Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) M. Ljudsko zastopstvo. (Dalje.) Poslanska zbornica. Avstrijske dezele Dolenja Avstrija Gorenja Avstrija Salzbur_ko Tirolsko Predarelsko Koro§ko Stajersko Kranjsko Gorisko in Gradisce Istra Trst z okolico Dalraacija Ce§ko Moravsko Slezija Galicija Bukovina skupaj . . Stevilo poslancev, katere voli veleposestvo 8 3 1 5 — 1 4 2 1 1 — 1 23 9 3 20 3 85 mesta in trgi 19 6 2 5 1 3 8 3 1 1 3 2 32 13 4 13 2 118 trgovinske in obrtne zbornice 2 1 — — — 1 2 — — — 1 — 7 3 — 3 1 21 o 03 <U M G i_-.o 4> C J_ 8 7 2 8 2 4 9 5 2 2 — 6 30 11 3 27 3 129 peta volilna skupina 9 3 1 3 1 1 4 1 1 1 1 2 18 7 2 15 2 72 skupaj 46 20 6 21 4 10 27 11 5 5 5 11 110 43 12 78 11 425 Državni poslanci uživajo nedotikljivost (imuniteto) in niso odgovorni za svoje govore in glasovanje v državnem zboru. Le dotična zbornica ali predsednik more poslanca pokarati. Tudi ne smejo sodnije brez dovoljenja zbornice poslance zaradi kaznjivega dejanja (izvzemši slucaj, da so poslanca pri izvrševanju kaznjivega dejanja zalotili) med zasedanjem zbornice zapirati ali sodnijsko preganjati. V vseh slucajih pa ima sodnija sodnijsko postopanje proti poslancem državnozborskemu predsedništvu naznanjati in na zahtevanje predsedništva dotičnega poslanca izpustiti iz zapora. Poslanska zbornica voli sama predsednika in dva ppdpredsednika. Zakone predlagati imata pravico vlada in državni zbor (obe zbornici). Če se n. pr. predlaga kak zakonski predlog v poslanski zbornici, sklenejo navadno, da dobi dotični predlpg kak odbor v posvetovanje. Ko je odbor dpvršil posvetovanje, obravnava šele zakonski predlog poslanska zbornica. Pri glasovanju zadostuje, da se sprejrae predlog, absplutna ali nadpolovična večina (t. j. eden glas čez polovico glasujooih poslancev). Le pri predlogih, ki nameravajo predrugačiti ustavo, treba je dvetretjinske večine. Po vzprejetju zakonskega predloga v poslanski zbornici dobi predlog gosppska zbornica in če ta predlpg nespremenjeno odobri, predlagajo zakonski predlpg cesarju v potrjenje ali sankcijo. Po eventuvalni cesarjevi potrditvi se razglasi zakon v wWiener Zeitung" in v ,,državnem zakoniku" (Reichsgesetzblatt) in zadobi veljavo ali takoj ali z dnevom, katerega določi cesar. V slučaju pa, da se ne ujeraa popolnoma gosposka zbornica s sklepom poslanske zbornice in zakonski predlog nekoliko premeni, dobi predlog zopet poslanska zbornica nazaj in šele potera, ko poslanska zbornica vzprejme po gosposki zbornici spremenjeni predlog, predlože v tem slučaju predlog cesarju v potrditev. Ako pa od ppslanske zbornice vzprejeti predlog v gosposki zbornici propade, propal je ves zakonski predlog. — Končno bode še zanimalo razmerje strank v zadnjih dveh sesijah 1891 do 1897 in po novih vplitvah 1. 1897. 1891-1897. Stranke Nemski liberalci, naprednjaki in ustavov. veleposestniki Poljaki Mladocehi Nemski klerikalci in konservativci Jugoslovani Nemski nacijonalci .... Stevilo poslancev 114 58 35 29 24 19 Stranke Fevdalci Italijani Starocehi . . Krscanski socijalisti . . . . Rusini Rumuni ... - Divjaki Schonererijanca  skupaj . . Stevilo poslancev 18 16 11 10 8 5 4 2 353 Lota 1897. Stranke Cehi in ceski veleposestniki . Nemski naprednjaki, liberalci in ustavov. veleposestniki Poljaki, poljska narodna stranka in Stojalowskija pristasi Nemski nacijonalci .... Konservativni klerikalci, srednja stranka moravskih veleposestnikov in katoliska narodna stranka  Stevilo poslancev 79 77 67 43 43 Stranke Krst'anski socijalisti .... Jugoslovani Italijani Socijalni demokrati .... Rusini Rumuni Schonererijanci Socijalni politik Demokrat  Stevilo poslancev 30 29 19 14 11 6 4 ! Za ogerske dežele je državni zbor v Budapešti in se deli v zbornico velikašev (magnatov) in zbornico poslancev (reprezentantov). Clani velikaške zbornice so vsi nadvojvode, katoliški in pravoslavni nadškofje in še nekateri drugi odlični duhovniki, veo posvetnih velikašev ali magnatov, reški guverner, predsednika kraljeve kurije, predsednik kraljevega sodnijskega stola v Budapešti, ogerski veliki župani in tri poslanci hrvatsko-slavonskega deželnega zbora. Zbornica poslancev šteje 452 poslancev, in sicer volijo mesta 81, županije 332 poslancev, 39 poslancev pa je iz trojedne kraljevine. Hrvatski poslanci pa glasujejo le o onih rečeh, ki so skupne Ogerski in trojedni kraljevini. (Dalje prih.)