«•MM Celje - skladišče D-Per St. 9 Leto XXVII 16. 5. 1977 liSi 214/1977 95 ....... f m M 1119770896,9 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE OSEBNI DOHODKI V LUČI SEDANJOSTI Razpravljanje o osebnih dohodkih (OD) je nam vsem priljubljena tema. Vsi bi radi imeli vse. Manj govorimo o dohodku, kako ga bomo čimveč ustvarili in dosegli največji možni gospodarski uspeh. Toda po starih tirnicah ni več mogoče naprej. Moramo postaviti nove, take, ki nas bodo usmerile v razumno gospodarjenje. Dejstvo je, da brez dohodka ne bo večjih osebnih dohodkov. Čeprav smo v prvem trimesečju dosegli nekaj uspehov nam to zelo malo pomeni. Storiti moramo mnogo, mnogo več, če hočemo več zaslužiti in pokriti stroške za velike potrebe po vseh TOZD. Kot informacijo objavljamo sestavek o sistemu nagrajevanja, ki ga je poslal v razpravo TOZD sektor za poslovno koordinacijo. Konec lanskega leta in v začet- -ku letošnjega leta sklenjeni sporazumi o delitvi OD se niso izvajali v marcu in aprilu zaradi problemov pokrivanja izgub. Te izgube so pokrite, razen za TOZD EMO-KONTEJNER, in je s tem tudi dana možnost, da se sporazumi o OD z junijem uveljavijo. Nagrajevanje po novem sporazumu izhaja iz dohodka, kajti TOZD oziroma podjetje lahko izplačuje zadovoljive OD le, če ustvari s proizvodnjo in prodajo svojih izdelkov dovolj dohodka. Koliko naj se proizvede, koliko proda in s tem koliko po odbitku stroškov ustvari dohodka in od tega razdeli za OD, je določeno v planih, ki so bili sprejeti za leto 1977. Zato je nujno potrebno, da se dosegajo proizvodni, prodajni in kar je najpomembnejše dohodkovni plani. Od doseganja ali ne- Borba za večjo produktivnost dela in racionalnejše in efektnej-še gospodarjenje predstavlja okostnico sedanjih družbenoekonomskih in političnih akcij za stabilizacijo našega gospodarstva. V njeni odsotnosti niti ena naloga družbenega in ekonomskega razvoja ne bi bila lahko ustvarljiva, a težnja k zmanjševanju jaza, ki nase še vedno loči od razvitih dežel, ne bi bila realna. Zaradi tega stalno povečanje novo u-stvarjene vrednosti in širjenje ni jačanje produkcijskih sposobnosti gospodarstva, po produktivnejšem delu in racionalnejšem angažiranju vseh faktorjev proizvodnje in znanosti — je prvorazredna, tekoča in dolgoročna naloga vseh organizacij združe- doseganja planov bodo zato odvisni naši OD. OD delavca je po novem sporazumu odvisen od dveh faktorjev: a) od njegovega osebnega prizadevanja in b) od uspeha vseh delavcev v TOZD. Osebna prizadevnost delavca in uspeh dela se kažeta v normi pri proizvodnem delu in v osebni ocenitvi pri režijskem delu. Uspeh združenega dela vseh delavcev v TOZD pa se mora kazati v dohodku temeljne organizacije. V planih za leto 1977 predlagamo: — najnižji OD je 2.000 din in pomeni vrednost ranga 1,0; — 100 % doseganje plana pomeni normalen poslovni uspeh; nega dela in vseh subjektivnih sil naše družbe. Večji dohodek je začetna predpostavka za krepitev materialne, osnove združenega dela in akumulativne sposobnosti gospodarstva za povečanje osebnega in družbenega standarda. To vse so temeljne in trajne opredelitve zapisane v programskih dokumentih Zveze komunistov, posebno v stališčih desetega kongresa ZKJ in v projekcijah srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. Resnica je, da družbena produktivnost dela, a posebej produktivnost dela v industriji ne raste z zadovoljujočim tempom. Zato je razumljiv interes, katerega kažejo družbeni in politični — OD, ki ga delavec doseže na osnovi individualnih meril, pa se lahko poveča ali zmanjša za 10 % odvisno od tega, ali bo temeljna organizacija plan glede na dohodek dosegla, ali presegla. Za merilo uspeha poslovanja TOZD kot celote po mesecih se predlaga: dosežen finančni rezultat, ki se izračuna na osnovi mesečne čiste porabe, zmanjšane za porabljeni material in za direktne stroške. Takšno merilo se je kot uspešno pokazalo v TOZD POSODA. Vedeti je namreč treba, da se lahko zgodi, da se tisti OD, ki ga je ustvaril, npr. z delom po normi, ne bo mogel izplačati v celoti, če se to ne bo odražalo tudi v prodaji oziroma še bolje, če to delo ne bo ustvarilo dohodka po merilih tržišča. Delavcu bo v takšnem primeru njegov individualni učinek po normi lahko zmanjšan največ za 10 % (ali pa, če bo rezultat večji, povečan za 10 %). Prihajalo bo tudi do situacij, da bo ustvarjena velika količina izdelkov, vendar bo del OD (do 10 %) za tako proizvedeno blago, ki bo ležalo na zalogi, izplačan šele, ko bo to blago prodano. Ker se ve, da prodaja na tržišču niha, glede na letna obdobja in da bi se takšni sezonski nihljaji odstranili, bo mogoče izplačevati tudi celotno ali del TOZD stimulacije, če bo prodaja in s tem ustvarjeni dohodek potekal skladno s planom razdeljenim po mesečnih obdobjih. Obračuni glede na planirane in dosežene rezultate bodo opravljeni po trimesečjih in ob koncu leta. Drugačno nagrajevanje na primer takšno, ko OD niso niti deloma takoj odvisni od ustvarjenega dohodka (s prodajo proizvedenega blaga na tržišču) lahko pripeljejo do slabega gospodarjenja, do odlaganja ali opuščanja, da se izvedejo sproti nujni potrebni ukrepi, da se gospodarjenje uravna, kot jo bilo zamišljeno (planirano). Ce dohodek ni ustvarjen, oziroma ni ustvarjen v zadovoljivem obsegu, se to v vsakem primeru odraža na OD, če ne prej pa takrat, ko nastopijo zakonske posledice, kot so bile čutene letos v TOZD, ki so izkazale nepokrito izgubo. Sistem nagrajevanja kot se uvaja je takšen, da ugodno vpliva na ustvarjanje dohodka in na zavzetost vseh delavcev, da bi bil dohodek in s tem tudi OD čim večji. To pa je tudi eden od najpomembnejših ciljev samoupravljanja. V. d. direktor SPK Anton Rojec. dipl. iur faktorji pri vztrajanju, da se odkrijejo objektivni in subjektivni činitelji in razlogi teh nezadovoljivih gibanj. Produktivnost dela in efikasnost gospodarjenja so postali najaktualnejša tema, o kateri se razpravlja v organizacijah stvar-ne men,dura- te d -u združenega dela, družbenopolitičnih, strokovnih in znanstvenih krogih. Sindikati so po svoji strani spodbudili širšo družbeno akcijo v vztrajanju, da se prebrodi sedanje stanje. Zveza komunistov, vsi njeni forumi in organizacije, posebno v zadnjem- času vztrajajo, da znotraj organiziranih družbenih sil spodbude široko iniciativo, da se prebrodijo posamezne slabosti v našem gospo-(Nadaljevanje" na 2. strani) POGOJ ZA GOSPODARSKI USPEH JE IZVRŠITEV PUM Že nekaj let napaj ne dosegamo tega kar smo planirali. V letu 1966 smo večkrat opozarjali na razne ne-ne bomo dosegli takih rezul-varnosti, ki nam pretijo, če tatov, kot smo jih v letnem planu nakazali. Ker nismo upoštevali ali nismo hoteli upoštevati tistega, kar je bilo možno izboljšati, smo zabredli v izgubo. Podatki za prvo trimesečje tekočega leta kažejo, da smo dosegli pozitiven rezultat, vendar je ta rezultat dokaj skromen in ni nobenega razloga za kakršnokoli samozadovoljstvo. Doseči moramo mnogo več, če hočemo. da bo naša produktivnost dela na taki ravni, da se bomo izkopali iz težav, ki nas že nekaj let pestijo. Delavski sveti TOZD so sicer spoznali, da je treba izvršiti take spremembe, ki bodo učinkovite, kar pomeni dosledno izvesti sanacijske programe in priprave za sestavo srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih planov TOZD in OZD EMO, vendar bi moral biti njihov vpliv na izvajanje gospodarskih nalog v TOZD mnogo večji in učinkovitejši. Dokaz, da se delavski sveti TOZD zavzemajo za učinkovitejše ukrepe za izboljšanje gospodarskih rezultatov je, da redno obravnavajo problematiko doseganja gospodarskega plana. Tako je delavski svet TOZD Tovarna posode na zadnji seji postavil nekaj vprašanj marketing sektorju, in to: zakaj je za prvo trimesečje plan količinsko dosežen, ni pa dosežen vrednostno; zakaj je bil planiran takšen plan in zakaj se ne prodaja program poltežke posode — trebušasta posoda?! Iz teh vprašanj je zaznati veliko skrb delavskega sveta TOZD Tovarna posode za bodoče dobro gospodarjenje, odgovor. ki ga mora dati marketing sektor pa bo razjasnil neugodno situacijo in bodo tako lahko pravočasno sprejeti ukrepi za izboljšanje stanja. Razumjlivo je, da mora biti odgovor marketing sektorja analitično stvaren in mora prikazati tudi jastio pot za nadaljnje ukrepanje. Poleg mnogih drugih vprašanj, ki vplivajo na večjo ali manjšo produktivnost dela je tudi vprašanje smotrnega izkoriščanja delovnega časa. To vprašanje ima globoko vsebino in je potrebno posebne obravnave. ej SINDIKATI IN PRODUKTIVNOST DELA SINDIKATI IN PRODUKTIVNOST DEIA jačanje produkcijskih skposobno-darskem življenju, a predvsem tiste, ki zavirajo hitrejšo rast produktivnosti dela in efikasnost poslovanja. Glede na zgoraj omenjeno družbeno akcijo je podal svoje gledanje tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika ŠPI-LJAK. On je tematiko obdelal z naslovom »Sindikati in produktivnost dela«. Te misli so bile izražene kot sledi: »Delavski razred je življenjsko zainteresiran za povečanje produktivnosti dela, ker le z boljšim delom in večjim dohodkom v našem samoupravnem sistemu lahko rešuje vsa vprašanja svojega materialnega in družbenega položaja, ki se pojavljajo v tej etapi našega razvoja. Ta, drugače dobro poznana resnica je dobila na pomenu posebno še v poslednjih letih, posebno v obdobju 1971—1975. leta. V tem obdobju, v odnosu na prehodno obdobje 1966—1970, je stopnja produktivnosti dela padla v celotnem gospodarstvu iz 5,8% na 2,5%, a v industriji iz 5,6 % na 3 %. Tako je tudi udeležba produktivnosti dela upadla v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda in o v celotnem gospodarstvu iz 86,6 % na 36,8 %, a v industriji iz 82,4 % na 37 %. Takrat je sindikat, skupaj z gospodarsko zbornico, društvom inženirjev in tehnikov, s polno podporo zveze-komunistov in socialistične zveze pokrenil družbeno, akcijo za povečanje produktivnosti dela. Rezultati, doseženi v preteklem letu, so politično skromni. Kljub velikim naporom ni prišlo do spremembe, tako da bo 1976. leto ostalo leto, v katerem je bila u-stvarjena najmanjša rast produktivnosti dela, ne samo v poslednjem desetletju, temveč tudi celem povojnem obdobju. Pa vseeno ni razloga za pesimizem, ker čas ni izgubljen. Pravzaprav so bili v preteklem letu napravljeni pomembni, napori, u-stvarjeni in realizirani so bili mnogi predpogoji, da produktivnost dela ponovno stopi na vhodno linijo. Prepričan šem, da bo tega leta in v naslednjih letih vložen trud rodil sadove. Od časa sprožitve akcije za povečanje produktivnosti dela, jeseni 1975, do trenutka, ko se je ta tekst pripravljal za tisk, v začetku leta 1977, je prišlo do pomembnih sprememb v združenem delu in družbi nasploh, katere o-mogočajo aktiviranje ogromnih rezerv, ki obstajajo za povečanje produktivnosti dela in ekonomike poslovanja. Predvsem po sprejetju zakona o združenem delu je znatno povečan položaj delavca in njegov vpliv na doprinašanje odločitev: delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo ne samo o pogojih in rezultatih svojega dela, pač pa vse več tudi o celoti družbene reprodukcije — so v poziciji, da bodo resnični gospodarji dohodka, katerega ustvarjajo z delom na družbenih sredstvih. Široko je potem prevladovalo mnenje, da vzroki za mnoge nepravilnosti, ki so se pojavljale in se pojavljajo — inflacija, nestabilnost gospodarstva, težave pri zaposlovanju in drugo ležijo ravno v nizki produktivnosti dela, dragi proizvodnji, ki ne more zdržati konkurence. Rešitve za to se ne morejo iskati samo in to izključno v zvezi državne regulative, v podvze-manju trenutnih in sistemskih ukrepov, temveč prvenstveno tam, kjer je glavni problem na področju produktivnosti dela, razumljeno v širšem, a ne samo v ožjem pomenu Današnji 'samoupravni razvoj naš.e družbe, rezultati, ki jih je ustvaril delavski razred, so zelo veliki; Jugoslavija je od 100 dolarjev po osebi, neposredno po vojni, prišla do 1300 dolarjev in se uvrstila med srednje razvite dežele. Ali možnosti za nadaljnji pospešeni razvoj, ob porasti produktivnosti dela, so ravno tako ^ velike. To tem prej, ker je Jugoslavija na osnovi splošnih ocen, po nivoju dosežkov v produktivnosti, kljub temu da zmanjšuje zaostajanje, še dva do trikrat izza gospodarsko razvitih dežel. Zaostajanje ne izhaja iz teh-, ničnega nivoja opreme m opremljenosti dela, posebno v industriji, kjer je večina opreme izpod 10 let starosti, temveč zaradi pomanjkanja v naši splošni konkretni družbeni organizaciji dela. V mnogih kolektivih na samem delovnem mestu v proizvodnji produktivnost dela doseže zelo visok nivo, cesto je enaka, pa celo večja od produktivnosti dela delavca v razvitih industrijskih deželah, vendar se postopno »to? pi«, kolikor bolje se oddaljuje od delovnega mesta. Zato smo cesto poudarjali, da se naj večje rezerr ve sploh ne skrivajo v povečevanju fizičnega naprezanja delaven na samem delovnem mestu. So tudi tam, vendar naj večje rezerve so pravzaprav na področju organizacije dela in poslovanja. Te so, da naštejemo samo nekatere: nizka stopnja koriščenja kapacitet, visok odstotek škarta, pa zato povečana poraba surovin, energije in ostalih elementov proizvodnje, veliko izostankov z. dela, velike razlike v produktivnosti dela in nasploh v ekonomiki poslovanja med organizacijami združenega dela ali panog in grupacij. Za akcijo, katero vodimo, je pomembno, ker je sedaj že široko razumljiv pomen samoupravne organizacije dela za povečanje produktivnosti. Če v delovni organizaciji delo ni tako organizirano, da bi omogočilo zaposlenim, da izkazujejo vso svojo iniciativo in energijo v povečanju proizvodnje in produktivnosti, v po-boljšanju dela in poslovanja, potem za tako organizacijo ne moremo reči niti da je efikasna, niti samoupravna. Sama organizacija, ki omogoča, da pridejo do izraza vsi ustvarjalni potenciali delavskega razreda — a ti so ogromni, ker je večina delavcev kvalificiranih in visoko kvalificiranih — je lahko za nas sprejemljiva. Če organizacija dela ni tako organizirana, da bi omogočala koriščenje iniciative pet milijonov delavcev, potem rezultatov ne bo, potem cel sistem samoupravljanja, ki ga izgrajujemo, ne bo dal efekta, ki ga želimo. Če ta sistem tega ne bo dal, bi se vrnili na odnose tehnomenažerstva ali administrativnega sistema. Na žalost še nismo uspeli zgraditi svojo samoupravno organizacijo dela na široki fronti. Sedanja organizacija, podedovana iz kapitalizma, ali ponekod iz administrativnega obdobja ne odgovarja našemu samoupravnemu sistemu. Mislim, da bi zaradi tega, a to nam ustava in zakon o združenem delu omogoča, organizacijo dela morali hitreje prirediti našemu sistemu in podpreti vse tiste sile — znanstvene in druge — ki nam lahko pomagajo, da pridemo do samoupravne organizacije dela. To seveda ne morejo rešiti samo strokovnjaki. Če vemo, kaj nam manjka in če odločno poiščemo prave rešitve, strokovnjaki z milijoni delavcev lahko in morajo dati našo novo samoupravno organizacijo proizvodnje in poslovanja. To je izredna naloga in tu je naj večja rezerva našega sistema v borbi za večjo produktivnost dela. Toda niti te iniciative niti u-stvarjalna moč delavskega razreda se ne bodo mogle osvoboditi, če se samoupravna organizacija dela ne bo zasnovala na logiki dohodka. Logika dohodka ne pelje niti k zapiranju niti anarhiji, temveč nasprotno k večjemu povezovanju organizacij združenega dela, delovnih organizacij, gospodarstva in negospodarstva, združenega dela v celoti. Samo dosledna uvedba principa dohodka, tako kot je zapisano v ustavi in zakonu.o združenem delu, bo omogočila, da se bodo v celotnem gospodarstvu dosegli maksimalno dobri rezultati in povečala skupna družbena produktivnost. Če se to ne bi uvedlo in če je prisotno še nerazumevanje in odpor, potem bi se poudarek dajal preveč na tehnično-organi-zacijsko vprašanje, namesto na dohodkovno — torej družbenoekonomske odnose. Dosledna uvedba dohodkovnih odnosov na širšem področju bo o-mogočila, da se hitreje in odločneje stopi na še eno pomembno področje za povečanje produktivnosti dela: tj. področje pridobivanja in delitve dohodka in posebej delitve osebnih dohodkov. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela ima presoden vpliv na produktivnost dela, na zainteresiranost in nezainteresiranost delavca za rezultate dela in na njihov odnos do dela. Še danes se pri nas prav na tem področju nahajajo ogromne rezerve in neizkoriščene možnosti. Zagotovo je, da je eden od razlogov počasnega povečevanja produktivnosti pravzaprav v nestimulativni delitvi (dajanju prednosti formalnim kvalifikacijam, stažu in delovnemu mestu), a ne kvantiteti in kvaliteti dela, delovnemu doprinosu. Obsežna družbena akcija, ki je vodena na tem področju, je prišla, na žalost, šele na prag mnogih osnovnih in delovnih organizacij. Dovolj časa je izgubljenega v pripravljanju, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, tako da v mnogih organizacijah združenega dela še sploh niso začeli na pravi izgradnji kriterijev in meril za vrednotenje rezultatov dela. V najslabšem položaju, skoraj v uradniški poziciji so še ostali pravzaprav tisti, ki lahko največ doprinesejo k izboljšanju organizacije dela, odkrivanju rezerv in porastu produktivnosti: organizatorji proizvodnje, strokovnjaki in sploh kreativni delavci — racio-nalizatorji, novatorji. Torej, tisti, na katerih področjih so največje rezerve jn ki lahko največ doprinesejo k povečanju produktivnosti. Zaradi pomanjkanja kriterijev in rekel bi še več zaradi pomanjkanja politične hrabrosti se v mnogih sredinah bojijo, da tisti, ki je s svojim delom, znanjem in sposobnostjo ustvaril nekaj novega, pomembnega, doprinesel k povečanju produktivnosti dela in porastu dohodka, ne dobi preveč, da se ne obogati. Prodori, ki so v preteklem letu bili napravljeni v posameznih sredinah na področju stimulative ne delitve kot Zakon o združenem delu, ki obvezuje vse organizacije, da izdelajo kriterije in merila, bedo gotovo vplivali, ob premagovanju raznih vrst strahov, da bo manj uravnilovke, a več razlik na osnovi dela in delovnega doprinosa. Mi kot družba se moramo vse večkrat vprašati, zakaj nekateri delavci, skupine delavcev, cele o-snovne organizacij ë ali panoge zaslužijo malo, a ne zakaj je nekdo s svojim delom mnogo zaslužil. Nihče se v tej deželi ni obogatil z delom, pa se je tega najmanj za bati tudi v bodoče. In na koncu tega uvodnega teksta v katerem ni pretenzij, da se o produktivnosti dela govori iz vseh aspektov, temveč da se samo pokaže na nekatere od njih, ki. se nam v sindikatu na temelju spoznanja do katerih smo prišli, zdijo pomembne, želim nekaj povedati tudi v primerjavi produktivnosti dela in rezultatov poslovanja. Sindikat je uspel, da se take primerjave delajo prvenstveno med delovnimi in osnovnimi organizacijami združenega dela v panogah. Torej, med delovnimi organizacijami, ki poslujejo pod približno enakimi pogoji gospodarjenja. Služba družbenega knjigovodstva pripravlja redno take pokazatelje, pa je primerjava realno možna. Primerjave, katere so že objavljene, so pokazale, kako velike rezerve se skrivajo v posameznih osnovnih in delovnih organizacijah. Ker npr. razlike v produktivnosti dela med dvema sorodnima organizacijama, ki delata pod približno istimi sistemskimi pogoji, se gibljejo od 1:2, 1:3 do 1:4, kar je normalna pojava skoraj v vseh panogah, a da ne govorimo O čestih razlikah tudi od 1:10, pa tudi čez to. Toda te izkušnje — pravzaprav se je insistiralo na vprašanju izkušenj najboljših — so počasi prihajale do slabših organizacij. Z njimi se niso spoznavali niti strokovni kadri, posebno pa ne delavci, ki bi morali vedeti zanje, in nitr družbeni faktorji v komuni in republiki. Tako stanje se je včasih zavestno prikrivalo, da se ne bo videlo, da je kdo zanič in zakaj je zanič, pa bi mnogi vodilni ali vodilne garniture — vseeno ali je to strokovna, partijska ali sindikalna — ostala brez lažnega oreola, ker bi se videlo, da ti »iz-(Nadaljevanje na 6. strani) VARSTVO PRI DELU O varstvu pri delu smo v našem listu že mnogo pisali. Pisali smo o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo po zakonu kakor tudi o nezgodah, ki so se večkrat pripetile in se še vedno pojavljajo. Koliko manj bolečin in manj stroškov bi bilo, če bi uveljavljali na tem področju naše pravice in predvsem naše dolžnosti. Za zaščitna sredstva na delovnih mestih damo velike vsote denarja. Mnogo denarja gre za o-sebna zaščitna sredstva, ki jih pa posamezniki ne uporabljajo ali nočejo uporabljati, kar se jim večkrat maščuje. Zgodi se nesreča, ki bi jo lahko preprečili. Ko se posameznik tega zave, je že prepozno. Poškodba teži a ali lažja je tu. Ž njo nastajajo bolečine, večkrat tudi pohabljenost, kar je za človeka najhujše. Res je, da številnih problemov, ki nastajajo v zvezi z varstvom pri delu ne moremo rešiti takoj, res pa je tudi, da sami ustvarjamo probleme z našo nedisciplino na tem področju, kar je vsekakor vredno ostre obsoje. Vsi delavci, zlasti vodilni in vodstveni morajo biti do podrobnosti seznanjeni z ukrepi, ki jih je treba storiti, da obvarujejo zdravje svojih sodelavcev in tudi svoje zdravje. Znanje si lahko vsak pridobi, če le hoče na tečajih, ki jih prireja služba varstva pri delu. Ta organizira tudi predpisane preizkuse znanja. Sodeč po podatkih, ki smo jih prejeli od službe varstva pri delu, pa nekateri vodilni in vodstveni kadri ne razumejo ali po nočejo razumeli, da je znanje o varstvu pri delu potrebno in koristno, da morajo biti o tem podučeni in po zakonu opravti tudi potreben preizkus tega znanja. Preizkus znanja iz varstva pri delu v skladu z določili zakona o varstvu pri delu je opravilo v letu 1976 pri nas 275 vodstvenih delavcev in 159 delavcev iz tehničnih služb. Porazen pa je podatek, da ni opravilo predpisanega preizkusa znanja v letu 1976 85 vodstvenih delavcev in 105 delavcev iz tehničnih služb. Čeprav ti, ki niso opravili preizkusa znanja ne bi smeli opravljati dela na delovnem mestu, to delo vseeno opravljajo, so pa tudi primeri, ko so se pod vodstvom teh zgodile lažje in težje nezgode. V letu 1976 je bil organiziran tudi tečaj iz varstva pri delu za vodilne delavce. Na tem tečaju so predavali strokovnjaki iž inštituta za varstvo pri delu. Po končanem tečaju pa je bil izvršen preizkus znanja. Rezultat tega preizkusa znanja je bil porazen. Uspešno je opravil preizkus le en direktor TOZD in trije vodje služb. Mislimo, da k tej ugotovitvi ni potreben poseben komentar. Iz dejavnosti delavcev službe varstva pri delu je zaznati močno prizadevanje za preventivno vzgojo kadrov, vendar pa tudi negodovanje zaradi pogostega nerazumevanja teh prizadevanj zlasti od strani vodilnih delavcev. Če naj tako stanje popravimo, lahko to storimo le z večjim čutom odgovornosti za varstvo pri delu, z večjim razumevanjem za nenehno krepitev te dejavnosti in končno tudi z vsaj trohico samokritike. Ko smo sodelavce iz službe za varstvo pri delu povprašali kakšen je njihov bodoči program dela, so nam s podatki dokazali, da bodo storili vse, kar je v-njihovi moči, da bodo delavci delali varno in tudi to, da bodo nenehno vplivali na vodilni kader, tako da bo vsak vodilni ali vodstveni delavec svesten svojih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz varstva pri delu. Da nam bo njihova dejavnost bolj znana, navajamo nekaj podatkov iz njihovega programa dela. Za usklajevanje dejanskega stanja varstva pri delu z zahtevami z zakonskimi predpisi postavljenih nalog bo služba var-izvesti predvsem naslednje: Nadaljevati z varnostno vzgojo, seminarji in preizkusi znanja iz varstva pri delu. Pri tem bo potrebno pripraviti nove dopolnjene skripte in različna navodila za varno delo na posameznih delovnih pripravah in napravah. Izdelati bo potrebno nove programe varnostne vzgoje za posamezna delovna mesta, kjer nastopa po- večana nevarnost za zdravje in življenje. Izdelava varnostnih navodil v skladu z novim pravilnikom (Ur. list SRS št. 16/75) bo terjala tudi večjo angažiranost s strani pooblaščenih oseb za varstvo pri delu, kar v preteklem letu ni bil primer. Uskladiti bo potrebno samoupravni sporazum o varstvu pri delu z Zakonom o združenem delu in ga čim prej sprejeti. V vseh TOZD bo potrebno izdelati in sprejeti posebne pravilnike o varstvu pri delu in razdelilnike za osebno zaščito v skladu z novo sistemizacijo. Izdelati in sprejeti bo potrebno interne standarde, s katerimi se bodo standardizirani posamezni postopki. Izdelati in sprejeti bo potrebno Pravilnik o požarnem varstvu in Pravilnik o varstvu okolja. Izvesti bo potrebno kompletne ekološke meritve in novo rangi-ranje delovnih mest povsod, kjer je v zadnjem času prišlo do sprememb v tehnoloških postopkih. Služba varstva pri delu bo morala tudi v bodoče sodelovati pri nabavi novih delovhih priprav in naprav, tako da se bodo pri nabavi upoštevali veljavni predpisi o varstvu pri delu. Ker večina pooblaščenih oseb za varstvo pri delu svojih nalog ne opravlja v skladu z zahtevami določenimi v pooblastilu ali le-te opravlja instrokovno ali površno, bo potrebno izvesti ustrezne ukrepe. Poskrbeti bo potrebno predvsem za večjo strokovnost pri delu pooblaščenih oseb in za pravočasno izvajanje postavljenih nalog. Skrbeti bo potrebno za pravočasno izvajanje periodičnih in drugih zdravniških pregledov. Izdati bo potrebno ustrezne izkaznice vsem delavcem, ki so o-pravili preizkuse znanja iz varstva pri delu. Izdelati bo potrebno kartoteke za vse zaposlene v skupnih službah ter posameznih TOZD. Naloge bo potrebno izvršiti skupno s pooblaščenimi osebami. Skupno z ostalimi službami bo potrebno skrbeti za. pravočasno izvedbo periodičnih pregledov delovnih priprav ih naprav ter za prve preglede novih delovnih sredstev. Služba varstva pri delu bo morala skladno ž veljavnimi predpisi in v sodelovanju z ekološko službo preučevati varnost delovnega okolja in delovnih razmer v OZD ter pripravljati predloge za varsvtene ukrepe in normative. Služba varstva pri delu bo morala tudi v bodoče izvrševati vse naloge določene z Zakonom o varstvu pri delu in Pravilnikom o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter strokovni usposobljenosti delavcev, ki o-pravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu (Ur. list SRS št. 15/75) ter drugimi predpisi. • Navedene naloge bo SVD lahko opravila le v primeru večje podpore vodilnih delavcev. Slednje vsekakor v letu 1976 ni bilo zadovoljivo, saj je v nekaterih primerih prišlo celo do zaviranja pri izvajanju določenih nalog. Službo varstva pri delu bo potrebno tudi kadrovsko okrepiti, sicer zastavljenih nalog prav tako he bo možno izvesti. Nujno potrebno je poiskati u-streznejšo lokacijo delovnih prostorov službe varstva pri delu. V kletnih prostorih dela že 10 let, kar vsekakor negativno vpliva na počutje zaposlenih in njihovo u-spešnost pri delu. Oglejmo si še nekaj podatkov o poškodbah v letu 1976. V letu 1976 je bilo skupno 252 poškodovanih delavcev ali 6,75 % od skupnega števila zaposlenih (3732). V letu 1975 je bilo skupno 291 poškodovanih oseb ali 7,74 °/o od skupnega števila zaposlenih (3739). Na eno poškodbo je v letu 1976 odpadlo povprečno 20,25 izgubljenih dni, v primerjavi z letom 1975, ko je bilo izgubljenih 17,26 dni ha poškodbo. Navedeni podatek kaže, da so bile v.letu 1976 poškodbe težjega značaja. Glede na vrsto poškodb je bilo v OZD EMO v primerjavi z lete m 1975 naslednje stanje: Stanje poškodb v letu 1975: 3 težke poškodbe 238 lahkih poškodb 50 poškodb na poti ' Skupaj: 291 poškodb v letu 1975 in v letu 1975: 9 težkih poškodb 194 lahkih poškodb 49 poškodb na poti,________ Skupaj: 252 poškodb, v letu 1975 Od skupnega števila zaposlenih moških (2171) se je v letu 1976 poškodovalo skupno 197 delavcev ali 9,075 (v letu 1975 pa 9,15 %). Od skupnega števila zaposlenih žena (15&l)"še je v letu 1976 poškodovalo 59 delavk ali 3,52 % (v letu 1975 pa 2,73%). Največ delovnih poškodb se je v letu 1976 pripetilo v ponedeljkih (49) ih torkih (47) primerov, najbolj nevarna delovna ura pa je tretja (39) primerov. Prvi podatek se lahko razlaga s tem, da podaljšan vikend slabo vpliva na varno delo, verjetno zaradi povečane utrujenosti zaradi opravljanja domačih in drugih del. Drugi podatek, to je povečano število poškodb v tretji delovni uri pa je bil že večkrat nakazan. Gre namreč za neustrezen čas malice, to je po 4. delovni uri. Z upoštevanjem oddaljenosti zaposlenih od kraja zaposlitve postane povsem jasno, da pride do fiziološke krize in potrebe po hrani pri večini delavcev že mro-go prej kot je v OZD EMO uradno postavljen čas odmora. Slednjo trditev potrjuje tv di vrsta delavcev, ki si nabavljajo dodatno malico pri kantini že pred uradnim pričetkom malice. Tudi v letu 1976 je število poškodb na poti zaskrbljujoče, še zlasti, če upoštevamo, da so le-te v večini primerov težjega značaja. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev v EMO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen TOZD in skupne službe se na ravni DO zavezujejo združevati sredstva namenjena za reševanje stanovanjske problematike. Sredstva se združujejo v okviru stanovanjskega sklada. 2. člen S tem sporazumom se določajo način pridobivanja sredstev in njihova uporaba. TOZD in skupne službe samostojno odločajo o načinu pridobivanja stanovanjskih sredstev, a zavezujejo se sredstva pridobivati po enotnih osnovah. 3. člen O uporabi stanovanjskih sredstev odločajo delegati TO in skupnih služb v okviru skupnega organa — stanovanjskega odbora. 4. člen TOZD in skupne službe se zavezujejo uporabljati stanovanjska sredstva po načelu solidarnosti glede na aktualnost posameznih stanovanjskih problemov ter v okviru samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. 5. člen Dislocirane TOZD imajo glede na svoj specifični značaj pravico odločati, da se njihova stanovanjska sredstva iz združenih sredstev izločijo. Dislocirane TOZD lahko odločajo o uporabi svojih stanovanjskih sredstev samostojno (stanovanjska komisija). II. SREDSTVA Sklad stanovanjskih hiš 6. člen Obstoječa stanovanja in stanovanjske hiše ter novozgrajena stanovanja in stanovanjske hiše tvorijo sklad stanovanj in stanovanjskih hiš. Gospodarjenje in upravljanje s skladom stanovanj in stanovanjskimi hišami je prenešeno na Samoupravno stanovanjsko skupnost (občine: Celje, Maribor, Kruše-vac). Pravica oddajanja stanovanj v uporabo iz tega sklada pripada delovni organizaciji v celoti. 7. člen O prenosu stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje in gospodarjenje na SSS je sklenjena posebna pogodba. O prenešenih stanovanjih in stanovanjskih hišah vodi evidenco finančno računovodski sektor EMO. Viri sredstev za stanovanjsko izgradnjo 8. člen Za stanovanjsko izgradnjo se zbirajo naslednja sredstva: a) stanovanjski prispevek; b) posojila bank ali stanovanjskih skupnosti iz združenih sredstev; c) prispevek iz sklada skupne porabe; d) amortizacija od stanovanj in stanovanjskih hiš; e) posojila drugih OD ali skupnosti ; f) kupnina za prodana stanovanja ali stanovanjske hiše; g) udeležba koristnika stanovanja ob dodelitvi stanovanja v uporabo; h) morebitni drugi viri. 9. člen Zbrana sredstva za stanovanjsko izgradnjo se uporabljajo: a) za združevanje v okviru SSS iz naslova solidarnosti in novogradenj, po posebnem samoupravnem sporazumu; b) za financiranje blokovnih gradenj in nakup družbenih stanovanj ; c) za plačevanje anuitet najetih posojil za stanovanjske namene; d) za posojila ostalim OZD ali delovnim skupnostim; c) kot posojila za individualno gradnjo. 10. člen Za blokovne gradnje se usmerja praviloma 80 % vseh zbranih sredstev iz naslova stanovanjskega prispevka, 15% za.posojila individualne gradnje ali za nakup družbenega stanovanja, 5 °/o pa za ostale namene po členu 9. 11. člen Viri sredstev za stanovanjsko izgradnjo in uporaba zbranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, se vsako leto natančneje določijo s planom virov in uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 11.a člen Strokovne službe in samoupravni organi v DO EMO upoštevajo pri razporeditvi sredstev za stanovanjsko gradnjo (po 9. členu) število prosilcev za nakup stanovanj, in število prosilcev za individualno gradnjo. III. ODDAJANJE STANOVANJ V UPORABO 12. člen Stanovanja iz sklada stanovanj in stanovanjskih hiš se oddajajo v uporabo delavcem po vrstnem redu. Vrstni red (prioritetna lista) se določi na osnovi kriterijev, ki jih določi DS podjetja in so v prilogi tega sporazuma. 13. člen Mimo prioritetne liste se lahko dodeljuje v uporabo stanovanje kadrom deficitarnih strok vseh stopenj izobrazbe, ki so v določenem obdobju podjetju nujno potrebni oziroma ima za njih pridobitev podjetje posebni interes. Predlog deficitarnega kadra pripravi kadrovska služba v soglasju z direktorji TOZD in skupnih služb ter glavnega direktorja. Potrdi pa DS podjetja. 13. a člen Mimo prioritetne liste se lahko dodeljuje v uporabo stanovanje, kadar je potrebno reševati nujne socialne primere. Predlog izdelajo strokovne službe. Če se dodeljuje komfortno stanovanje je potrebna potrditev DS podjetja. 14. člen O dodelitvi stanovanj v uporabo določa stanovanjski odbor. Stanovanjski odbor odloča o dodelitvi stanovanj v uporabo deficitarnemu kadru po potrditvi s strani DS podjetja in socialno ogroženim delavcem. Kadar odloča stanovanjski odbor o vprašanjih, ki ne zadevajo dislociranih temeljnih organizacij, lahko odloča brez prisotnosti njihovih delegatov. 15. člen Strokovne administrativne posle v zvez i z delovanjem stanovanjskega odbora, opravlja strokovna služba (sektor za poslovno koordinacijo). 16. člen Osnutek prioritetne liste, ki se napravi na osnovi kriterijev v prilogi, se da v javno razpravo zaradi pripomb. Javna razprava traja 15 dni. Stanovanjski odbor izdela predlog prioritetne liste na osnovi ocenjevanja in pripomb izjavne razprave. O sprejemu prioritetne liste odloča DS podjetja. Prioritetna lista se objavi v glasilu »EMAJLI-REC«. 17. člen Nova prioritetna lista se sestavi in stopi v veljavo, ko je prejšnja 20. člen Delavec se lahko vseli v stanovanje skladno z določbami Zakona o stanovanjskih razmerjih in tega sporazuma. IV. INDIVIDUALNA GRADNJA 21. člen Posojila za individualno gradnjo se dajejo na osnovi natečaja, natečaj in natečajne pogoje razpiše stanovanjski odbor.. Do posojila so upravičeni tisti delavci, ki imajo: — urejeno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali adaptacijo — pridobitev stanovanjskega prostora; izčrpana. Eventualne spremembe na prioritetno listo so mogoče le, če so se razmere tistih, ki so na listi bistveno poslabšale ali pa bistveno izboljšale. Ne glede na to, ali je lista izčrpana ali ne, se mora obnoviti po preteku 5 (petih) let. Delavec, kateri je uvrščen na prioritetno listo in je v času čakanja na stanovanje invalidsko ali redno upokojen ima pravico do delitve stanovanja po vrstnem redu prioritetne liste. 18. člen V primeru, kadar je zakonec delavca zaposlen pri drugi OZD ali državnem organu ali kakšni drugi delovni skupnosti, se stanovanje lahko praviloma odda v uporabo le, če je druga OZD, državni organ, ali druga delovna skupnost pripravljena prispevati 1/2 vrednosti stanovanja, ki se oddaja v uporabo našemu delavcu. Gornji prispevek se daje: — v obliki posojila, — s tem, da gornje organizacije rešijo drug stanovanjski primer, — ali v kakšni drugi ohliki. O prispevku po tem členu, ne glede na njegovo obliko, se sklene posebna pogodba. 19. člen O dodelitvi stanovanj v uporabo se izda odločba. Odločbe podpisuje glavni direktor. Kadar se delavcu dodeli stanovanje v uporabo glede na njegovo delovno razmerje v podjetju, mora s posebno pismeno izjavo podpisati, v skladu z veljavnimi predpisi, da bo stanovanje izpraznil v primeru, da mu delovno razmerje v podjetju Emo preneha. 19,a člen Glede na število družinskih članov, pripada delavcem naslednja vrsta in velikost stanovanja: — da gradijo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju, s katerega se lahko še redno prihaja vsakodnevno na delo. 22. člen Pogoji pod katerimi se posojilo daje (doba, obresti in drugi) se določijo ob razpisu natečaja. Natečaj se objavi na oglasni deski. Natečaj traja 15 dni. 23. člen Prednost za dodelitev posojila imajo delavci po vrstnem redu, ki: — nimajo stanovanja ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč kriterije v prilogi tega sporazuma, — katerih zakonci so zaposleni v podjetju EMO. — ki so dalj časa zaposleni v EMO, (Nadaljevanje na 5. strani) članov Štev. druž. Vrsta stanovanja Velikost stanovanja m2 1 garsonjera do 30 2 enosobno do 41 3 eno in pol in dvo-sobno do 53 4 dvosobno ali dvo in polsobno do 67 5 trosobno ali več do 67 Samoupravni sporazum TOČKOVNA LISTA Ad/1 STANOVANJSKI POGOJI PROSILCA o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev EMO — ki bodo po dograditvi izpraznili stanovanje, ki ga ima pravico odstopiti v uporabo podjetju, — so kot strokovni delavci delovni organizaciji nujno potrebni, — v gradnjo vložijo več lastnih sredstev. 24. člen Delavci morajo ob času prijave na natečaj predložiti naslednje podatke : — ime in priimek, delovno mesto, organizacijska enota; — podatke o objektu, ki ga nameravajo graditi (opisi glavnih gradbenih stanovanjskih karakteristik) ; — gradbeno dovoljenje; — stanje gradbenega objekta ob času natečaja, in kdaj ga nameravajo dograditi; — izkazati lastninsko pravico na objektih, ki se gradijo; — višina že vloženih sredstev in predračunska vrednost gradbenega objekta; — višina posojila, ki ga zahtevajo in roke plačila; — podatke o sedanjem stanovanju, oziroma stanovanjskih razmerah. Stanovanjski odbor lahko ob razpisu natečaja zahteva še druge podatke ali listine, s katerimi se mu omogoča lažja odločitev. 25. člen Posojilo za individualno gradnjo se daje delavcu v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma. Višina posojila na gradnjo se določi po družbenem dogovoru o upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Celje. Delavci morajo pri gradnji prispevati svoj delež najmanj v višini 25 % vrednosti gradbenega objekta. Ta delež se lahko izkaže: — ali v obliki denarja, — dela, — z zemljiščem, — ali v gradbenem materialu. 26. člen Natečajno gradivo zbira strokovna služba in ga obdela. O posojilih na osnovi natečaja odloča stanovanjski odbor. 29. člen Pod enakimi pogoji kot za novogradnje, se lahko dajejo posojila za adaptacijo vendar le, če se s tem pridobijo nove stanovanjske površine, ali se obstoječe stanovanjske površine posodobijo z napeljavo vodovoda, ureditvijo sanitarij ali v drugih primerih, kadar je to skladno s splošnimi akti SSS. 30. člen V primeru, da delavec ne spoštuje določb pogodbe, da ne gradi skladno s predpisi, gradbenim dovoljenjem in če posojilo ni koristil namensko, ali če mu delovno razmerje v podjetju preneha pred potekom 10 let od sklenitve pogodbe. je dolžan povrniti posojilo, razen če mu delovno razmerje preneha po sili zakona (smrt, upokojitev, inval. upokojitev) ali brez krivde delavca. V. PRODAJA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ 31. člen Delavcu, ki ima po prednostni listi pravico do stanovanja, lahko podjetje to stanovanje proda v etažno lastnino po pogojih tega sporazuma in zakonskih predpisih. O prodaji odloča stanovanjski odbor. 32. člen Skladno z določbami Zakona o prometu družbenih sredstev TOZD, lahko DS podjetja sklene, da se iz obstoječega skldda stanovanj in stanovanjskih'hiš posamezna stanovanjska hiša ali stanovanje proda delavcem, kadar je to gospo-darsko smotrno. 33. člen Posojila za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš po tem poglavju se dajejo pod enakimi pogoji, kot posojila za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš. - ¿iBvešifilis o — podnajemnik — stanovalec pri sorodnikih in po 87. členu ZSR — velikost stanovanja na osebo 8—10 m1 — velikost stanovanja na osebo 6—7 m* — velikost stanovanja na osebo 4—5 m1 — velikost stanovanja na osebo do 4 m1 — manjkajoča pritiklina — kuhinja — manjkajoča pritiklina — kopalnica — manjkajoča pritiklina — WC ali souporaba WC — kletno stanovanje — zelo vlažno stanovanje — delno vlažno stanovanje — podstrešno stanovanje — brez vode Ad/2 DOBA ČAKANJA NA STANOVANJE — po vložitvi prošnje do 1 leta — po vložitvi prošnje do 2 let — po vložitvi prošnje do 3 let — po vložitvi prošnje do 4 leta — po vložitvi prošnje do 5 let in več Ad/3 DELOVNA DOBA V PODJETJU — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe v DO prosilca 1 (eno) točko Skupaj — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe v DO družinskega partnerja 1 (eno) točko Skupaj Ad/4 ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV — 1 družinski član — 2 družinska člana — 3 družinski člani — 4 družinski člani — 5 in več družinskih članov Ad/5 ZDRAVSTVENO STANJE — poklicna bolezen in izvirajoča pretežno iz dela pri stanodajalcu — kronična ali težja bolezen družinskega člana — priznana invalidnost prosilca II. in III. kategorije Ad/6 SKUPNA DELOVNA DOBA — za vsako priznano pokojninsko leto delovnega staža prosilca 1/2 točke.. skupaj Ad/7 ŠOLSKA IZOBRAZBA — popolna osemletka — dvo ali tri letna poklicna šola — popolna srednja šola — višja šolska iozbrazba — visokošolska izobrazba točk 14 9 1 2 4 6 3 2 2 6 4 2 2 5 1 2 4 8 16 1 2 4 8 16 5 3 4 2 3 4 7 9 27. člen Z delavcem, ki mu je odobreno posojilo, sklene pravna služba posojilno pogodbo. V kolikor pravna služba ugotovi, da delavec ne izpolnjuje pogoje za posojilo po tem sporazumu, opozori na svoje ugotovitve stanovanjski odbor. Pogodba mora biti sklenjena v skladu z določbami tega sporazuma, natečajnimi pogoji ter veljavnimi predpisi. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen DS podjetja posamezna vprašanja, ki niso urejena s tem samoupravnim sporazumom uredi s pravilnikom. 35. člen Ad/8 UDELEŽBA V NOV — udeležba v NOV od leta 1941 5 s priznano enojno oziroma dvojno delovno dobo — ” ” 1942 4 — ” ” 1943 3 — ” ” 1944 2 — ” ” 1945 1 Ad/9 ODDALJENOST BIVALIŠČA OD DELOVNEGA MESTA — od 10—15 km — od 16—20 km — od 20 km in naprej 28. člen Do posojila po tem sporazumu so upravičeni razen delavcev podjetja tudi upokojenci podjetja pod pogojem, če bodo po zgraditvi hiše ali stanovanja, izpraznili stanovanje. ki ga ima pravico oddajati v uporabo le podjetje. S sklenitvijo tega sporazuma preneha veljati pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanja stanovanj, sprejet dne 28. 12. 1966. Predsednik DS OZD EMO Pavla Bizjak Ad/1 G POSEBNI KRITERIJI — mati samohranilka 1 2 3 a Seja poslovnega odbora Prve dni maja je bila 33. redna seja poslovnega odbora, na kateri je bilo obravnavano poročilo o poslovanju TOZD tovarna posode, TOZD tovarna kontejnerjev iri TOZD TOBI. Poslovni odbor jfe sprejel na podlagi poročil in razprave več sklepov. Važnejše sklepe te seje objavljamo. Na podlagi zabeleženega razgovora, dne 29. 4. 1977 v prisotnosti glavnega direktorja Jančigaj Mira,' Turnšek Jožeta, Černe Dimitrija ter Pristovšek Janka, poslovni odbor sprejme sklep, da se podajo pismeni odgovori na zastavljene zadolžitve in naloge do naslednje PO, ki bo 12. 5. 1977. Poslovni odbor je vzel poročilo o poslovanju za TOZD Emokon-tejner na znanje ter ugojovil, da plan ni izvršen, predvsem za silose, ker ni prispela tanka pločevina, ki je potrebna za izdelavo silosov ter kotlov. Do prihodnje seje PO mora vodstvo TOZD poročati, zakaj ni bila pravočasno dostavljena tanka pločevina. —0— PO zahteva; da se do prihodnje seje pripravi poročilo, zakaj je bil postavljen tako visok plan proizvodnje za okenske klimatizerje, čeprav ta ni bil komercialno pokrit. —0— Na predlog SPK PO sprejme sklep, da se na dela proste dneve, ki so posebnost EMO, uvede stalna komercialna dežurna služba za registracijo vseh nepredvidenih kontaktov, ko EMO ne dela, je pa sicer, delovni dan. Predlog organizacije tega dežurstva izdela sektor za poslovno koordinacijo. —0— PO vzame ugotovitve in predloge v -zvezi s sanacijskimi programi delovne organizacije EMO Celje, ki jih jb poslal Inštitut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki, Centrala Ljubljana na znanje. —0— Poslbvhi' odbor' vzame poročilo o izvršitvi 'sklepa z dne 24. 2. 1977 v zvezi s problematiko kadrovanja v TOZD Posode — predelovalnica kovin na znanje. Zahteva se, da se to poročilo obravnava1 na vseh samoupravnih organih ter DPO TOZD s tem,-da se doda komenatr. zakaj je prišlo do zahteve na poslovnem odboru po takem poročilu. —0— Poslovni1 odbor meni, da je pomožni šofer za prevoze s. tovarni-škirri^dVt dtjušoih nujnb potreben, zadolži se kadrovsko službo, da sproži postopek zasedbe DM za dodatnega šoferja. Na predlog SPK in sklepa DS TOZD orodjarna PO potrjuje Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri gospodarjenju in planiranju razvoja jugoslovanske industrije orodij v obdobju 1976— 1980. Za delegata in podpisnika se imenuje tovariša KRESE Ludvika. SINDIKATI IN PRODUKTIVNOST DEA ¡(Nadaljevanje z 2. strani) redni rezultati« primérjáni ž drugimi, to zares niso. Bilo bi dobro, da bi vsi faktorji — ne samo strokovni sindikati, ki so nosilci tega dela — insistirán na primerjanju rezultatov, da bi se jih posluževali Tri da bi izkoriščajoč tuje izkušnje, izboljšali svoje poslovanje. Vsi delavci morajo biti seznanjeni s temi rezultati, ker bodo tako najdirekt-neje vplivali na stalno ustvarjanje pogojev za večjo produktivnost. Primerjati se je treba ne samo s seboj na osnovi rezultatpv iz preteklega leta, niti ne samo s tistim, kar so ustvarili drugi v Isti panogi, temveč tudi s svetovnimi dosežki. Kaj se s tem lahko doseže in kakšen je doprinos k napredku znanstvene organizacije dela, proizvodnje in produktivnosti, lahko najbolj pokaže kmetijstvo, ki je v gojenju nekaterih kultur doseglo svetovne rezultate. Vzemimo npr. pšenico. Ko je znašal povprečen pridelek v Jugoslaviji 12 do 15 metrskih stotov na hektar, so se uvažale italijanske pšenice in italijanska tehnologija. Tako so bili prinosi povečani na 30 do 40 metrskih stotov na hektar. S tem se jugoslovanska znanost in znanstveniki niso zadovoljili, predvsem ne samo s koriščenjem tujih izkušeni, temveč so šli dalje. Osvajali so nove sorte .n novo tehnologijo. Danes dajejo domače sorte 20 metrskih stotov več od nekdanjih rekordov in boljše kvalitete zrnja od tistega, ki smo ga nekoč uvažali; Očitno je, da je naša kmetijska znanost začela prodirati v svetovni vrh, kar ni slučaj v mnogih drugih področjih, ravno zaradi nedovoljene orientacije teh področij za razvoj lastne tehnologije. Razumljivo je, da ostali jugo-slovniski inženirji, strojniki, tehnologi, elektrikarji ih drugi strokovnjaki niso manj sposobni od agronomov. Vendar v drugih panogah ni bilo orientacije za osvajanje in razvijanje lastne tehnologije, zato ni bilo možnosti, da bi licence prodajali namesto uvažali. Zaključek je jasen. Točno vemo, kaj pomeni produktivnost za proizvodnjo ih razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Jasno je, kje so glavne rezerve za povečanje produktivnosti dela. Poznan nam je tudi način, s katerim se lahko odpro vrata hitrejšemu povečanju produktivnosti dela. Imamo oči, da vse to izkoristimo in podredimo nadaljnjemu intenzivnejšemu razvoju ekonomike nasploh. Čeprav je pred nami težji del dela, je vse to možno ustvariti z enakim naprezanjem in obnašanjem na širši fronti: od federacije, republik in pokrajin, skozi celotno zgradbo združenega dela vse. do posameznega delavca. A naloga subjektivnih sil, posebej sindikata je, da se začeta bitka za produktivnost dela nadaljuje intenzivneje in bolj organizirano. Podeljevanje priznanj za moralno stimulacijo v TOZD radiatorji V TOZD Radiatorji smo tudi letos, tako kot lansko leto, podelili priznanja za moralno stimulacijo in izrekli ustne pohvale na zboru delovnih ljudi tovarišem, ki so bili v letu 1976 prizadevni, tovariški in pri svojem delu uspešni. Komisijo za moralno stimulacijo smo izvolili lansko leto in se obvezali,‘ da bo le-ta vsako leto preverjala, skupaj s pomočjo SDS, uspešnost TOZD, kar zavisi od posameznikov in od nas vseh, obenem pa nagradila tiste, ki so pri tem pokazali največ prizadevnosti. To bo v našem TOZD tradicija. Vendar pa tovarišev, ki bi naj bili najbolj uspešni - in prizadevni ne določa komisiji!; ampak jih na sestanku SDS določijo in izvolijo iz svoje sredine njihovi sodelavci in tovariši sami. Čeprav so si v letošnjem letu spet; zaslužili pismene pohvale nekateri od lanskoletnih pohval.ien-cev, jih niso dobili. Zakaj ne? Zato, ker je komisija v kriterijih sprejela tudi sklep, da isti tovariš ne more, tudi če je upravičen, dobiti dve leti zapored pismeno pohvalo, lahko pa je pohvaljen javno na zboru delovnih ljudi. Saj nas je v TOZD radiatorji vsega skupaj zaposlenih 170 in med nami ni tovariša, saj potem tudi ne bi mogel biti tovariš, ki bi bil len in do svojega dela ne bi čutil odgovornosti. Tako je bila na zboru delovnih ljudi TOZD radiatorji, ki je bil 6. 5. 1977, izrečena javna pohvala naslednjim tovarišem: Krebl Jožetu, Jeki Mariji, Vogrine Simonu, Stritih Francu, Ko-šec Ivanu, Medlobi Vinku, Ahtik Slavku, Zabav Matildi, Kroflič Ani, Dečman Francu iz TRIKA delavnice, Gaber Antonu, Zdolšek Ivanu, Žgajner Ivanu, Zupanc Albinu, Lenart Rudiju in Lipovšek Slavku. Pismene pohvale za svojo prizadevnost, marljivost in tovarištvo, pa sb SDS podelile naslednjim sodelavcem, ki jim je ob tem na zboru čestital in priznanja-podelil direktor TOZD, Drago Hempt: KOLAR Slavko, ki je zaposlen v TRIKA delavnici na delovnem mestu prirezovalee in obrezovalec na Škarjah. V podjetju je od leta 1954 in se vedno zavzema za boljše svojih sodelavcev, vendar pri tem nikoli ne pozabi na delo. VIDEC Franc je prav tako zaposlen v stari delavnici in to na delovnem mestu upravljalca stiskal- nice. V EMO je zaposlen od leta 1968 in je v teh letih pokazal veliko mero pridnosti, tovarištva in vestnosti. FEHER Jože je v podjetju od leta 1960. Tudi on dela v TRIKA delavnici in to kot prirezovalee in obrezovalec na Škarjah. Ce ne bi bil vesten in tovariški, mu njegovi sodelavci iz SDS prav gotovo ne bili izkazali svoje naklonjenosti in priznanje s pismeno pohva- lo. PESTIVŠEK Stanko je pri nas zaposlen kot avtogeni varilec in je v podjetju že 20 let. Tudi on je izpolnil vse kriterije komisije za moralno stimulacijo in si tako zaslužil priznanje, TOVORNIK Friderik je zaposlen v novi EMOTERM delavnici kot upravljavec stroja. V podjetju je od leta 1966 iri njegova SDS je menita, da je v teh letih š svojo marljivostjo in tovarištvom zagotovo zaslužil priznanje, ki mu je bilo podeljeno. PEČNIK Branislav je hajmlajši od nagrajencev in tudi po delovni dobi najmanj časa v podjetju. Vendar pa se je pri svojem delu kot avtogeni varilec izkazal, s svojo mirnostjo pa pridobil naklonjenost sodelavcev. KOŠTOMAJ Rudi je zaposlen v našem TOZD kot tehnolog in je v podjetju od leta 1958. Priznanje si je zaslužil s svojo izredno požrtvovalnostjo in pridnostjo, ki jo je vložil v delo pri prestavitvi TRIKA proge v novo delavnico EMOTERM. Vsem tovarišem iskreno čestitamo in bomo tako z našo tradicijo podeljevanja pismenih priznanj in izrekanja javnih pohval v TOZD radiatorji nadaljevali. Upamo, pa ne samo upamo, prepričani smo, da nam pridnih in vestnih tovarišev v TOZD ne bo nikoli primanjkovalo, saj prihajajo v naš TOZD vedno novi in mladi sodelavci, ki jih starejši sodelavci v TOZD radiatorji učijo, da bo samo s pridnostjo njihovih rok, vestnostjo in tovariškimi odnosi, TOZD tudi v naprej uspešno posloval in da si bomo samo s temi lastnostmi zagotovili boljši jutri! Hilda ri -1" ■'* on * •' i-ii ■■■-; '• m r'...■im- ?r^.~»Tr.-af.iAslTii -w;rr.- r-'- -n -^jnnia. ALI HOČEŠ POSTATI GODBENIK? Godba na pihala EMO Celje vabi mlade delavce. ki imajo veselje do igranja in voljo, da postanejo dobri godbeniki naj se čimprej javijo Marjanu Cveku v splošni službi. Tam bodo prejeli vse informacije o vpisu in času vaj. Če imate torej veselje do igranja kakega inštrumenta se odločite čimprej saj je igranje pri godbi na pihala, ko se naučite igrati veliko veselje in zabava kakor tudi bogato kulturno izobraževanje. Obvestilo članom kolektiva PO je na svoji 30. redni seji dne 7. aprila 1977 razpravljal in v celoti potrdil predlogi komisije za družbeni standard za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici za leto 1977. Cene za letovalni dan v Crikvenici: Odrasli Otroci do 10 let — člani kolektiva in njihovi svojci ter upokojenci, ki niso zaposleni 95 77 — nečlani kolektiva, zakonec in starši 121 77 — tuji gostje 132 89 Letovalci, ki bodo koristili podstrešne sobe, plačajo penzion 84 din za odrasle in 66 din za otroke do 10 let. Turistična taksa v ceni penziona ni zaračunana in znaša 6 din skupaj z zavarovanjem IZMENE V letu 1977 smo planirali 8 rednih izmen, in sicer: I. izmena II. izmena III. izmena IV. izmena V. izmena VI, izmena VII. izmena VIII. izmena od 20. 6.—30. 6. 30. 6.—10. 7. 10. 7.—20. 7. 20. 7.—30. 7. 30. 7.— 9. 8. 9. 8.—19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8.— 8. 9. Vsak letovalec, ki se bo prijavil za letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici mora vplačati prenočišče v celoti takoj, ostalo pa nekaj dni pred odhodom na letovanje. Izredni primeri za vrnitev vplačila akontacije je bolezen, ki pa mora biti utemeljena s strani zdravstvene službe. Članom kolektiva, ki so zainteresirani, da sami si pripravljajo hrano, imajo na razpolago prikolice v kampu Kačjak po ceni 21 din za ležišče dnevno s tem, da ob prihodu v kamp plačajo še turistično takso. Tudi v letovalni sezoni 1977 se bodo člani DO in njihovi svojci lahko prevažali s tovarniškim avtobusom, ki znaša na relaciji Celje—Crikvenica—Celje na osebo 100 din. Tovarniški avtobus ne bo vozil, v kolikor ne bo vsaj 20 članov v eni izmeni. VPIS ZA LETOVANJE V CRIKVENICI bo dne 25. maja 1977 v učilnici — kletni prostori — s pričetkom ob 6. uri. Akontacija za vpis je 500 din na osebo. Opomba: Prednost pri vpisu v juliju in avgustu imajo starši s šoloobveznimi otroki. SPLOŠNA SLUŽBA Pomanjkanje stanovanj V tej številki objavljamo samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za gradnjo stanovanj. S tem samoupravnim sporazumom, ki so ga spi’ejele TOZD EMO je bolje kot doslej urejena naša stanovanjska politika, ostaja pa nam stanovanjska problematika, ki jo v doglednem času ne bomo mogli rešiti v zadovoljstvo vseh tistih, ki si žele svoj dom — stanovanje. Stanovanjska problematika bo obstojala še dolgo kajti večanje proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest zahteva tudi načrtovanje gradnje stanovanj. Pri nas imamo po podatkih od- \ bora za stanovanjske zadeve še 35 prosilcev za stanovanje iz stare prioritetne liste. Ti imajo torej prednost, da pridejo do tako zaže-ljenega stanovanja in to pred tistimi, ki bodo vključeni v novo prioritetno listo. Prošenj za uvrstitev v novo prioritetno listo je doslej 196. Verjetno pa se bo to število še povečalo, saj je potreba po stanovanjih zelo občutna. V letu 1977 se nam obeta zelo malo stanovanj in če bomo hoteli tako stanje izboljšati, bomo morali v tem letu doseči optimalne poslovne rezultate ali po domače povedano ustvariti najvišji možni dohodek, da bomo lahko pokrili izgubo iz lanskega leta. prejemali primerne osebne dohodke, in ustvarili sredstva za graditev novih stanovanj. Znano je, da so bila za graditev novih stanovanj tudi v letu 1976 predvidena sredstva, ki pa jih zaradi nastale izgube nismo mogli izkoristiti. TOZD TOBI je v lanskem letu zgradila 25 stanovanj. Gradnjo teh stanovanj je financirala TOZD TOBI sama. Odbor za stanovanjske zadeve razpolaga v tekočem letu kot vidimo z malenkostnim stanovanjskim skladom in ni do prihodnjega leta pričakovati kakega posebnega izboljšanja. S sprejetjem omenjenega samoupravnega sporazuma bo tudi večji red pri dodeljevanju stanovanj. Že več let pogrešamo stanovanja za-samske delavce. Pričakuje se glede tega nekaj rešitev z graditvijo samskega doma v Celju ker bomo gfaditev tega doma tudi mi financirali. Smučanje Večina smučarjev ne ve’ da je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca meseca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono ¿podaljšala tudi y.mes;ec .julij. Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb na uro. Po 15, juniju pa prenesemo 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 metrov, višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic je 400 oseb na uro. Žičnica na Kanin je dolga 6000 metrov in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40 din, dnevno 70 din in tedensko 300 din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen po^-nedeljka ob-8., 9., 11.. 13.-in 15. uri. Ob ponedeljkih vršimo redna vzdr ževalna dela žičnice in zato pelje na Kaninu gondolska žičnica na Kanin le ob 9. uri, s Kanina pa se vrača ob 15. uri. Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času. Kaj vam poleg smučišč še lahko ponudimo? — Penzion v naših hotelih Alp (po ceni 160 din po osebi v dvoposteljni sobi) in Kanin (po ceni 200 din po osebi na dan v dvoposteljni sobi). Skupinam in sindikatom nudimo za bivanje nad tri dni posebne popuste. Če koristite v naših hotelih penzion, dobite zjutraj, pred odhodom na Kanin blok, ki vam omogoča koriščenje penzion-skega kosila na Kaninu, v naši re-stvaraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev. — Vsi gosti naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 X 8). Imamo tudi sauno (cena 30 din za 1 uro) ter možnost podvodnih masaž v samem bazenu (cena 10 din za 10 minut). — Vsak dan razen torka imamo v hotelu Alp plesno glasbo, keglji- (Nadaljevanje na 8. strani) VSE VEČJI POMEN KONTEJNERJEV Morda bo naslov tega sestavka marsikoga malo presenetil, glede na naše izkušnje s kontejnerji. Nič hudega. Zapis pod takim naslovom sem zasledil v februarski številki časopisa Naša proga, ki ga naše uredništvo redno dobiva. V začetku letošnjega leta je bil sestanek delovne skupine Tarnco-tainer v Ljubljani. Med sestankom te skupine je predsednik delovne skupine mednarodnega združenja Transkontainer, komercialni direktor nemških zveznih železnic Peter Schmelter povedal navedenemu časopisu naslednje o vlogi kontejnerjev: Kakšne so perspektive kontejnerskega prevoza? »Menimo, da predstavlja kontejnerski promet v okviru celotnega prometa določeno revolucijo. Kontejner je omogočil oblikovanje transportne verige, z njim takore-koč neposredno proizvajamo in iz njega prodajamo. Nadalje je omogočil široko mednarodno menjavo dobrin in delitev dela v svetovnem obsegu. Z ekonomskega vidika pa kontejner nudi izredno velike prednosti; z uvedbo kontejnerja so prišle prednosti posameznih prevoznih sredstev do polne veljave. Vzemimo za. primer, da odprem-ljamo pošiljko iz nekega manjšega kraja severne Evrope do nekega drugega manjšega kraja na jugu Evrope. Pošiljko lahko prepeljemo iz tega manjšega kraja na severu Evrope po cesti na najbližje železniške postaje, od katere potuje naprej kontejner vso dolgo pot po železnici do določene velike železniške postaje na jugu Evrope. Od tu jo prepeljemo spet s cestnim prevoznim sredstvom do prejemnika pošiljke. Tako pridejo do izraza prednosti železnice, ki so v tem, da opravimo prevoze na dol- gih relacijah pod zelo ugodnimi finančnimi pogoji in prednosti cestno-prevoznega sredstva glede njegove okretnosti na določenih področjih. Na ta način dosežemo s kontejnerjem optimalne gospodarske učinke in kjer je temu tako, smo prepričani v velike možnosti kontejnerskega razvoja. , V mednarodnem prometu so zelo velike prednosti kontejnerja, ko na primer z Daljnega Vzhoda prepeljemo kontejner do Evrope; blaga, ki ga na Japonskem zloži-žijo v kontejner, ni potrebno prekladati na vsej prevozni poti. To pa pomeni, da potuje velika »enota naklada«, to je kontejner od Japonske do Evrope, ne da bi se blaga dotaknili. Nadaljnja prednost kontejnerja je da bistveno skrajša čas stojnin velikih ladij v lukah. V okviru pomorskega mednarodnega prometa nenehno narašča obseg kontejnerskih prevozov. Odpirajo se nove pomorske linije in kontejnerska področja. Trenutno si prizadevamo, da vključimo v kontejnerski promet Brazilijo, Južno Ameriko, Južno Afriko in Karibske države; v določenem času tudi Novo Zelandijo, ki čedalje bolj pridobiva na svojem pomenu. Zato je upravičena trditev, da bo kontejnerski pomorski promet v prihodnjem letu zelo hitro naraščal. Poleg tega imamo še kontinentalni kontejnerski promet na celini; blago prevažamo v kontejnerjih po Evropi ne da bi vključili pomorsko prevozno pot. Tu kombiniramo prednosti cestnega in-železniškega prometa tako, da prednosti vsakega pridejo do popolne uveljavitve. Na tem področju smo dosegli že dobre rezultate in zato menimo, da ima tudi kontinentalni kontejnerski promet veliko prihodnost.« EMO CELJE PERNATA DOMAČA ŽIVAL GOSPO' DARStVE- NIK, aoGATS-TVO V ZEMLJI PIJAČE PRED JEDJO SLOVEN. zsobovi- Oosip) POTOVAL- NI NAČRT SLOVE N. geograf (¿lož) PRIZORIŠČE v CIRKUSU ) IZDELKI IZ ŽGANE GUNE \ P KDOR ZASEDE OZEMLJE EN. ČRKI ► Sedava U DEL POTI m'6 LADU4KA •Z.VDČNA NAPRAVA IGRALEC $UXA V AtftLIJI DEL ObLEKE PEVK* PRODNIK, šest osip PEV1LA K.OHONT PIJAČA sr. slov. NEHOTE« TRZAJ EMO f>OOON6K| !>EL STO.OJA NA POKc^ tovarna avtomoe- MARIBOR HO.VASJU „?ETiLOL' URADNI SPIS SOH si' u c ut vi h 6oLl NIKELJ PRENAŠA- NJE. TB.OPSIU V.Uf>CA(L bOYA5)iO PRETEKU ČAS (Nadaljevanje s 7. strani) šče pa obratuje dnevno od 16,—23. ure, razen ob torkih. — Za skupine, ki želijo vaditi tudi v telovadnici, lahko brezplačno nudimo sodobno urejeno telovadnico bovške osnovne šole. — V obeh hotelih imamo TV aparat namenjen gostom. Okolica Bovca z dolino Trente je polna edinstvenih prirodnih lepot, ki privlačujejo vedno večje število ljubiteljev narave, saj so zelo redki kraji, ki se lahko pohvalijo s tako nepokvarjeno in čisto prirodo ter kristalno čistimi rekami. Prosimo vas, da o svojem obisku obvestite po tel. (065) 86-021 našega vodjo prodaje tov._ Šuligoja ali vodjo recepcije tov. Žagarja. V našem hotelu Kanin vas pričakujemo do konca julija katerikoli dan, razen v času od 29. aprila do 3. maja, ko imamo kapacitete že razprodane. Na svidenje! OBVESTILO Stanovanjski odbor EMO Celje je na 15. redni seji dne 12. 4. 1977 sklenil, da bo v letošnjem letu pristopil k izdelavi nove prednostne liste, zato prosimo vse tiste delavce in delavke, ki še nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja, naj oddajo do 15. 8. 1977 prošnje v splošni službi ali v vložišču. Stanovanjski odbor Ceneno letovanje Včasih lahko zelo poceni in zadovoljni letujemo pri privatnikih. Kdor želi poceni in udobno letovanje naj gre v Supetar na otok Brač. Tam vam nudi zasebnik Omerovič Pero kompleten penzi- on po naslednjih cenah: din od 1. maja do 15. junija od 15. junija do 130.00 15. avgusta 140,00 od 15. avgusta do 15. septembra 130,00 V kompleten penzion spada bivanje v udobnih sobah s toplo in hladno vodo ter kopalnico ter zajtrk, kosilo in večerja. Pišite na naslov: Omerovič Pero. Supetar, Brač. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame Novak Ljudmile se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnj poiti. Žalujoča hči Milica z družino ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Robič Franca se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz montaže za razumevanje v dneh žalosti, izraze sožalja ter darovane vence in cvetje. Prav lepa hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Franci z družino £♦«<3ftheo Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Izposojene karikature Mi smo najstabilnejše podjetje v občini. Že nekaj let poslujemo z izgubo. (Pavliha) Slabo reagirate. Kaj ste po poklicu? Tržni inšpektor ... (Pavliha)