ponovitve. Raz Jalovca dolžine 800m z oceno VI sva preplezala v četrtek,27.03.03 za samo smer v zimskih razmerah sva porabila osem ur, tako da sva iz 2643m visokega Jalovca sestopala po poti proti Špički, nato pa skozi Jalovčev ozebnik v Tamar v popolni temi. Janez Razpotnik AO- Litija in Goran Turudič AO- Litija INDIJA OB IZLAŠKEM POTOKU X J četrtek 10. aprila je v Malnu na Izlakah V zadišalo po Indiji. Izkušeni popotnik Peter Brečko je predstavil več kot 100 diapozitivov, v katerih je povzetih enajst let spoznavanja države, o kateri imamo nejasne predstave. Naslikal nam je pot, ki se začenja v Bombayu, se nadaljuje ob zahodni obali indijskega polotoka, na njegovi skrajni južni točki pa se obme proti Bangaloreju in konča v Madrasu. Ob indijski glasbi v ozadju je 40 obiskovalcev začutilo mentaliteto in način življenja Indijcev ter razlike med bogatimi in revnimi. Brečko je opazil, da seje na območjih, ki jih obiskuje, v enajstih letih veliko stvari spremenilo na bolje. Sicer pa se mora popotnik navaditi na veliko vročino, stik z naravo (nujna je zaščita pred žuželkami) in zahodnjakom včasih nenaklonjene higienske razmere. Biti mora prilagodljiv, malce pazljiv, navaditi pa se mora tudi na nevsakdanja srečanja z ljudmi. Ne more se izogniti revežem in invalidom, ki pritegujejo pozornost na ulicah, sreča pa tudi razne ‘svete može’. Med slednjimi so lahko pravi iskalci življenjskih resnic, obstajajo pa tudi prevaranti. Med iskrenimi je gotovo Sai Baba, ki ima svojo rezidenco v Bangaloreju in je veliko prispeval k razvoju tamkajšnjega območja. KUM-PLAST d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in zastopstva Prešernova cesta 1, Zagorje ob Savi Telefon: 56-69-177, 56-69-610 Fax: 03/56-64-330 Ograje za gojenje kumar in nizkih stročnic, količki za paradižnike, fižol, sadno drevje, PVC cevi. Povprašajte pri vašem prodajalcu za izdelke KUMPLASTA. Dodatne imformacije dobite po telefonu 56-69-177. xz Želimo Vam prijetne prvomajske praznike! 7\SM/r Brečko ima v Indiji vedno s sabo indijsko zastavo, da domačini njegovo druščino prej vzamejo za svojo. Sposobnost navezovanja stikov z ljudmi je dokazal tudi v Malnu, saj je s svojo šaljivo in neposredno obarvano pripovedjo pomembno prispeval k sproščenemu vzdušju med publiko. Na nevsiljiv način je spodbujal popotniško žilico obiskovalcev, ki jih je dodatno poživila pogostitev s palačinkami. Za konec še ena Srečkova misel o otrocih, ki jih je srečal v revnih predelih Indije: “Nič nimajo zajesti, pa se kljub temu ves čas smejijo ...” Boštjan Groše! VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojane.com Ob 27.aprilu, dnevu upora proti okupatorju, Vam želimo prijetno praznovanje! .-^irii6 :ic:" i TROJANE ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL: +386 (0)3 56 55 000 FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 HOTEL TROJANE TEL: +386 (0)1 72 33 610 FAX: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com Mazda 323F 1.4i Evision popust 402.977 SIT, akcijska cena 2.825.923 Mazda 323F 1.6i Evision popust 516.161 SIT, akcijska cena 3.433.648 Mazda Premacy 1.8i popust 477.064 SIT, akcijska cena 3.534.936 Mazda Premacy 2.0 DiTD popust 550.802 SIT, akcijska cena 3.838.798 Mazda Premacy 2.0 DiTD Blue akcijska cena 3.909:598 |Mazda Premacy 2.0 DiTD Exclusive popust 624.539 SIT, akcijska6ena 1 Mazda 6 je športnik po duši. Pa vi? Zmagovalec izbora za slovenski avto leta 2003 £8 snu I ■ M MS KREDIT & LEASING DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. Bi radi preživeli dopust z avtodomom - pokličite nas. www.avtohisa-krzisnik.si KrMnik Roman s.p. MIO Zagorje. Sdo 6S AVTOH1ŠA KRŽIČNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. m3*03 Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://vwnN.tref.si, E-mail: info@itref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje,Fakturiranje, Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistern ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000.00 SIT Garancijski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV out 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PS/2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwA/oice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 ŠPORT IRSKA, DRŽAVA LEPIH DOŽIVETIJ - 3.DEL Tzlaški kikboksarji, člani JlKarate kluba Pon-Do-Kwan, so se konec februarja in začetek marca mudili na močnem mednarodnem kikboks tumiiju, na svetovnem pokalu v irskem Dublinu. odpravimo v mesto. Naš cilj je bil ogleda pivovarne znanega piva Guinness. Na vrhu tovarne v steklenem bifeju je mesto kot na dlani. Celo znameniti zapor Kilmainham si lahko ogledamo iz ptičje ' V- GUMŠBS Čudovita obala r> Pred pivovarno- povsem bistrih misli perspektive. Sestradani se vrnemo domov. No v naš drugi dom v Dublinu. Nekateri so si šli iskati priboljšek v mesto, drugi si večerjo pripravimo kar sami. Palačinke Barve kluba so več kot uspešno zastopali Urška Dolinšek, Brigita Plemenitaš, Sašo Plemenitaš, Gregor Ocepek in Marko Razpotnik, ki je za bralce Zasavca svoje občutke strnil v dnevniški zapis. Prva dva dela ste lahko brali v prejšnjih številkah, pred vami pa je še zadnji del. Ponedeljek, 3. m ar ec- 7. dan Tekmovanje prejšnjega dne nas je dodobra utrudilo, a noč ima svojo moč. Spočiti se I »> 3B Čudoviti grad z Nutello nam začuda uspejo, pa še nasitijo nas. Torek, 4. mar ec- 8. dan Predzadnji dan v Dublinu. Znova v znamenju palačink. Pri zajtrku dobimo vsi tisti, ki palačinko uspemo na ponvi obrniti, diplomo. Po izdatnem zajtrku se z avtobusom odpravimo na izlet ob obali. Pokrajina je čudovita. Ogledamo si nekaj gradov. Popoldne se odpravimo še na zadnje nakupe, po večerji pa v kino. Sreda, 5.marec-9.dan Ne boste verjeli, a prebudimo se že ob petih zjutraj!!! Ob šestih nas že čaka avtobus, ki nas odpelje na letališče. Na Dublinskem letališču so bili zelo strogi, nič kaj popustljivi. Vsak dodatni kilogram prtljage (od dovoljene) izdatno plačamo. Z letalom odletimo do Londona. Naprej do Ljubljane večino časa prespimo. V Ljubljani nas pričakajo svojci. Objokani, solzavi... (se hecam) in srečni. (Konec) Uredil Igor Goste 0® wm RUMENE STRINI SIRVENIJITEL S I N T E R MARKETING Daj Gregor, pojej še to žličko Nutelle www. rumenestrani. com ROKOMET ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE KONČNICA ZA PRVAKA l.B DRL-ŽENSKE, 7.krog; RK Velenje- RK Zagorje 28:23 (12:12). Strelke za Zagorje: A.Poglajen 3, I.Poglajen 1, Jelševar 5, Klukej 2, Peterlin 3, Zajec 6, Skočir 3 gole. Kot nam je poročal Danilo lipovšek, so dekleta doživele že peti poraz v končnici. V prvem polčasu so se še upirale domačim rokometašicam, v začetki 3.kroga so celo povedle za 3 gole, nato pa so popustile. Kot da bi jim zmanjkalo moči in koncentracije. Še vedno se pri nekaterih ključnih igralkah pozna preležana bolezen, mlajše pa še niso sposobne odigrati tekmo v tako močni konkurenci. Četrtfinale DP za starejše deklice; RK Novo mesto- ŠR Zagorje 20:18 (8:8) Strelke za Zagorje: Peterlin 4 in Bola 3, Mervar 6, Češek in Roksandič 2, Avdič 1. RK Trim ETA Kamnik- ŠR Zagorje 20: 15 (10: 7). Strelke za Zagorje: Peterlin 7, Roksandič 6, Bola in Češek L Mlade zagorske rokometašice so po mnenju našega sodelavca Danila Lipovška povsem razočarale in tako tudi izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Prikazale so slabo igro tako v obrambi kot v napadu. V klubu so razočarani z njihovo igro, saj menijo, da so sposobne mnogo več kot kažejo zadnji rezultati. Kakorkoli že, menim da razveseljuje dejstvo, da so v RK Zagorju omogočili množici mladim tako kvalitetno preživljanje prostega časa. To pa velja več kot rezultati posameznih tekem oziroma končne uvrstitve. KONČNICA ZA PRVAKA l.B DRL-ženske, 8. krog RK ZAGORJE : ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 19 : 29 ( 12 : 13). Zagorje- Športna dvorana, 100 gledalcev. Sodnika: ČENGIJA (Črnomelj), SUHADOLČAN (Sevnica)RK Zagorje: Ržišnik, Poglajen, Borštnar, Bola, Jelševar 5, Marinovič , Klukej 2, Repovž, Peterlin 1, Mervar 1, Hribar, Zajec 6, Skočir 4, Husičič.Trener: Grbec. ŽRK Mercator- Tenzor Ptuj: Lakič, Majcen, Pučko, Radek 10, Čeme 5, Potočnik 1, Brumen 5, Ramšak 1, Hamcršak, Kelenc, Majnik , Raukovič 7.Trener : Prislan. Sedemmetrovke: Zagorje 11(6), ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 3 (3). Izključitve: Zagorje 6 minut, Ptuj 14 minut Še tretjič sta se v tej sezoni srečali ekipi Zagorja in Ptuja. Tudi v tej tekmi so bile boljše in zasluženo zmagale gostje iz Ptuja. Vodile so celotno srečanje. V prvem polčasu so se domače še upirale, nato so v drugem polčasu zelo popustile in na končuje bila razlika kar 10 golov. Pri domačih se zelo pozna odsotnost poškodovane prve vratarke Janje Peško. ---------------------------- Igor Gošte FINALNI TURNIR MINI ROKOMETA Šola rokometa Zagorje : ŽRK Sežana 14: 21 (7:9). Strelke za ŠR Zagorje : Klopčič 2, Perger 2, Hace 4, Hribar- Kovač 6. Šola rokometa Zagorje: ŠD Polje 8:30 (3:14) Strelke za ŠR Zagorje : Klopčič 1, Hace 2, Hribar-Kovač 5. Šola rokometa Zagorje: ŽRK Celeia (Celje ) 7: 13(10:1). Strelke za ŠR Zagorje: Hribar-Kovač 3, Hace 2, Klopčič 2. Mlade rokometašice Šole rokometa Zagorja so pod vodstvom trenerja Boruta Hrena na finalu državnega prvenstva v mini rokometu v Celju osvojile četrto mesto. To je zelo lep uspeh mladih Zagorjank. Večina teh deklet je začela igrati rokomet šele v tej sezoni. V finalu so se zelo dobro borile in predvsem v tekmi proti Celei prikazale zelo lep rokomet in dokazale , da so se zasluženo uvrstile v finale. S tem so tudi dokazale, da so v tej sezoni dobro trenirale in se naučile veliko novih rokometnih veščin. To je lahko tudi povabilo vsem deklicam v zagorski občini in v zasavski regiji , da se pridružijo naši Šoli rokometa saj iz leta v leto dokazujemo, da se v rokometnem klubu zelo dobro dela z mladimi rokometašicami. Še imena vseh, ki so nastopila na finalu mini rokometa v Celju : Zala Hribar- Kovač, Hana Hace, Kirn Meterc, Špela Lipovšek, Monika Hadžič, Lara Kerin, Zala Perger, Tamara Zavec, Sara Guna, Nuša Klopčič in Dejana Bojkič. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Polje, drugo mesto ŽRK Celeia in tretje mesto ŽRK Sežana. Najboljša igralka in strelka finala je bila Tina Kralj iz Sežane, najboljša vratarka turnirja je bila Barbara Jantol iz Ljubljane. ---------------------------- Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 14. ZADNJI KROG, MLAJŠI DEČKI A -LETNIK 1990: RK Sevnica - RD Šmartno 99 14 :17 (7 : 8). Strelci za Šmartno 99: Ulčar 7, Pihler 3, Pregelj 2, Kračan 2, Radosavljevič 2, Žurga 1. V zadnjem krogu so mladi Šmarčani zmagali in si zagotovili 1. mesto v skupini, tako da bo četrtfinale 26.4. v litijski športni dvorani. 12.krog, starejši dečki A - letnik 1988/89: RK Chio Kranj - RD Šmartno 99 19 : 24(11 :11). Strelci za Šmartno 99: Radosavljevič 5, Soklič 4, Bahovec 4, Jurič 4, Bertalanič 3, Berglez 3, Ulčar 1. Prva zmaga v tej sezoni za starejše dečke, ki se jim je vestno in redno treniranje obrestovalo, saj igrajo iz tekmo v tekmo boljše. Spet j e odlično branil Bučar. 13.krog, kadeti - letnik 1986/87: RK Radeče - RD Šmartno 99 23 : 22 (10 : 10). Strelci za Šmartno 99: Derenčini 8, Izlakar 4, Gradišek Urban 4, Gradišek Martin 2, Poglajen 2, Gabrovec 2. Oslabljeni kadeti (brez 4) so se dobro borili, vendar so nesrečno izgubili zmago. 19. krog, člani - 2.DRL: MRK Drava Ptuj - RD Šmartno 99 31 : 31 (13 : 19). Strelci za Šmartno 99: Jernej Peterlin 9, Vidmar 6, Podkrajšek 4, Gregorič 4, Kahne 3, Prelogar 3, Poglajen 2. Šmarčani sb tokrat zmago praktično izpustili iz rok, saj je še 8 minut do konca bil rezultat 30:25 za Šmartno. Prvi polčas se je začel izenačeno do rezultata 8:8, potem pa so Šmarčani z zelo dobro igro priigrali prednost 12:19, kar je kazalo na mimo nadaljevanje v drugem polčasu. To se je tudi zgodilo, saj so mladi Šmačani kontrolirali rezultat do 20:27, pa kasneje tudi omenjenih 25:30. Potem pa so nalet začeli domačini, ki jih je reševal drugi vratar, ki je obranil nekaj strelov, med drugimi tudi 7m. Šmarčani so trepetali, do 59 minute, ko je na srečo zadel eden najmlajših Kahne Žiga za vodstvo 31:30. Na koncu je bila celo spet priložnost za zmago, vendar so Šmarski igralci naredili napako, vendar na srečo preprečili hiter protinapad domačinov v zadnjih sekundah. Škoda.. 1/4 finale za mlajde dečke B (letnik 1991) v Litiji: V soboto, dne 12.04.2003 seje v športni dvorani Litija odvijalo 1/4 finale mlajših dečkov B (letnik 1991). Na turnirju so sodelovale ekipa RD Šmartno 99, ki je bila v svoji skupini na 1. mestu, ter ekipi RK Ormož in ŠD Velika Nedelja, ki so igrale predtekmovanje v skupini 5. Sodelovanje na turnirju so žal odpovedali rokometaši iz Krškega. Rezultati: RD Šmartno 99 - RK Ormož 19:13(8:7) (Strelci za Šmartno 99: Kračan 8, Poglajen 3, Šinkovec 3, Kokot 3, Berglez I, Žurga 1) RK Ormož - ŠD Velika Nedelja 15 :21 ŠD Velika Nedelja -RD Šmartno 99 13 20 (6 : 10) (Strelci za Šmartno 99: Kračan 5, Poglajen 5, Berglez 4, Žurga 4, Kokot 1, Šinkovec 1.) Prvo mesto so tako osvojili domačini -Šmarčani in se poleg Velike Nedelje uvrstili na polfinalni turnir, ki bo 03.05.2003 v Škofji Loki. Tako so že med osmimi najboljšimi ekipami, z malo sreče pa se jim nasmiha”final four”. V obeh tekmah so se Šmarčani izkazali, saj so pokazali, da so boljša ekipa od obeh nasprotnikov. Pohvaliti velja vse igralce, posebej pa je presenetil vratar Jurič Aleš, ki je branil odlično. Čestitke vsem igralcem in obema trenerjema Peterlin Lovru in Gradišek Filipu. EH a 10. krog (skupina Il):starejši dečki A- letnik 1988/89: RD Šmartno 99 - RK Grča Kočevje 35 :25 (19:9). Strelci za Šmartno 99: Bertalanič 11, Soklič 9, Radosavljevič 4, Jurič 4, Bahovec 2, Berglez 2, Pihler 1,Podkrajšek 1, Ulčar 1. Dan seje v soboto dobro nadaljeval, saj so starejši dečki dobesedno zmleli goste iz Kočevja in se jim oddolžili za poraz na njihovem igrišču. Tokrat so igralci Šmartna pokazali pravo lekcijo kako se bori in igra rokomet, saj so vodili že 30:15, nakar je dal trener Justin priložnost mlajšim igralcem. Pohvale vsem, največ pa je pokazal Bertalanič, kije tokrat odigral zelo dobro tekmo, saj je vseh 11 zadetkov zadel iz igre, prav tako pa je bil Soklič nezgrešljiv. Čestitke tudi ostalim igralcem. 14. krog:kadeti- polfinalna liga: RD Šmartno 99 - RK Prevent Slovenj Gradec 39 :34 (21 : 17) Strelci za Šmartno 99: Vidmar 13, Gregorič 5, Prelogar 5, Gradišek 4, Poglajen 4, Kahne 4, Izlakar 3, Derenčini 1. Prevent na 3. mestu, Šmarčani na 6. mestu, ampak zadeve so drugačne ko igrajo kadeti Šmartna v kompletni zasedbi. Šmarčani so celotno tekmo kontrolirali rezultat, nazadnje so se gostje približali za 32:30, vendar so Šmarčani z delnim izidom 6:0 postavili zadeve na svoje mesto. Na koncu so dobili priložnost vsi igralci Šmartna, gostje pa so nekoliko omilili rezultat, drugače bi bilo lahko zadetkov v mreži gostov krepko preko 40. Pohvaliti velja vse, posebej pa strelsko zelo razpoloženega Vidmarja, ki je neusmiljeno polnil mrežo gostov. Pri Slovenj Gradcu sta se izkazala Tiršek (prav tako 13 NOGOMET IZ TABORA NK ZAGORJE Mladinci, l.MNZ, 1 l.krog; Jarše- Zagorje 2:0, 12.krog; NK Zagorje- NK GPG Grosuplje 2:1 (Strelca: Perme, Zukanovič). Kadeti, 13.krog; Ihan Domžale- Zagorje 0:4 (Strelci za Zagorje: Buovski, Joldič, Šikovec, Potokar), 14. krog; NK Zagorje- NK Črnuče 6:0 (strelci: Omerovič 2, Buovski, Potokar, Šikovec in Tomanič 1). Dečki U-14,14.krog; NK Jezero Medvode - NK Zagorje 3:1 (Strelec: Ajtič) Dečki U-12,14.krog; NK Dolomiti- NK Zagorje 0:4, 2:3, 0:2, 0:5, 13.krog; Zagorje- Livar 3:0,2:0,4:0,7:2 Cicibani, 13.krog; Ihan Dol- Zagorje 1:4 (Strelci za Zagorje: Lazar 2x, Beganovič, Kurež), 15.krog; NK Komenda- NK Zagorje 3:1 (Strelec zaZagorje:Gorišek). JADRALNO PADALSTVO VREME JIM JE PONAGAJALO (in verjetno tudi trma nekaterih tekmovalcev) KJP Kavka Kisovec je od 11. do 13. 4. organizirala Državno prvenstvo v natančnem pristajanju Kisovec 2003. To je vsakoletno tradicionalno tekmovanje organizirano v okviru Letalske zveze Slovenije kot odprto prvenstvo za jadralne padalce iz Slovenije in tujine z A in FAI2 licenco. Kot nam je poročal Peter Pušnik, je bil v petek popoldne uradni trening, zvečer IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Člani, IMNZ-Ljubljana, 13.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Dolomiti 2: 0 (Strelec : Gašper Starc) 14.krog; NK Jezero Medvode - NK Svoboda Kisovec 2 : 1 (strelec: Marko Ravnjak). Kisovčani so v tej tekmi tik pred koncem zastreljali 11-metrovko. Kadeti 13. krog; NK Komenda- NK Svoboda Kisovec 1:0 14.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Krim 0: 6 Dečki U-14,11.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Vrhnika 1:1 (Strelec: Anej Kurež) 12.krog; NK Livar- NK Svoboda 2: 0 Cicibani, 14.krog; NK Radomlje- NK Svoboda Kisovec 8:0 15.krog: NK Kamnik- NK Svoboda Kisovec 7:0 pa žrebanje štartnih številk in nastop pihalnega orkestra Svea na pristanku na “Štircu”. Orkestru Svea se še enkrat zahvaljujejo za odličen nastop. V soboto je zaradi dežja prvi tekmovalni dan odpadel, zato je bilo treba v nedeljo tekmovati cel dan. V nedeljo smo prvo serijo izvedli z vzletišča na Mareli, v začetku druge serije pa se je severovzhodni veter tako okrepil, da smo vzletišče prestavili na Vrh nad Zagorjem. Tudi tu smo zaradi močnega vetra prekinili drugo serijo, ki seje nadaljevala šele popoldne. Zaradi močnega vetra tretje serije ni končalo 7 tekmovalcev, zaradi česar po pravilniku Letalske zveze Slovenija tretja serija in hkrati državno prvenstvo ni bilo veljavno. Državnega prvenstva se je udeležilo 56 tekmovalcev iz 8 slovenskih klubov in dveh iz 7AS4vr zadetkov) in Kleč (8 zadetkov). Edina temna stran srečanja je bila poškodba Poglajen Andreja, ki so ga odpeljali na šivanje brade. 20. krog: člani - 2.DRL: RD Šmartno 99-RK Razkrižje 39:20 (20 : 8). Strelci za Šmartno 99:Vidmar 8, Prelogar 6, Podkrajšek 4, Lovro Peterlin 4, Jernej Peterlin 4, Gregorič 3, Zupan 3, Trotovšek 3, Poglajen 2, Pihler 2. Domači so povedli takoj na začetku in niso pustili gostom iz Razkrižja niti najmanjše možnosti za presenečenje. Že prvi delni rezultat (8:1) je pokazal, da so Šmarčani boljši. Do polčasa so si zagotovili neulovljivo prednost, ki sojo v drugem polčasu le še povišali. Celotna domača ekipa je pokazala resen odnos in pristop, brez podcenjevanja gostov. Zadnjih 15minut so priložnost dobili vsi, tako da so bili gledalci zadovoljni s prikazano igro. Igor Gošte SMUČARSKI SKOKI KONČNI REZULTATI POKALA COCKTE 2002-2003 Uvrstitve SK Zagorje Ytong: mladinci do 16 let; 3.Primož Roglič, 19.Miran Zupančič... (ekipno 8.mesto) dečki do 15 let; 4.Primož Roglič, 8.Miran Zupančič...(ckipno 3.mesto) dečki do 13 let; 4.Andraž Pograjc, B.Dejan Judež...(ekipno 3.mesto) dečki do 11 let; 5.Leon Grobljar, 19.Urban Javoršek....(ekipno 3.mesto) cicibani do 9 let; 5.Manja Pograjc, 22. Anja Javoršek...(ekipno 6.mesto) deklice do 14 let; S.Katja Požun, 6.Manja Pograjc (ekipno 4.mesto) deklice do 11 let; 2.Katja Požun, 3.Manja Pograjc (ekipno 1 .mesto) Primož Roglič je nastopal tudi v Alpskem pokalu, kjer je bil ob koncu uvrščen na 9.mesto. Z letošnjimi odličnimi rezultati, sije izboril mesto v mladinski reprezentanci Slovenije. Ker je star komaj 13 leL je uvrstitev v mladinsko reprezentanco zanj in njegovega treneija Zvoneta Pograjca še toliko večji. Igor Gošte tujine. Na naše DP, ki šteje tudi za evropski pokal so prišli tekmovalci iz Hrvaške, Srbije, Bolgarije in kar 10 iz Velike Britanije. Za pomoč pri izvedbi tekmovanje se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali,” je še povedal Pušnik. Kakorkoli že, nihče ne more reči, da se v klubu niso potrudili pri organizaciji prvenstva, vendar je pač tako, da je to šport, pri katerem so doseženi rezultati še kako odvisni od vremena in žal tudi od nekaterih tekmovalcev, ki radi postavljajo svoje pogoje in od njih potem tudi ne odstopajo.. Igor Gošte MALI NOGOMET l.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 13. krog: ŠD Mlinše- Škoti 0:3, Pekarna Leniči II,- Juventus 3:4, Trgotrans P.Kukuca-Supetrmont 0:2, ŠD Čolnišče- AM KO Izolacije 2:4, ETI EE- Pekama Liniči I. 1:3, Trgovina Čop- Malo po malo 2:1. 14. krog: KMN Juventus- Trgotrans/ Kukuca 1: 4, Škoti- ETI Elektroelement 8:0, ŠD Čolnišče Integral- Supermont 2: 5, Pekama Leniči I,- Trgovina Čop 7: 1, KMN Malo po malo- AM-Ko Izolacije 2: 3, ŠD Mlinše-Pekama Leniči II. 4: 3. Lestvica: 1.Škoti 35, 2.KMN Juvetus 27, 3.Supermont 25, 4.ŠD Čolnišče Integral 24, 5.Pekarna Leniči I. 22, 6.Izolacija AM KO in ETI Elektroelement 21,8. Pekama Leniči II. 18, 9.Trotrans Kukuca, ŠD Mlinše 16, 1 l.KMN Malo po malo 14, 12.Trgovina Čop 7. Naj strelci: 22-J.Kranjc (Škoti), 13-Razboršek (Trgotrans), 12.Judež (ETI), G.Vozelj (Čolnišče), Perič (Malo po malo), Mele (Izolacije AM-KO). 2.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 13. krog : Maxico Asist- Top šport 7:1, Bar Slavi- Šentlambert 9:0, Antimon - Ni da ni 2:2, ŠD Prapreče- Le bo taxi 7:3, Mili bar-Buldožer 5:1, Sepro- ES Potočnik Piz. Ašič 3:2. 14. krog; Mili bar- Bar Slavi 3:2, Le bo taxi-Mexico Asist 1:3, ŠD Prapreče- Šentlambert 4:1, Top šport- Antimon Bistro 91 1:4, Buldožer- Sepro 3:4, Ni da ni- ES Potočnik Piz. Ašič 1:1 Lestvica: l.Mexico Asist 33, 2.Antimon Bistro 91 31, 3.Bar slavi 28,4.ŠD Prapreče 26, 5.sEPRO 21, 6.ES Potočnik Poz.Ašič in Mili bar 18, 8.Le bo taxi 15, 9.Ni da ni, Top šport in Buldožer 13, 12.Šentlambert 6. Naj strelci: 25-Gracar (Bar Slavi), 23-Brečko (Mexico), 20-Starc. 3.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 13. krog: TET- ŠD Čolnišče II. 3:0, ŠD Mlinše II.- NLP 1:9, Trinajst M- Terezija 5:0, ŠD Polšnik Tiskarna Hren- Soboslikarstvo Lavrač 0:9, Kovin.Gobovc- ŠD Sava 3:3. 14. krog; Soboslikarstvo Lavrač- TET 1:3, Kovinostrugarstvo Gobove- ŠD Mlinše II. 4:6, MNK Terezija- NLP 2:6, ŠD Čolnišče II.-Trinajst M 2:4, ŠD Sava- GD Hrastnik 4:4. Lestvica: 1 .TET in NLP 35, 3.soboslikarstvo Lavrač 26, 4.GD Hrastnik 23, 5.ŠD Sava 21,6.Kovinostrugarstvo Gobove 20, 7.Trinajst M 18, 8.ŠD Mlinše II. 16, 9.ŠD Polšnik 15, 10.ŠD Čolnišče II 13, 11.MNK Terezija 5. Naj strelci: 27- Begič (GD Hrastnik), 21-Dolinšek (Mlinše), 16_Gerčar (TET) 4.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 13.krog; Zasavc- Montezuma bar 2:7, ŠD Polšnik II.- Trgovina Čop konnjšica 1:2, ŠD Prapreče II.- KMN XXL 0:2, Bartec Varnost-Gamsi 0:1. Udarnik Lunar- Luka bar 4:3. ŠD Čemšenik- Medija 2:3, Trenutno zadnje uvrščena ekipa Turistov 12:2, Gamsi- Zasavc 4:1, ŠD Podkum- Amater 1:1, ŠD Kotredež Gasilček- Udarnik TSG Lunar 3:4, Montezuma bar- Turisti 2:1, Bartec Varnost- ŠD Čemšenik 0:9. Lestvica: 1.Voung Boys 39, 2.KMN XXL 35, 3.ŠD Prapreče II. 34, 4.Gamsi 29, 5.ŠD Izlake in Medija 28, 7.Amater 27, 8.ŠD Podkum 24,’ 9.Udarnik Lunar 19, 10.Trgovina Čop Konjšica in Montezuma bar 18. ŠD Čemšenik je v 15. krogu z lahkoto opravil z Zasavcem 6:2 Amater- ŠD Kotredež Gasilček 3:3, ŠD Podkum- ŠD Izlake l :7, Voung Boys- Turisti 9:0. 14.krog; KMN XXL- Trgovina Čop Konjšica 3:1, Luka bar-Medija 3:3, Voung Boys- ŠD Polšnik II7:1, ŠD Prapreče II- ŠD Izlake KARATE 12.ŠD Čemšenik in Zasavc 15, 14.ŠD Kotredež Gasilček 14, 16.ŠD Polšnik II. in Luka bar 6, 17.Bartec Varnost 3, IS.Turisti 1. Naj strelci: 22-Ahlin (Prapreče II.), 20-Gasior (Amater), Dolinšek (Prapreče II...) KOLESARSTVO UMEKUMEDAUANAMEDNARODNEMTURNIRJU X J soboto 12. aprila je V Karate klubu HVPO Sevnica izvedel 4. Mednarodni karate turnir v katah, to je v estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo obrambne in napadalne tehnike. Na zelo kakovostnem tekmovanju je nastopilo 123 tekmovalcev iz Hrvaške, Republike Srbske in Slovenije. Za trboveljsko ekipo so nastopili Timi UMEK, Žiga ROZINA, Vasja PIGAC in Timi BEVC. Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ. Vsi štirje so nastopili v isti starostni kategoriji. Timi UMEK je tokrat izvedel svojo k ato zelo dobro ter na koncu stal na zmagovalnem odru, stopničko nižje od hrvaškega tekmovalca s srebrno medaljo okrog vratu. Za malo je medaljo zgrešil Žiga ROZINA in osvojil zelo dobro vendar za vse tekmovalce nehvaležno 4. mesto. V ekipni izvedbi jim ta dan ni uspelo najbolje izvesti svoje sestave, zato so se uvrstili na rep razpredelnice. Glede na to, da je tekmovalna sezona na vrhuncu se tekmovanja vrstijo kar ena za drugim, tako, da bo še precej možnosti za dobre uvrstitve. Ta mesec se bodo Trboveljčani udeležili še mednarodnega turnirja v Ljutomeru ter v daljnem Koblenzu v Nemčiji. O I VORITE TRASIRNIH KOLESARSKIH POTI ZKT Trajnik Kolo kluba Zagorska dolina Matjaž Manfredo nas je X obvestil, da bo 30.aprila ob 16.uri pred zagorsko tržnico svečana otvoritev kolesarskih poti Zagorske kolesarske transverzale (ZKT), ki je del označenih poti od Dola pri Ljubljani do Radeč (izdan je tudi vodnik o tej trasi). Kolesarji se bodo po svečanem delu odpravili proti Zasavski Sveti gori, mimo Čolnišč, Jablane in nato preko Pleš. Cestni kolesarji se bodo lahko na Kalu odcepili preko Šentlamberta do Zasavske Sv.gore. Vsak kolesarski udeleženec bo v koči od 17.ure naprej pogoščen z bogračem in pijačo. V zagorskem klubu so se odločili, da bodo nagradili vse zanesenjake, ki bodo enkrat ali celo večkrat prekolesarili vseh sedem poti ZKT. Ostale informacije so na voljo na elektronskem naslovu: kolo.klub@email.si in na tel.številki: 041-414-900 Igor Gošte a Franjo GLAVICA M ŠPORT I---------- Državno prvenstvo v rokometu za starejše deklice KO VEČLETNI TRUD OBRODI SADOVE . . . Gledalka Lara: »Zelo dobro, škoda, da ni še več gledalcev.« V športni dvorani v Zagorju je v torek, 8. 4. 2003,. potekalo državno prvenstvo v rokometu za starejše deklice. Organizacijo tekmovanja smo prevzeli na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. V finalno tekmovanje so se uvrstile štiri ekipe: OŠ Vojke Šmuc iz Izole, 1. OŠ Žalec, OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane in OŠ Toneta Okrogarja. Našo ekipo v sestavi: Manca Golob, Nina Milojevič, Neža Češek, Kristina Ponjevič, Manca Jeglič, Dijana Topalovič, Špela Peterlin, Hana Hribar. Katja Grabnar, Dinka Fazlič in Maja Mervar trenira Danilo Lipovšek, vodja ekipe in navijaške skupine je Rudi Uranič. Seveda se je bilo na tako tekmovanje potrebno dobro pripraviti. Najeli smo telovadnico, poskrbeli za napovedovalko, dodatne nagrade, zdravniško in redarsko službo, izdelali navijaške rekvizite, oblikovali smo biltene in spletno stran, priskrbeli hrano, napise za ekipe ter povabili učitelje in učence na ogled tekem. Učiteljem in delavcem šole so pomagali tudi učenke in zunanji sodelavci. V dopoldanskem času so ekipe odigrale prvi dve tekmi. Otvoritveno slovestnost sta po predstaviti šol, plesnih točkah mažoretk s pozdravnima nagovoroma otvorila ravnatelj šole Bronislav Urbanija in predstavnik občine Zagorje Brane Omahne. Sledilo je tekmovanje in v polčasu vsake tekme so nastopile plesne skupine omenjenih šol. V popoldanskem času, ko se je turnir zaključil, je zasluženo prvo mesto osvojila OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane. Drugo mesto je pripadlo rokometašicam OŠ Toneta Okrogarja. Tretje mesto je dosegla OŠ Vojke Šmuc iz Izole in četrta je bila 1. OŠ Žalec. Najboljša igralka turnirja je bila Špela Peterlin iz OŠ Toneta Okrogarja. Najboljša vratarka je bila Tjaša Šilc iz OŠ Oskarja Kovačiča. Najboljša strelka na tekmovanju je bila Maja Zrnec iz OŠ Oskarja Kovačiča. Najboljšo sedmerico so sestavljale: Ines Kalkak in Mirela Polak (Izola), Maja Zrnec in Tjaša Šilc (Ljubljana), Špela Peterlin in Dinka Fazlič (Zagorje) in Janja Repič (Žalec). Za najboljšo plesno skupino je komisija izbrala skupino učenk iz 1. OŠ Žalec. Ekipe in nagrajena dekleta so za osvojena mesta oziroma naslove prejela pokale, medalje in praktične nagrade. Poleg organizatorja tekmovanja in predstavnika občine je nagrade podelila še Bernarda Pohleven, vodja tekmovanja v rokometu. Pokrovitelj tekmovanja je bila občina Zagorje ob Savi, pomagali pa so nam še številni drugi sponzorji. Vsem se najlepše zahvaljujemo, igralkam, trenerjem in vodjem ekip pa iskreno čestitamo. [n kaj so nam povedali? Kako se ti zdi organiziran turnir? Kaj napoveduješ naši ekipi? Lara: »Prav gotovo bodo naše rokometašice prve. So zelo uigrana ekipa.« Kaj meniš o športu, o rokometu? Lara: »Rokomet je zahteven in za poškodbe nevaren šport. Če imajo dekleta veselje in znanje, naj le igrajo.« Kaj pričakujete od turnirja? OŠ Toneta Okrogarja: »Pričakujemo najboljši rezultat, saj smo se tudi na tekmo zelo dolgo pripravljale. Zadnja dva tedna smo trenirale petkrat na teden.« Špela: ti zn ŠPORT »Mislim, da smo dovolj pripravljene za zmago.« 1. OŠ Žalec: »Z uvrstitvijo v finale smo zadovoljne. Smo najmlajša ekipa in prihodnje leto pričakujemo še več. Koliko časa že trenirate skupaj? OŠ Toneta Okrogarja: »Povprečno šest do sedem let, nekatere nekaj let manj.« 1. OŠ Žalec: »Skupaj smo tri leta. Treniramo pa še v rokometnem klubu Žalec.« Plesalka Snežka iz Žalca: »Plešem šest let. Plesala sem balet, jazz in hip-hop.« Kaj bi povedale o trenerju? OŠ Toneta Okrogarja: »Je sestavni del ekipe.« Ali imate trenerji z dekleti kakšne težave? Kako ste zadovoljni z igro? OŠ Žalec: »Malo dekleta muči puberteta. Danes sem z njihovo igro povprečno zadovoljen.« Katera ekipa mislite, da bo oz. je bila vaš najtežji nasprotnik? OŠ Oskarja Kovačiča: »Zagorje.« OŠ Toneta Okrogarja: »Mislile smo, da bodo rokometašice iz Izole naše najtrše nasprotnice, bile pa so iz Ljubljane.« Ti si kapetanka ekipe. Se počutiš kaj drugačno od ostalih deklet? Koliko časa si kapetanka? Špela: »Ne, nič drugačno. Še jaz vprašam za kakšen nasvet. Kapetanka naše ekipe sem to šolsko leto.« Maja: »V ekipi smo vse enakovredne. Druga dragi dajemo nasvete. Kapetanka ljubljanske ekipe sem štiri leta.« Veseli smo, daje turnir uspel. Posebej srečni smo, da so lica deklet žarela, ko so prejemala zaslužene nagrade. Koliko priložnosti jih še čaka! In verjamemo, da se bodo tudi s pomočjo športa vsestransko okrepila za premagovanje ovir, ki jih nalaga življenje. Marija Arh in članice šolskega radia OŠ Toneta Okrogarja MALI NOGOMET l.SLMN Zagorjani in Lilijani uspešni Malonogometaši so odigrali prvi tekmi polfinala končnice. Zagorjani so doma s 7:5 odpravili Metropol Iz Ljubljane in imajo lepo priložnost, da si na dragi tekmi, ki bo 26.aprila, že zagotovijo nastop v velikem finalu. Posebej zaradi dejstva, ker so Ljubljančani na tekmi v Zagorju ostali brez treh izključenih igralcev. Tudi Svea Lesna napreduje proti finalu, saj je v prvi tekmi z 8:1 “povozila” Dobovec in kot kaže se uresničujejo napovedi pred sezono, da se bosta v velikem finalu za naslov državnega prvaka pomerili prav obe zasavski ekipi, kar samo še potrjuje dejstvo, da se tu igra najboljši mali nogomet v Sloveniji. KOŠARKA LA SKL Zagorjani znova poraženi Košarkarji Zagorja nadaljujejo s serijo porazov, ki pa k sreči zanje niso usodni, saj so si obstanek v prvi ligi praktično in tudi teoretično že zagotovili. Zagorjani imajo namreč po osmih odigranih krogih (deveti je bil na sporedu včeraj, op.a.) 39 točk, za njimi pa jih imajo Savinjski Hopsi in Kraški Zidar po 38, Birokrat SQL pa 36.Slednji je praktično že zanesljivi potnik v LB SKL, bržčas pa se je dragi potnik v to ligo odločil ravno včeraj, ko sta se med seboj pomerili ekipi Savinjskih Hopsov in Kraškega Zidarja.. NOGOMET 2.SNL Nov trener preporodu Zagorjane Kot kaže, je bilo “ustoličenje” Bahrije Hadžiča na trenersko klop Zagoija prava poteza, saj ekipa pod njegovim vodstvom igra dobro in kar je najbolj pomembno - pridno zbira točke. V soboto so Zagorjani gostovali pri Livarju iz Ivančne Gorice in slavili z 2:1, pri čemer je oba zadetka za Zagorjane dosegel Zavrl. S to zmago so se Zagorjani povzpeli na osmo mesto lestvice, kjer so zbrali že 25 točk. Res pa je tudi, da so razlike med klubi sila majhne, saj denimo štirinajstouvrščena Dravinja zaostaja le dve točki. Naslednjo tekmo bodo Zagorjani odigrali v petek, 26.aprila ob 16.30 uri na svojem mestnem štadionu proti prvouvrščeni ekipi Domžal. Peter Motnikar Smučarji SD Zasavje dosegli odlične rezulatate: Podjetje Vita d.o.o. Trebnje, ki je uradni zastopnik za FISCHER, vsako leto organizira zaključek sezone za vse tekmovalce v Sloveniji, ki tekmujejo na fischerjevih smučeh. Na tekmi, kije bila 5. aprila 2003 na Rogli, so smučarji iz SD ZASAVJE, dosegli odlične rezultate. V kategoriji mlajših cicibank je 1 .mesto osvojila MURNC KATJA in tako še enkrat potrdila zelo uspešno sezono. V kategoriji cicibanov je JERNEJ LEVIČAR osvojil 5. mesto, v kategoriji mlajših deklic pa je FORTE ANJA osvojila 7. mesto, REZAR MARUŠA 8. mesto in URŠKA AHAC 10. mesto. Irena 24. MALTRAVNA 2003 iiiifiiii v KRONIČNO r Aufbiks Hrastnik, 05.04. Ob 09.40 uri. Na PO Hrastnik je poklicala G.S. ter povedala, daje tega dne okrog 01.30 ure domov prišel vinjen bivši mož G.M.. S silo je odprl vhodna vrata njenega stanovanja in zvil ključavnico. Sledi predlog SP. Hrastnik, 06.04. Ob 17.10 uri. Policisti so morali intervenirati v sporu med zakoncema B.E. in B.F. Prizorišče spora je bilo stanovanje. B.E. je nekajkrat s silo potisnil B.F. ter jo brcnil v predel trtice. Policisti so B.E. predložili v obravnavo SP. Hrastnik, 08.04. ob 21.30 uri. V stanovanjskem bloku na Logu je bila preglasna glasba. Koncert brez soglasja bližnje soseske je organiziral L.D.. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Hrastnik, 11.04. ob 21.20 uri. Na železniško postajo v Hrastniku je prišel P.D., kije bil vidno Židane volje. Začelje ogovarjati delavko, ki na ŽP prodaja vozne karte. Nenadoma se je brez vzroka razburil in z glavo udaril v steklo ter ga razbil. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka so z P.D. opravili razgovor in ga napotili domov. Ob 22.20 uri seje isti P.D. s prijateljem H.R. vrnil na železniško postajo ter prijatelja nekajkrat udaril po obrazu. Ponovno so na prizorišče prišli policisti in P.D-ja, kije še v njihovi prisotnosti kršil JRM odpeljali v izolacijo do streznitve. Zoper P.D. in njegovega sotrpina so podali policisti predlog SP. Hrastnik, 13.04. ob 03.00 uri. Do policistov je pristopil S.M.. Povedal je, da so ga pred nočnim lokalom Shakes bar napadli trije neznanci in ga pretepli. S.M. je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč v ZD Hrastnik. Policisti napadalce še iščejo. Hrastnik, 13.04. ob 04.50 uri. Patrulja PO Hrastnik je v bližini trgovine Spar opazila neznanca, ki sije med prepevanjem slekel hlače do kolen in gol stal na hodniku za pešce. Policisti so identificirali osebo in ugotovili, da gre za D.R., ki je ubogal ukaz policistov in prenehal s kršitvijo. Vendar mu srečanje z SP ne uide. Trbovlje, 06.04. ob 04.50 uri. Pretepali so se pred Mesečino. Kar trije so zavihali rokave. M.K., G.M., vmes je poseglo še G.M.-jevo dekle P.D. so se najprej prerivali nato so sledili še udarci. M.K. naj bi P.D. brcnil v trebuh. Policisti so žensko udeleženko napotili k zdravniku vendar je menila, da poškodbe niso tako hude in ni obiskala zdravnika. Proti vsem udeležencem ful kontakta so policisti podali ustrezen predlog odgovornemu organu. Litija, 05.04. ob 08.15 uri. Neznani storilec je v okensko steklo lekarne vrgel steklenico in steklo razbil. Policisti ga še iščejo. Litija, 05.04. ob 11.30 uri. Neznani storilec je preko noči razbil prednje in zadnje luči na o.a., kije bil parkiran v vasi Breg pri Litiji. Litija, 04.04. ob 01.00 uri. Policisti so odšli v Kresnice, kjer je prišlo do močnega ropota. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo v tovarni IAK do okvare hladilnih elis na motorju. Okvara je povzročila prekomeren hrup. Delavci so okvaro odpravili. Policisti so o dogodku obvestili pristojno inšpekcijsko službo. Litija, 04.04. ob 12.15 uri. Na ustju v Šmartnem pri Litiji je pijana R.R. ovirala promet. Policisti sojo spomnili, da ima dom in jo tja tudi napotili. Sledi prijava SP. Litija, 04.04. ob 20.45 uri. Na Bregu pri Litiji je nastal spor in prepir zaradi dolga med dvema moškima. Policisti soju pomirili in za oba napisali prijavo SP. Litija, 05.04. ob 01.00 uri. Zaradi uporabe o.a. je na Bregu pri Litiji nastal spor in prepir med sorodniki. Do spora je prišlo zaradi nesoglasij okrog uporabe o.a.. Vinjenemu moškemu so preprečili vožnjo z o.a., ta pa je svoje nezadovoljstvo izkazoval v obliki razgrajanja. Policisti so ga pomirili in napisali prijavo SP. Litija, 06.04. ob 03.00 uri. Policisti so odšli na intervencijo na gradbišče SGP Trbovlje, na Savski cesti. Ugotovljeno je bilo, da seje pijani D.D. namerno zaletel v vhodna vrata gradbišča in nato vozil po gradbišču. Med vožnjo je zapeljal preko betonske ograje in z avtomobilom obtičal v jarku. Med postopkom seje nedostojno vedel do policistov. Dobil je prijavo SP. Trbovlje, 06.04. ob 13.35 uri. Policiste so poklicali na Golovec kjer seje nekdo z motornim kolesom vozil po travniku. To je počel B.T. Ker takšno početje ni dovoljeno so policisti proti njemu ustrezno ukrepali. TTbovlje, 06.04. ob 21.30 uri. Pred lokalom Casamia so policisti pobrali nekega moškega, kije negibno ležal pred lokalom. To je bil stari znanec policistov A.F., ki se ga večkrat nakreše in počiva na neprimernih mestih. Ker je pred počitkom padel je dobil površinsko rano na roki. Za rane so poskrbeli v ZD Trbovlje. Za obisk pri SP pa policisti, ki so mu napisali prijavo. Trbovlje, 07.04. ob 12.35 uri. Na železniški postaji je skupina ljudi razmetala klopi v čakalnici. Odtrgali ter odnesli so stensko uro. Povzročili so za 10,000,00 sit gmotne škode. Za povzročitelji nereda in tatovi stenske ure policisti še zbirajo informacije. Trbovlje, 10.04. ob 17.35 uri. Policisti so obravnavali poškodovanje vozila pri garažah IBT PIN-a, na Opekami. Dva otroka sta poškodovala katrco last IBT PIN-a. Razbila sta zadnje in levo steklo na vozilu in zadnji dve luči. Policisti so o dogodku obvestili lastnika in poskrbeli, daje bilo vozilo priskrbljeno. Ker sta oba otroka premlada za kazenski postopek so policisti o dogodku obvestili tožilstvo. Litija 16.04 ob 09.00 uri. Policisti so prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja izsiljevanja. Z.C. naj bi od občana iz Litije z grožnjo, da ga bo pretepel, zahteval plačilo 500 evrov, ker ni prišlo do realizacije prodaje zemljišča. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila. Litija, 18.04. ob 19.00 uri. Policisti so intervenirali v bližini gostinskega lokala Kava bar 3 M. V gostinskem lokalu je bil pijani J. V. iz Litije, ki gaje lastnik lokala napotil domov. J. V. je nato domnevno potiskal motorno kolo v smeri pokopališča. Iz neznanega vzroka ali zaradi pijanosti je na makedamskem cestišču, ob pokopališču padel in obležal nezavesten. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v UB KC Ljubljana. Sledi prijava SP. ^ Kradejo kot srake Hrastnik, 04.04. ob 10.30 uri. Občan M.N. je policiste obvestil o tatvini o.a. znamke VW Passat na območju BiH. Hrastnik, 05.03. ob 03.00 uri. V lokalu X bar na Dolu seje zgodila tatvina denarja. Neznani storilec je iz torbice M.M. odtujil 10.000,00 sit. Policisti storilca še iščejo. Hrastnik, 13.04. ob 12.00 uri. Neznani storilec, ki ga policisti še iščejo, je iz o.a. znamke Opel Astra, last M.M. ukradel vzvratna ogledala. Policisti iščejo sled za njim. Hrastnik, 13.04. ob 15.00 uri. Policisti raziskujejo kaznivo dejanje tatvine kolesa iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka na Trgu borcev NOB. Kolo je bilo last Ž.Š. Kolo, ki gaje odtujil neznanec je GT, bordo rdeče barve. Vrednost kolesa je 80.000,00 sit. Hrastnik, 14.04. ob 14.00 uri. V trgovini Mercatorje prišlo do tatvine prehrambenih izdelkov. Policisti so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, daje v trgovino prišla N.F. in si izbrala razne izdelke v vrednosti 3.000,00 sit nato pa trgovino mimo zapustila brez plačila. Policisti so proti N.F. uvedli ustrezne ukrepe. Trbovlje, 05.04. ob 02.10 uri. Policisti so prejeli sporočilo, daje nekaj narobe z vrati trafike na Trgu revolucije. Tja je odšla policijska patrulja in v bližini trafike zalotila K.P.-ja. Pri njem so policisti našli nekaj predmetov, za katere so ugotovili, da so last trafike (denar, cigarete, vžigalniki). Policisti so ugotovili, da je pri vlomu moral sodelovati še nekdo, ki pa jim je ušel in ga niso takoj prijeli.Proti K.P. so policisti vložili ovadbo, ga zaslišali in mu zasegli ukradene predmete. Kasneje so policisti odkrili tudi identiteto drugega, sodelujočega pri vlomu. Trbovlje, 05.04. v jutranjih urah so policisti ugotavljali poskus vloma v drugo trafiko v ulici 1. junija. Ugotovili so, daje nekdo poskušal na silo odpreti vrata v trafiko. Dejanje policisti povezujejo z vlomom v trafiko na Trgu revolucije. Trbovlje, 05.04 18.10 uri. Policisti so odšli v Gabrsko. Tam naj bi nekdo vdrl v stanovanje in ukradel denar. Z, v stanovanju prisotno žensko, so policisti poskušali opraviti razgovor, ki pa policistom ni dal pravih indicev, da bi ugotovili kaznivo dejanje. Policisti zadevo še preverjajo. Trbovlje, 05.04. V jutranjih urah seje na PP Trbovlje oglasil K.F., ki je priznal sodelovanje pri vlomu v trafiko. Policisti so ga zaslišali in proti njemu napisali ustrezno ovadbo. Litija, 07.04. ob 08.00 uri. Neznani storilec je iz dvorišča podjetja Kovina v Šmartnem ukradel približno 500 kg bakrenih ostružkov in s tem oškodoval podjetje za 75.000,00 sit. Litija, 08.04. ob 18.30 uri. Tega dne je neznani storilec med 13.30 in 17.00 uro iz stanovanjske hiše v Hudih Ravnah ukradel večjo vsoto denaija. Policisti zbirajo obvestila. Trbovlje, 09.04. ob 16.20 uri. Nekdo je vlomil v opuščeno tovarno IPOZ. Vlomil je v notranjost tovarne. Objekt, ki sicer že nekaj časa ne obratuje se uporablja v namene skladiščenja. Neznani storilci so odnesli obleke in nekaj računalnikov ter nekaj reprodukcijskega materiala. Vrednost ukradenih premetov znaša približno 2 mio. Za storilci policija še poizveduje. Litija, 14.04. ob 17.30 uri. Policisti so na vlaku prijeli dva moška iz Kopra, ki sta kradla po litijskih trgovinah. V Valvazorjevi knjigami in papirnici sta ukradla štiri knjige v vrednosti okrog 27.000,00 sit. V trgovini Mercator in Tuš pa različne artikle. Policisti so napisali kazensko ovadbo. Zasavski frker Tudi v Bobnu so prometni znaki Hrastnik, 04.04. ob 21.50 uri. V naselju Boben seje zgodila prometna nesreča v kateri sta bili udeleženi voznici o.a. L.G. in O.L. Voznica O.L. ni upoštevala prometnega znaka in tako povzročila nesrečo. Policisti soji vročili plačilni nalog. Na vozilih je nastala majhna materialna škoda v višini 10.000,00 sit. Nad cerkev s tovornjakom Hrastnik, 09.04. ob 13.15 uri. Voznik tovornega vozila A.B. je pri premiku z vozilom trčil v cerkev Sv. Jakoba na Dolu.Na sakralnem objektu je nastala gmotna škoda za cca 30.000,00 sit. Voznik A.B. je prejel plačilni nalog. Vinjen izsiljeval prednost Trbovlje, 17.04. ob 11.55 uri. Na Kešetovem seje zgodila prometna nesreča. Povzročitelj nesreče je bil voznik o.a. B.A.. Izsilil je prednost vozniku o.a. A. J.. Ker j e povzročitelj B.A. kršil prometno cestne predpise so mu policisti izdali plačilni nalog. Ker pa je bilo ugotovljeno, daje vozil tudi pod vplivom alkohola se bo z njim pogovoril še SP. V nesreči je bilo poškodovano, poleg udeleženih avtov, še nekaj drugih objektov. Povzročena gmotna škoda znaša cca 2.000.000.00, sit. Ne vzgojeni sopotnik Litija, 05.04. ob 08.45 uri. Ž.I. je na PP Litija podal prijavo o poškodovanju o.a. Prejšnji dan je na cesti Laze-Zalog med srečanjem nasproti vozečih avtomobilov potnik iz avta odvrgel neznani predmet ter poškodoval prednjo levo meglenko na o.a. prijavitelja. KRONIČNO -------------------y Neprevidnost pri premiku Trbovlje, 07.04. ob 11.00 uri. Pri Lekarni, na parkirišču je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. R.M.je na parkirišču premikal svoje vozilo in trčil v parkirano vozilo last K.F.-ja. Povzročitelj nesreče je prejel plačilni nalog. V Kresnicah se je kresalo Litija, 03.04. Ob 13.00 uri. V Kresnicah je prometno nesrečo povzročila voznica o.a., kije vozila v smeri od osnovne šole proti pošti z neprilagojeno hitrostjo. Na ozki cesti, pri srečevanju ni uspela pravočasno zaustaviti svojega vozila in je trčila v nasproti vozeče vozilo. Nastala je gmotna škoda. Tudi v Ribčah se vozi po desni Litija, 03.04. ob 19.45 uri. Na glavni cesti Litija-Ljubljana, v Ribčah, seje zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik o.a., kije vozil po levi strani cestišča in trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljal G.M. Iz Litije. V slednje vozilo, last G.M.-ja, je trčil naslednji o.a. V nesreči sta se dve osebi lažje telesno poškodovali. Ves promet na glavni cesti je bil zaprt približno eno uro. S TOVORNJAKOM OD ZADAJ Trbovlje, 10.04. Ob 11.10 uri. Na cesti pri trboveljski tržnici je prišlo do prometne nesreče. Voznik tovornega avtomobila Z.P. je vozil na prekratki varnostni razdalji ter trčil v o.a. last G.D.-ja. Povzročitelja so sankcionirali na kraju dogodka. Ponesrečenec Z.P. je tožil zaradi bolečin v vratu in so ga napotili v Trboveljsko bolnico. Razširite ceste, prosim Trbovlje, 10.04. ob 11.30. Blizu tržnice, na Trgu revolucije sc je zgodila naslednja prometna nesreča. Voznik o.a. R.J. je vozil preblizu desnega roba cestišča in poškodoval obcestno ograjo. Na vozilu in na ograji je tako povzročil za približno 200.00,00 sit materialne škode. Bravuroze v Črnem potoku Litija, 09.04. ob 17.15 uri. Na regionalni cesti v Črnem potoku se je zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik o.a. Š.M., kije vozil v smeri Šmartnega z neprilagojeno hitrostjo. Njegovo vozilo je, v desnem nepreglednem ovinku zaneslo levo izven vozišča. Po 34 m zanašanja in drsenja je vozilo trčilo v travnati usek približno 3 m nad voziščem regionalne ceste. Vozilo je odbilo nazaj na levo smer vozišča in seje, po približno osmih metrih obračanja po vozišču ustavilo na pločniku namenjenem pešcem. Med obračanjem vozila po travnatem useku je potnik padel iz vozila in obležal na travniku s hudimi telesnimi poškodbami. Voznik o.a. Š.M. in drugi potnik pa sta utrpela lažje telesne poškodbe. PREPOVEDANE DROGE Litija, 15.04. ob 22.30 uri. Policisti so med terensko kontrolo opazili moškega iz Litije. Moški seje sumljivo obnašal in odvrgel manjši predmet ter se poskušal skriti pred policisti. Ugotovili so, daje posedoval manjšo količino prepovedane droge-marihuana, ki so mu jo zasegli. Sledi prijava SP. M.A.Š. ■ispillfl UfilljJIIII&JJBiliillSEl Udi SLOVENIJA TEL I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com MALI OGLASI + mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide S. maja, sprejemamo do petka, 2. maja 20(13. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Cie ntPRtmidnint Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE-PARCELE PRODAM večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizadjo, kmetija primerna za turizem, konjerejo,... zelo ugodna cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 ODDAM v najem poslovni prostor, 130 m2, obratovalno dovoljenje, parkirni prostor, alternativa - trgovina, tiha obrt, pisarne, razstavni prostor. Tel.: 56-35-726 AVTOMOBILI PRODAM prednji odbijač za R - Clio, I. '99/00, ugodna cena. GSM: 041-67-91-76 PRODAM avtomobilsko prikolico, registrirano celo leto, nosilnost 350 kg. GSM: 031-80-06-15 PRODAM motor TOMOS T 12. GSM: 041-59-60-08 RAZNO PRODAM voziček Hauck Denver, kombiniran, možnost vožnje v obe smeri, naslon nastavljiv na 3 višine, sive barve, rabljen 4 mesece, cena 35.000,00 SIT. GSM: 040-24-33-01 tel.: 56-65-186 PRODAM sod za vino, plastičen, ugodna cena. GSM: 041-67-91-76 PRODAM GSM Motorola T191, Benefon Twin in Ericcson 1018 S z novo baterijo, vse z dokumentacijo. GSM: 041-679-176 ŽIVALI PRODAM zajki za pleme. Tel.: 56-76-310 DELO-IŠČE IŠČEM delo - čiščenje, sem poštena, zanesljiva. GSM: 041-565-833 DELO-NUDI IŠČEM gospodinjsko pomočnico za pospravljanje, čiščenje, likanje, enkrat tedensko. GSM: 041-62-96-30 STORITVE DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju. Informacijska pisarna, Krekov trg 3, 3000 Celje, tel.: 03-492-57-50, e-mail: ce@ozara.org STIKI 33 letni očka, razočaran, želi spoznati resno, iskreno in samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje. GSM: 031/50-54-95 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. ___________Tel.: 03/ 57-15-735 A NAROČILNICA za brezplačni mali oglas Tekst:................. ^ Moj naslov (ni za objavo):............... \ / OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Občina Zagorje je tudi letos organizirala očiščevalne akcije “Spomladansko čiščenje” na območju celotne občine. V akciji odvoza kosovnih odpadkov bodo sodelovali delavci JKP Zagorje, delavci Surovine Trbovlje pa bodo odvažali nevarne odpadke.Termini očiščevalnih akcij po posameznih KS-ih so naslednji: KS Senožeti Tima 30. 5. - 1. 6. KS Čemšenik 9. 5. - 11. 5. KS Franc Farčnik 9. 5. - 11. 5. KS Ravenska vas 23. 5. - 25. 5. KS Kotredež 23.5. - 25. 5. Navedeni termini so določeni za zbiranje kosovnih odpadkov, za zbiranje nevarnih odpadkov pa je določen termin za celotno občino, in sicer od 9. - 11. maj. Odvoz nevarnih odpadkov bo potekal po naslednjem vrstnem redu: petek, 9. maj: od 15. - 16. ure: Čemšenik - pošta od 16.30 -17.30 ure: Kotredež - gasilski dom od 18. - 19. ure: Šentlambert - gasilski dom sobota, 10. maj: 7AS4VT od 8. - 10.30 ure: Zagorje - parkirišče Varnost od 11. - 13.30 ure: Zagorje - parkirišče KOP od 14. - 16. ure: Zagorje - parkirišče LO od 16.30 - 18.30 ure: Podkum nedelja, 11. maj: od 8. - 9. ure: Parkirišče Viderga od 9.15 - 10.30 ure: Mlinše - parkirišče KS od 11. - 14. ure: Izlake - gasilski dom od 14.30 - 17.30 ure: Kisovec - parkirišče SAP od 18. - 20. ure: AP Stari trg Tbrnir v malem nogometu na Lisci - v soboto, 26. aprila ob 19. uri na Lisci, prireja Tončkov dom - Jožefa Furlan. Prijavnina znaša 8.000,00 SIT (všteta malica). Nagrade: 1. mesto prehodni pokal + dvodnevni paket na Lisci, 2. mesto: pokal + 10 kosil in pijača, 3. mesto: pokal + karton piva. Nagrajena bosta tudi naj vratar in naj strelec. Prijave in info: 031/20-95-24 ali 03-57-35-016 Zasavski muzej Trbovlje, Ulica 1. junija 15 vabi na ogled razstave na temo DOBRA IGRAČA. Razstava je namenjena vsem, kijih zanimata svet igre in igrač. > > > + KC Delavski dom Zagorje vabi v ponedeljek, 28. aprila na ogled gledališke predstave za izven - komedije avtorja Milana Grgiča -Juhica v izvedbi gledališča Moj teater iz Ljubljane. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje vabi v petek, 9. maja ob 17. uri na izredno zanimivo in ustvarjalno druženje “Mladi med seboj” za vse osnovnošolce, ki radi rišejo, pišejo, se pogovarjajo. Občina Zagorje ob Savi vabi na prireditve ob Dnevu upora: petek, 25. aprila ob 19.30 - KC Delavski dom Zagorje (nastopajo Zagorski oktet, MePZ Drenov grič, Oktet Zavodnje, Kvintet Blejska Dobrava, MePZ Tabor, šaljiva recitatorja Drago Butja in Neva Mam, napovedovalka Tanja Bašelj, scenarij Nande Razboršck sreda, 30. 4. - otvoritev kolesarske steze na tržnici četrtek, 1. maj - tradicionalna prireditev na Plešah Občina Hrastnik in Občinsko združenje ZZB in udeležencev NOB Hrastnik vabita v petek, 25. aprila ob 19. uri v dvorano DD Hrastnik na proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju. V programu sodelujejo: Ženski pevski zbor Svoboda Dol pri Hrastniku Otroški pevski zbor OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik Učence Glasbene šole Kamnik Recitatorji Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: vsak delavni dan 0(j g. - 14. ure, naslov Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK OB 17. uri ! SREDA.7.5.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let FRANČKOVE ZGODBICE (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) SREDA 14.5.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let FRANČKOVE ZGODBICE (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) SREDA 21.5.2003 Kreativna delavnica za otroke.stare 6-12 let SLIKANJE NA STEKLO (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA 28.5.2003 Pravljična ura za otroke, stare 6-10 l?t ____________FRANČKOVE ZGODBICE__________________ KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA PRIREJA 24.04 ob 19.00 uri Literarni večer: POMLADNI KLEPET Z IGORJEM KARLOVŠKOM 27. APRIL - DAN BOJA PROTI OKUPATORJU Spoštovane Trboveljčanke in spoštovani Trboveljčani, cenjeni prijatelji naše občine! Ob dnevu upora proti okupatorju Vsem iskreno čestitam in želim prijetne praznične dni. Župan občine Trbovlje Bogdan BAROVIČ Proslava v počastitev dneva boja proti okupatorju bo v gledališki dvorani Delavskega doma, v petek 25.4.2003 ob 19.00 uri. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje Cesta 20-julija 2.c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56-64-611, Fax: 03/56-64-660 http://www.tref.si, email: info@tref.si Ob 27.aprilu, spominu na upor, želimo vsem Zasavcem lepo praznovanje! Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega. (Tagore) .. .prišli so v času od 6. do 15. aprila 2003, pet fantkov in štiri punčke... 06.04.2003 Marija Premec, Log 3, Hrastnik - hči Anja Cvet 07.04.2003 Jožica Trebušak, Kostrevnica 5 b, Izlake - hči Nika Melita Hren, Polajna 4, Stranice - sin Gašper Zupan 10.04.2003 Zdenka Jerman, Jelenk 3, Trojane, Zagoije - sin Gašper 11.04.2003 Mojca Križnik, Ribnik 29, Trbovlje - hči Blažka Petra Albert, Trg revolucije 18, Trbovlje - hči Daša Krajnc 12.04.2003 Tadeja Bezjak, Novi dom 36, Hrastnik - sin Matevž Stradar 14.04.2003 Sevala Kreštič, Selo pri Zagorju 1, Zagoije - sin Elman 15.04.2003 Naja Fajfar, Rudarska c. 28, Kisovec - sin Andraž Košič Iskreno čestitamo! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 7A&ti/r --------\ KINO PROGRAM ZAGORJE Četrtek, 24. 4. ob 19. do nedelja, 27. 4. ob 20.: LOMILKI SRC Petek, 25. 4. ob 19.: PROSLAVA OB DNEVU UPORA Sobota, 26.4. ob 18. do nedelja, 27. 4. ob 18.: LAHKI DEKLETI Ponedeljek, 28. 4. ob 19.30.: Predstava gledališča Moj teater Ljubljana - Milan Grgič: JUHICA Torek, 29. 4. ob 19.: CHICAGO TRBOVLJE Četrtek, 24. 4. ob ob 18. do nedelja, 27. 4. ob 18.: JACKASS Četrtek, 24. 4. ob 20. do ponedeljek, 28. 4. ob 18.: NOMADI NEBA Sobota, 26. 4. ob 18. do ponedeljek, 28. 4. ob 18.: POVLECI GA Torek, 29. 4. ob 18. do nedelja, 4. 5. ob 18.: PIANIST Sreda, 1. 5. ob 18. do ponedeljek, 5. 5. ob 18.: SOLARIS Torek, 6. 5. ob 18. do sreda, 7. 5. ob 19.: VOHNNV ENGLISH HRASTNIK Četrtek, 24. 4. ob 20. do nedelja, 27. 4. ob 20.: LADJA GROZE Petek, 25. 4. ob 20.15 do nedelja, 27. 4. ob 18.: ZGODILO SE JE NA MANHATTNU Sreda, 30. april ob 20.: KROG DOL Petek, 25. 4. ob 18.: LADJA GROZE IZLAKE Nedelja, 27.4. ob 20.15.: LAHKI DEKLETI NA^TZADNA KRIŽANKA %> NAGRADNA KRIŽANKA ASIGNAT: PAPIRNAT DENAR V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE KITWE: MESTO V ZAMBIJI INLET: BOMBAŽNA TKANINA VICOTEKA SORAZMERJE “Gospod direktor, imam občutek, da moj osebni dohodek v zadnjem času ni v pravem sorazmerju z mojim delom.” “Vem, vem. Ampak od lakote vas vendar ne moremo pustiti umreti!” POROD V porodnišnico pride gospa in glavna sestra ji reče: “Če želite, je lahko pri porodu navzoč tudi bodoči oče.” “Kaj pa, če bo ravno takrat prišel moj mož?” VETROVNO Učiteljica sprašuje Janezka: “Povej mi, zakaj za prvi maj na hišah vihrajo zastave?” “Ker je vetrovno.” DENAR Ropar ustavi ženo in moža in j ima zagrozi: “Denar ali življenje!” Mož pogleda ženo in jo vpraša: “Franca, koliko pa mu lahko dam?” NEZADOSTNO “Janezek, kako si lahko spet dobil nezadostno oceno?” “Povsem preprosto. Učitelj je spet spraševal.” DOVOLJ “Dragi, jutri odpotujem zaleden dni k mami. Ali lahko še kaj storim zate?” “Ne, to bo kar dovolj.” PABERKOVANJE Pfizer, proizvajalec.viagre, je najel 55-letnega hongkonškega igralca in televizijskega voditelja Davida Lotaiwaija, da bi delal reklamo za njihovo modro tabletko. A to bi utegnilo biti v nasprotju z zakonom, saj je v Hongkongu prepovedano oglaševati zdravila, ki jih je mogoče dobiti le na zdravniški recept. Da bi se izognili nevšečnostim, so se pri hongkonški podružnici omenjene farmacevtske tovarne odločili, da bo poster s podobo igralca mogoče videti le na stenah čakalnic in ordinacij zasebnih zdravnikov. Niso se še odločili, ali bo na plakatu pisalo »viagra«, zagotovo pa bo na vidnem mestu naveden proizvajalec. ***** Francoz Frank Valverde je hotel dokazati učinkovitost novega pripravka, s katerim “je mogoče brez težav premagati spanec", zato je 96 ur nepretrgoma vozil avtomobil. V času preizkušnje, ki seje končala srečno, se je Frank ustavil samo dvakrat: enkrat je za poživitev za-užil pripravek, drugič pa je moral zamenjati gumo. f46) KRIŽ KRAŽ Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 8. 5. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 8/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozaijamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Nagrajenci nagradne križanke 6/’03 (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) 1. Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagoije ob Savi 2. Štefka Steban, Farčnikova 57, 1410 Zagoije ob Savi 3. Marta Šoba, Novi dom 44b, 1420 Trbovlje INTEGRALOV KOTIČEK V prejšnji številki smo vas seznanili z novo dejavnostjo v firmi **«»»*, to je izposoja vozil. Pri najemanju vozil uporabljajo sistem in norme, ki veljajo v grupaciji po celem svetu, kar pomeni, da vas postrežejo povsod enako prijazno in kvalitetno. Pomeni, da se boste vozili z varnimi in novimi avtomobili. Osebje, ki deluje v tem sistemu, vam nudi dostavo vozila izven kraja poslovalnice, vozilo lahko tudi oddate ali najamete izven delovnega časa, pravijo, da gre za 24-umi servis. Seveda pa veljajo nekatere omejitve pri najemanju njihovih vozil. Vozniško dovoljenje mora biti staro vsaj 2 leti, minimalna starost voznika pa 21 let. Za mlade voznike do petindvajsetega leta je določen dnevni dodatek. Za plačilo sprejemajo vse veljavne kreditne katrice, ki jih priznava AMZS d.d.: Hertz, Diners, American Express, Eurocard/Mastercard, Visa, Magna, Activa, Karanta. Obračunavajo najmanj 1 dan (24 ur). Dodatna ura (0-59 min.) je brez doplačila. Za več kot eno uro (60 min. in več) pa zaračunavajo dodatni dan. Gorivo ni vključeno v ceni, tako mora najemnik vrniti poln rezervoar goriva. Zavarovanja so nekatera obvezna, druga pa priporočljiva. Naj na koncu predstavimo še floto vozil, ki so razporejena po grupah. V grupi A sta fiat punto in renault clio s tremi vrati, medtem, ko sta v grupi B obe ti vozili s po štirimi vrati. V grupo C sodi fiat doblo, v D FOLKLORNA SKUPINA Svobode Center Trbovlje prireja ob svoji 15. obletnici delovanja večer na temo "JE OHCET VESELA ", v petek 9.maja 2003 ob 19.00 uri v Delavskem domu v Trbovljah. Vabijo vas, da z njimi praznujete njihov jubilej. Z veseljem vam bodo podarili dve vstopnici, če boste pravilno odgovorili na zastavljeni nagradni vprašanji. 1. kako se imenuje pokrivalo ženske noše na Gorenjskem ? 2. kako se imenuje pokrivalo ženske noše v Beli Krajini ? Za pridobitev dveh vstopnic morate na kupon napisati pravi odgovor, ga izrezati in kakorkoli poslati čim hitreje, najkasneje pa do 5. maja, na naslov: "Zasavc" d.o.o., Cesta 20. julija 2 c, 1410 Zagorje Nagradni kupon 1 1. odgovor........................ 2. odgovor............................. Ime in priimek, Naslov......... sta renault megane in fiat stilo, E grupo predstavlja mercedes A 140, gmpa G ima forda mondea, v grupa I je rezervirana za enoprostorce, predstavlja jo peugeot 807, v grupi J so karavani in v njej je ford focus SW, v grupi K pa je kombi vozilo s predstavnikom citroen bus za osem oseb, pa še šofer, devet, torej. Oglasite se v njihovih poslovalnicah in si rezervirajte vozilo kjer koli ga že potrebujete! Z' NMMJM VRMŠAlVvjt; N I | Napišite vsaj tri storitve, ki zaznamujejo izposojo j vozil v sistemu! I C J iA\t:___ PEiMK: NSlOV: mttoiv: V. Kupone pošljite do 5.5.2003 .V Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mathtegalzagoije@sti.net Internet http:AvAw.ritegal-zagotje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 __________GSM: 041/616 348, 041/633 107____ HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00 SIT! VEČERJE -1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01- 7233-610! AKCIJA ------h APRILSKI “SKRITI ZASAVC” DRUGI DEL "X Jaš skriti Zasavc je na tej drugi fotografiji že maturant srednje IN tehnične šole v Trbovljah - tretji z leve. Ker fotografija ni dovolj izrazita, bomo postregli še s kakšnim podatkom. Opravlja pomembni funkciji na občinskem in državnem nivoju in uživa zaradi prizadevanj za razvoj Zasavja velik ugled. V zvezi s cestami na primer. Vendar ni iz tehnične branže. Že dalj časa se ukvarja s politiko. Prelahko bi bilo, če bi natančno povedali, katere vrste. Je pa tudi zagret športnik. V kraju, kjer živi, že nekaj let predseduje klubu košarkarjev. Zdaj smo povedali skoraj vse. Manjkata samo še ime in priimek, ki ju boste zapisali na kupon. Mogoče boste ravno vi tisti, ki bo z njim poklepetal v prijetnem okolju hotela na Trojanah. r" 2/04 A KUPON Oseba na sliki je: .. v. Moji podatki: Ime In priimek:....................... Naslov:.............................. Telefon:......................... V r 1 .... N NAGRADA! * ^ Hladna predjed: ^5(1^ D J - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko HOTEL TROJANE 7ASA? + Akcija naj gostilna Zasavja: Pri Ježevih v Jagnenici v /'"'1 e si kdaj zaželite za V_ynekaj ur spremeniti okolje, ni nujno imeti veliko denarja in časa. Zasavje je cviček in belega Štajerca. Oba sta čistokrvna predstavnika svojega vinorodnega okoliša. Znana so Ježeva nedeljska sestavljeno iz nekaj mest in veliko zaselkov in skritih kotičkov. Vse nam je, Zasavčanom blizu. Le ne spomnimo se vedno, ob pravem trenutku, kam bi šli in kaj ali koga bi obiskali. Jagnenica je vas, ki spada pod Radeče. Le čez Radeče usmerite svoj avto in mimo radeške papirnice pot nadaljujete in ste tam, v Jagnenici. Osebje gostišča Jež vas bo z veseljem sprejelo in postreglo. Vzdušje domačnosti, prijazno osebje in lepa okolica pa so garant za dobro počutje. Lahko si zaželite skoraj vse; klasične jedi, postrvi ali pice. Za popestritev okusa, vam poleg vseh pijač, ki jih običajno ponujajo gostinci, nudijo točena vina; dolenjski kosila, ki so cenovno dostopna prav vsakomur, od 700,00 sit -1.400,00 sit. Obilne in pestre po okusu, so Ježeve plošče za dve osebi. Le 2.600,00 sit morate odšteti zanje pa se namesto dveh, pošteno okrepčajo trije ali štitje. Ni čudno, da od Ježevih zadovoljni odhajajo gostje in se radi vračajo. Prakse in izkušenj jim ne manjka. Njihova tradicija sega skoraj sto let v preteklost. Tretji rod se že, v isti zgradbi, ki seje skozi desetletja obstoja spreminjala, bolj od znotraj in manj od zunaj, ukvarja z gostinstvom. Štiri generacije in sto let tradicije ni ravno mačji kašelj. Radi se pri Ježevih spominjajo preteklosti in so hvaležni dedu, ki je moral kar sedemkrat, čez veliko lužo, v Ameriko, da je prislužil in privarčeval toliko denarja, daje prišel do hiše in v njej začel posel birta. Martinčič Alojz je po mami Ježev rod in tretja generacija, ki uspešno vodi posel gostinca. Še več, svoje znanje je preselil še v Celje, kjer ima restavracijo, v centru mesta, na celjski tržnici. Alojz pravi, da že od daleč je prepričana, daje trdo delo garant uspeha in trdi, da jim gre dobro kljub veliki konkurenci in krizi gospodarstva v okolišu. Še bolje bi bilo, če bi bila urejena cesta od Radeč do Litije in bi se turistična vizija Občine Radeče razvijala in zaživela, kot j e načrtovano. V času mojega obiska gostilne Jež, v Jagnenici, (četrtek ob 20.00 uri) je bilo gostov veliko. Ob petkih in sobotah, pa je spozna in se razveseli gosta iz Zasavja. Veliko je Zagorjanov, Trboveljčanov in Hrastničanov, ki obiskujejo gostilno Jež v Jagnenici. Tudi v Celju niso redki zasavski gostje. Radi se spominjajo zlatih časov sindikalnega turizma in izletništva, ko so dnevno postregli veliko število gostov, ki so prihajali z avtobusi na izlet. Nič ne stokajo in ne tarnajo za tistim, kar j e bilo. Alojzeva žena priporočljivo svoj prihod k Ježu naročiti po telefonu in napovedati rezervacijo. Gostilna Jež v Jagnenici, ima svoja vrata odprta za goste vsak dan od 06.00 - 23.00 ure. Počitek si privoščijo le ob ponedeljkih. V Celju pa delajo vse dni v tednu, brez počitka, z enakim odpiralnim časom kot v Jagnenici. MAŠ, produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih z / filmov, glasbenih spotov in < ‘ ^-a ‘ ‘■ -i n “Ui-ev za interno uporabo in javno prikazovanje, z . m g možnostjo sponzoriranja postanite 'Vidu 1 P trženje in produkcija za gospodarsko e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signaI@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA! V SLOVENIJI (3 AKCIJA —I------ AKCIJA t6NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! “NAJ FRIZERKA EN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik 930 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 540 3. Kmečki turizem Pšenk, MlinŠe 424 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 396 4. Gostišče Kum, Zagoije 358 6. Gostišče AšiČ, Zagorje 159 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 87 9. Gostišče Brin, Trbovlje 76 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgatju, Vidrga 45 11. Restavracija L, Trbovlje 45 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 35 14. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 21 14. Gostišče Jež, Radeče 21 16. Zlati fenbt, Trbovlje 14 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Kupone za naj gostilno sperjemamo do 30.aprila 2003. ^ 'is'' ‘ -s Ss';^' ^ \ ' '■ .. S-., » s-.\-s , SS ,--x < , 1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 551 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 517 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagoije 405 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 260 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 229 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 227 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 199 8. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagoije 165 9. Daija Knez, Frizerski salon Darja 159 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 158 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 129 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 90 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagoije 79 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 54 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 19. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 47 20. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije 46 21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 22. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 40 24. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 25. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 34 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Matjana Majhenič 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 29. Irena Jere, Studio Las, Zagorje 20 v Kupon Naj gostilna Zasavja Glasujem za gostilno: imimm Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Ime in priimek glasovalca/ke Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Glasoval sem: ■ (0) LIKOF MEJISIOVA O^u^kama doba "X 7 TV oddaji studio City (16. 04. 03) je voditelj Štefančič za V zaključek polemike med zagovornikom in nasprotnico pravice starševstva med isto-spolnimi partnerji izustil izraz: »Nuklearni otroci«! Ne vem ali je pojem njegova pogruntavščina ali je klice pognal na kakšnem drugem zeljniku, imenovanem možgani. Meni je odprl nova obzorja o nuklearni dobi. Poleg jederske energije in orožja, jaz nuklearno dobo vidim v razvoju računalništva, na področju telefonije, mobijev, interneta in ostalih tehnoliških pogruntavščinah. Noja, tudi medicina je že čisto nuklearne korake ubrala. Kar pomislite na razvoj genetike in na poskuse kloniranja. Da pa bi otroke in pojem nuklearni mešal, o tem še nisem svoje misli brusil. Vendar gre stvar v razvojni kontekst. Kljub vsem skeptikom, da bi na primer dva moška, otroka lahko posvojila. Če človek na hitro razmišljajo to velik sociološki problem, da o psihofizičnem razvoju otroka niti ne razglabljam. Samo predstavljajte si v kakšni dilemi bi se majhno človeško bitje znašlo, ko bi začelo prve besede uporabljati in bi se pred nebogljenimi očmi, dve bradati ali obriti lici pojavili. Kdo je mama in koga naj oče kliče, bi bila prva dilema. Vse bolj, ko bi revček k pameti prihajal, manj bi mu jasno bilo, zakaj je obsojen ob dveh očetih živeti in zakaj mora enega od hraniteljev oče,drugega pa mati klicati. O razvoju, seksualnih vrlin takšnega malčka, niti slučajno razglabljati nočem. Vse bolj se človeštvo, od naravno ponujenih možnosti za razmnoževanje, oddaljuje. Vse bolj si naravo podrejamo in vse manj, kljub strahu pred vsesplošnim kolapsom, se v nezadržni razkorak in navskrižje z naravnimi zakonitostmi, podajamo. Preprosto, bolj, ko smo pametni, večje neumnosti počnemo. Človek je velik nasprotnik reciprocitete. Bolj, ko se trudi živeti z naravo, bolj je z naravo v sporu. Ob vsej človeški nečimrnosti se niti zavedamo ne, da so na svetu že otroci, ki bi jih lahko »nuklearni« poimenovali. Kaj pa so drugega deca, ki namesto v dialogu z materjo ali očetom, prijateljski odnos z računalnikom gojijo, ker starši, ki so v teh časih, še bolj ali manj biološko naravni, vse manj v borbi za kariero ali čisto običajno preživetje, dragoceni čas za materialne neumnosti, namesto za svoje otroke trošijo. Takšni so časi, da veljaš, kolikor imaš. Druge človeške vrline, so že zdavnaj šle preč. Otroci vse bolj tehnološka bitja postajajo, le to jim še manjka, da jih s pomočjo tehnike delati začnejo. In takšni otroci, če bodo kdaj zaživeli, se več spraševali, o spolu svojih staršev, ne bodo. Tehnologija bo poskrbela, da se bodo brez čustev, v svet podali. Čustva, že v današnjih časih, marsikomu na poti stojijo. Emocije niso po godu racionalizaciji družbe. Čustvene družbene tvorbe so neracionalne. To za razvoj ekonomije ni dobro. Biti moraš hladen in trd, preračunljiv in koristen. Glavno vodilo je, kapital. Tudi nasilje je čustvo, ki brez nadzora ni dobrodošlo. Koristno je, le, če je načrtovano in v prave namene usmerjeno. V vseh pogledih nadzorovan in usmerjen, bo ali je že, »nuklearni človek« Z naravnim so vedno bile in bodo težave, ker je narava mu v mesnato tkivo dvoje vsadila; življenjske radosti in čustva. Mefisto AA AA AA AA AA <3 ISKRICE IGORJA GOŠTETA KO MOČ BESEDO KRADE Zadnjikrat na zadnji strani: razgaljen enim v posmeh, drugim resnice jek. Nič več besed o vladi, o tatovih tovarn (ne koles), nič več o tem, kar je za vrati, kaj res je in kar ni res. Nič več o velikih lažeh in sanjah malih o soncu, o lažnivih zgodbah o uspešnem koncu. Nič več o pranju denarja, o pokradenih ljudeh, ki jih mnogo le še sanja o lepih rečeh. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. lako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. e m c 16 > e e 16 N bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje