Poštnina plačana v gotovinL
Posamezna
mm=
številka
10 din
!!i=SOI
Hi!
Tisk tiskarne »Toneta Temšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešern. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Liko-zarjeva ul. 12. — Poštni predal 377. — Telefonske številke med tednom 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88 in 21-558, 21-063 in 20-628. — čekovni račun uprave št. 602-»T«-84. — Celotna naročnina znaša din 400, polletna din 200.
Leto IX. — štev.
V Ljubljani, dne 22. februarja 1953.

Briane smetarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, tekili in skoki
Oslu bori* na Zelenici
Sfsrfe v TopoKtiu
Floriberta sem dobil še v negliže-ju, pa moram reči, da je kar hitro skočil v čevlje in zbudil iz spanja malega Topolinčka. Bila sva že dva, pa še nahrbtnik je bil poleg. V Li-kozarjevi ulici sva dobila še ostale — fotografa Fedorja ter Bojana in pa smuči. Zdrenjali smo se v potujočo škatlo za konzerve, v kateri še en sam komaj najde prostor, ter se odpeljali proti Kranju. Tam smo natovorili še en par smuči in odbrzeli proti Tržiču, na splošno začudenje vseh mimoidočih, ki nikakor niso mogli verjeti, da smo se vsi zbasali v ta avtomobilček. Nikoli ne bi verjel, da lahko tak pritlikavec toliko zmore in ne enkrat smo se čudili, da prav do Sv. Ane ni nikoli zahrkal. Floribert je bil mnenja, da je najbolje, da se odpeljemo
V petek so se pričele tekme za državno prvenstvo posameznikov o vseh smučarskih disciplinah — tekih, skokih, štafetah, norveški kombinaciji in alpskih panogah. Na pobočjih Zelenice nad Tržičem so se zbrali najboljši alpski vozači in vozačice iz cele države, v Bohinju pa se je pomerila jugoslovanska elita tekačev, tekačic in skakačev.
kar na start na vrh zeleniškega plazu. Pa se le nismo mogli razumeti in smo se končno odločili, po daljšem pričkanju, da je navsezadnje le najboljše, če se človek malo sprehodi, potem ko je sedel nekaj ur v takem Weckovem kozarcu za vkuha vanje.
Tekme so pričele
Na start je še precej daleč, dobri dve uri hoda, in ko sva jo s Fedor-jem primaliala že skoraj do cilja, so mimo nas lepo mirno v dolgih lokih, kot da ni nikoli na svetu nobenega tekmovanja in reporterjev, peljali Štefe, Mulej, Križaj, Magušar in še in še.
»Ti, Fedor, imam občutek, da sva za malenkost — tako za kakšne 3 ure — prepozna!«
»Drži, tudi meni se zdi tako!«
Pa sem se spomnil na čase iz srednje šole, lco smo deklamirali: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen. ..« In sva sc še naprej suvala s koleni v nos, ko sva sopihala v strmino. Tiho sva vseeno upala, da ujameva še kaj za kamero, potem pa kar bo, bo. Brez »piltkov« namreč Fedor ni smel v Ljubljano, kajti pogrebni stroški so danes previsoki. Lepa in stilna vožnja se je nadaljevala mimo naju, in vse teže sva premagovala skušnjave, da vrževa smučke »v koruzo« in jo mahneva navzgor. Pa vseeno nisva tega storila in prav sva imela!
Pra ženskah imava sirečo
Ko sva prišla do cilja, se nama je razlezel obraz kot polna luna. Zvedela sva namreč, da Franci Cop pravkar prestavlja progo za veleslalom za ženske in da bo start ob dveh popoldne. Torej le nekaj za naju! Fedor si je izbral strateško točko in pripravil kamero, jaz pa sem pričel oblegati z vprašanja Čopovega Francija, kako je bilo v veleslalomu za moške.
Proga za veleslalom, ki jo je pripravil Čop Franci, je imela 280 m višinske razlike ter 34 vratič. Dolga je bila 900 m. Vsekakor je bila proga za državno prvenstvo za člane, kjer starta pravzaprav vsa elita, prekratka, vendar glede na to, da je bilo prvenstvo organizirano v precejšnji naglici (ŠD Ljubelj je zvedel, da bo tekmovanje, šele po radiu), in da so organizatorji stali pred silno težko nalogo, s skromnimi silami, ki so imeli na razpolago izvršiti vse priprave, je še ltar odgovarjala. Proga ni bila tehnično najtežja, vendar pa v zadostni meri težka, da je prišla do izraza rutina posameznih tekmovalcev. Za ženske je bila dokaj krajša (okoli (600 m), imela je 180 višinske razlike in 20 vratič, vendar je za kvaliteto naših tekmovalk odgovarjala. Znano je namreč, da je naša rakova rana v smučanju ravno ženska ekipa. »O dekletih,« pravi Čop
Ti ni pravilen odnos di prevzel nalog!
Lani je Zveza »Partizan« razdelila partizanskim društvom v Sloveniji podporo vlade v znesku nad 30 milijonov dinarjev za izgradnjo, popravilo in opremo telovadnih domov. Zveza je naredila razdelilnik na osnovi poznavanja aktivnosti in marljivosti posameznih društev, in pa seveda ob upoštevanju aktivnosti in marljivosti posameznih društev, in pa seveda ob upoštevanju prošenj, ki jih je predložila velika večina društev. Priznati je treba, da je mnogo društev to podporo dobro in temeljito izkoristilo, tako da se bo vloženi denar dvakratno ali trikratno obrestoval. Kar se je dalo, je marljivo članstvo opravilo s prostovoljnim deloin, razen tega pa so s popravljanjem in dograditvami svojega doma tako razgibali svoj okoliš in članstvo, da je pra-tizanski dom postal kmalu cvetoče žarišče telesno vzgojnega življenja.
Vsa društva pa niso tako ravnala. Že med letom se je pokazalo, da nekatera društva niso prav razumela, v kakšne svrhe je Zveza razdelila posojilo. Namesto, da bi se povsod lotili popravil na tistih napravah in objektih, ki so primarnega pomena z« telovadno društvo (popravila na strehah domov, zasteklitve, popravila parketa, orodja itd.), so ponekod kupovali stole, slike, gradili odre za gledališča itd. Jasno je, da Zveza računov za takšna dela ni poravnala, ker od tega telovadba v društvu nima neposrednih koristi.
Še slabšo, obsojanja vredno malomarnost pa so pokazala nekatera društva, ki niso niti izrabila vseh kreditov. Tako na primer niso porabili odobrenih zneskov v Slovenski Bistrici (50.000), prav toliko v Ivančni Gorici pri Stični, v Žirovnici (150.000), v Mekinjah pri Kamniku in še marsikje so bili takšni grešniki. S takim odnosom so v teh društvih zamudili veliko dragocenega časa in bi lahko imeli sedaj že vse. popravljeno in lepše urejen svaj dom in življenje v njem. še huje pa je to, da so ta društva odtegnila znatne zneske tistim, ki bi morda znali težko pričakovano posojilo temeljito izrabiti in z njim dobro koristiti svojmu društvu. Zato smo mnenja, da bi morala prav vsa društva pokazati do sprejetih nalog takšen odnos, kot je treba, zlasti na področju gospodarstva, ki predstavlja osnovo za uspešnejše delo. v telesni vzgoji. Na društvih samih leži, kako jih bo skupnost v bodoče ocenjevala: vsako po njegovem delu in zaslugah. Članstvo vsakega društva pa je samo najbolj živo zainteresirano na tem, da intervenira pri vseh takšnih in podobnih nepravilnostih ter postavi na odgovorna mesta v društvu sposobne in delavoljne odbornike.
Franci, »ne bi imel veliko povedati. Kot sem pričakoval, se je najbolje odrezala Urbarjeva, ki se ji pozna, da je bila letos v inozemstvu in je trenutno v sijajni kondiciji. Od mlajših bi omenil rad samo to, da se v mariborskem športnem centru zelo trudimo za vzgojo ženskega kadra in dekleta, kot n. pr. Železnikova, Centrihova, Linkovičeva in Štepančičeva kar dobro kažejo. Verejtno so se tudi v drugih klubih bolj zdramili in se tudi bolj zanimajo za dekleta. O tem pa ne morem ničesar povedati, ker nisem informiran.«
Veleslalom moški: 1. Stefe (Lj) 1:00.2,
2.	Magušar (E) 1:01.3, 3. Mulej (Prešeren) 1:02.2, 4. Lukane Slavko (Lj) 1:05.2, 5. Kunčič (JLA) 1:05.3, 6. Križaj P. (Lj) 1:07.2, 7. Prostor (E) 1:08.3, 8. Krmelj Jože (Lj) 1:09.4, 9—10. Križaj Zdravko (Lj) Ilija (E) 1:10.0, 11. Ciril Praček 14—15. Dernič, Cetina 18. Krmelj itd.; ženske:
1.	Urbar (E) 43.1, 2. Zupančič (K) 46.0,
3.	Magušar (E) 47.0, 4, Ojcl (E) 47.1, 5. Praček (G) 49.0, 6. Lukane (Lj) itd-
Kot stari Slovani
Ko so se vsi tekmovalci zvečer vrnili v dom pri Sv. Ani, je imelo vodstvo tekmovanja mnogo skrbi in preglavic, kako bo prenočilo vse tek-(Nadaljevanje na 7. strani)
Velika planiška skakalnica! Malo čuden pogled, kajne, pa je le res. Fotoreporter jo je enkrat za spremembo posnel >od spodaj«, tam, kjer sedaj gradijo podporno betonsko stebrovje na doskočišču. Predlani ie našo velikanko začel močno glodati »zob časa«., tako da ni bila vec uporabna. Zato je priskočila na pomoč vlada z večmilijonskimi vsotami, tako da smo lahko že lani začeli skakalnico popravljati. Letos se bedo 8 marca pomerili v Planici najboljši nemški, avstrijski, švicarski, italijanski in naši skakalci na 80 metrovki; zato pa bo prihodnje leto njuna soseda-velikanka spet *all right« — in zopet bomo lahko občudovali drzne skakalce, ki se bodo poganjali 120 m daleč in še čez.
Bogeli Is Gorišek imjlioljša stilistu
Angelu boljša navzgor, Tončka pa navzdol
Kakšno dobro uro pred startom deklet na 10 km je bilo ob hotelu Jezero boli živo kot v glavni poletni sezoni. Tekmovalci so mazali nuči, maže pa je bilo sevedn potrebno prej preizkusiti. Tam nekje ob robu gozdička si zapazil družino Korde-žev — Matevža, Angelo in Gašperja v »družinskem« pomenku. Angela je seveda pazljivo poslušala zadnje nasvete izkušenejših bratov.
Še nekaj minut in Angela je že bila na progi. Na vrhnjem delu proge, kjer je bil precejšen vzpon, je bila Kordeževa enakovredna tekmovalka Jakopičevi Tončki iz Gorij, toda vse je tako kazalo, da jo je pot navkreber precej utrudila, medtem ko se je Tončka v istem tempu pognala tudi navzdol. Angela je v smuku zaostala, ura pa nam je pokazala, da je bil boj med obema na koncu smuka že končan. Tončka Jakopičeva, učenka našega olimpiiea Žemve, si je osvojila najvišji državni in republiški naslov.
Zenske — tek 10 km: 1. Jakopič (Gorje) 44:85, 2. Kordež (Kropa) 47:18, 3. Birlco (Bijele Stijene) 48:32, 4. Muvrin (B. S.) 50:18, 15. Erman Joža (Št. Vid) 50:47;
Pred »dirko« na 18 km
Središče zanimanja pa je il seveda v petek tek za člane na 18 km. Kdo bi mogel takrat pred startom ugotoviti, kakšne misli in načrti so se

BBŽMftil PHVAKI ZA LETO 1953
MOŠKI:
Veleslalom: Janko Štefe (Ljubelj)
Slalom: Janko Štefe (Ljubelj)
Smuk: Tine Mulej (Prešeren)
Tek 18 km: Zdravko Hlebanja (Mojstrana) Klasična kombinacija: G. Kordež (Udarnik) Štafeta 4 X 10 km: Enotnost Skoki: Janez Polda
ŽENSKE:
Veleslalom: Nada Urbar (Enotnost)
Slalom: Nada Urbar (Enotnost)
Tek 10 km: Tončka Jakopič (Gorje)
Štafeta: 3 X 5 km: Gorje
podili po glavah tekačev? Proga je bila idealna: v začetku precejšen vzpon, nato smuk, zadnji del proge sicer ravninski, vendar valovit. Sneg je bil hiter, zato o zamazanju ni bilo govora. Šlo je le za to, kakšna bo razdelitev moči. Eno je bilo gotovo: zmagala bosta večja izkušenost in boljša kondicija.
Starejši rod v borbi z mladino
Vsi tekmovalci so že bili na progi: le kakšen bo končni vrstni red? Morda bo najboljši žilavi Pavčič? Ali pa Kordež Matevž? Nekdo je pomembno pripomnil in nas opozoril tudi na Knifica in Pogačnika.
Na vrhu vzpona, kfer se pravzaprav odloča borba, je Hlebanja imel eno minuto naskoka. Kako bo, če se bo tako i: vrstno tildi spustil navzdol? Čas je hitro bežal, bežale so zadnje in odločilne minute. Takšne nestrpnosti že doDo ni bilo na tekmovanju. Tisti, ki so medtem na progi primerjali čase tekmovalcev, so poročali, da je ostra borba med Kordežem, Knificem in Hlebanjo, odločale pa bodo sekunde. Torej točno tako, kot smo predvidevali. »Pavčič je malenkostno zaostal, Kandare nima najboljšega dne, Pogačnik se bori, kolikor mu dopuščajo moči!« To so bile ugotovitve vodje Enotnosti tov. Stoparia Branka ,ki je ..a progi opazoval te dramatične borbe. »Kaj pa moreš, če ne moreš! Mlada kri je hujša kot sam zlodej!« Tako je končal svoje pripovedovanje.
V cilj so privozili prvi tekmovalci. Na favorite ni bilo treba dolgo časa čakati. Precej spehan je končal svoj tek najprej Kandare, ker so gr star-terji kot prvega spustili na progo; za njim so prispeli Knific, nato Hlebanja, pa Kordež Matevž, ki mu je sledil Pavčič. Časomerilci so vsakemu odmerili čas. Hlebanja iz Mojstrane, ali »Drčk« po domače, je bil naiboljši!
Tehnični rezultati: člani — tek 18 km: 1. Hlebanja (Mojstr) 58:04, 2. Kordež Matevž (Kropa) 58:27, 3. Knific (Greg) 1;00:09,
4.	Pavčič (E) 1;00:31, 5. Kordež Gašper (Udarnik) 1;00:55, 6. Pogačnik (Gregor.) 1;01:23, 7. Rožič (Gorje) I;02:01, 8. Kandare (R) 1;02:03, 9. Slivnik (Gorje) 1;03:33, 10. Grošelj (E) 1;03:58. Prvi Hrvat — 17. Sinko Braco (Bijele Stijene) 1;06:24, prvi Bosanec — 23. Goričnik (Bih) 1;07:51.
45-lefni Smolej v štafeti!
Ni se še dobro poleglo razburjenje po tekmovanj-i prvega dne, ko je že bilo treba v soboto znova na »šilit«.
Razočaranci na tekmovanju na 18Jen so upali na uspešno revanšo v štafetnem teku, ker so bili prepričani, da jih je prejšnji dan nadlego tila smola. Prijavilo se je 16 štafet: 3 ženske. 13 moških
Med moškimi sta se s poprh	šta-
feti ljubljanske Enotnosti in Gregorčiča z Jesenic. Mislili smo, da bo v to borbo posegla tudi moška Mt-feta iz. Gorij. Ker pa je tekač Rožič zlcmil smučke, je odstopi! od nadaljnjega tekmovanja. Do zadnjega nismo vedeli, katera štafeta bo boljše. Prvi tekač Enotnosti — Grošelj je priboril nadaljnjim tovarišem dovolj prednosti, da so se lahko uspešno borili s štafeto Gregorčiča. Kandare, ki je nastopil drugi za Enotnost, je nekoliko zašel; toliko boljši pa je bil zato 45-letni Smolej, ki je danes tekel sijajno. Prav zaradi tega smo do zadnjega samo ugibali: Enotnost ali Gregorčič? Nekaj desetin metrov pred ciljem, ko se je pojavil Pavčič, ki je bil junak današnjega dneva, je padla končna odločitev. Enotnost ima danes najbolišo štafeto v državi!
Hrvati so se uvrstili na častno tretje mesto, kar je zanje velik uspeli. Znani najboljši tekač hrvatske štafete Sinko Braco ima glavne zasluge, da je Hrvatska dosegla častno tretje mc-to. Omeniti moramo tudi mladinsko štafeto Enotnosti, ki je nastopila izven konkurence, in je dosegla peto mesto. Naš olimpijec Smolej, ki je opazoval mladince, je po tekih izjavil: »Mladinec Pavčič Cveto, Janezov brat, bo ob primernem vodstvu lahko kmalu dosegel odlične uspehe.« »Boter« pa ga je še dopolnil: »Vsi bi morali imeti takšno osnovno vadbo, kot mladi Pavčič, pa bi tudi ostali tekači dospgli doma in v tujini lepše uspehe.«
moški — štafeta 4 X 10 km: 1. Enotnost - I. (Grošelj, Kandare, Grilc, Pavčič) 2;29:56, 2. Gregorčič (Kersnik, Smolej, Pogačnik, Knific) 2;31:20, 3. Hrvatska 2;40:30, 4. Enotnost - II. 2;40:32, 5. Fu-žinar 2;45:57;
ženske — štafeta 3X5 km: 1. Gorje (Rožič, Černe, Jakopič) 1:14:52, 2. Slovenija (Kordež, Irkulja, Erman) 1;17:02, 3. Hrvatska (Muvrin, Hundrič, Birko) 1;24:02;
Kordež Gašper najboljši v klasični kombinaciji
V soboto •'"noldne se je pr::avilo sodniškemu zboru na 50-metrski skakalnici 11 tekmovalcev za klasično (Nadaljevanje na " strani)
Stilsrska rokometna podzveza
ustanavlja društva na podeželju
Množične organizacije v Postojni premalo pomagajo »Partizanu«
V začetku tega meseca Je zborovalo tudi partizansko društvo v Postojni, ki je bilo ustanovljeno šele lani v aprilu. Danes pa šteje že 890 članov, od tega 421 telovadečih. Lani so dogradili svoj dom (provizorij), ki bo predvidoma popolnoma zaključen letos v maju.
Kljub velikim težavam in pomanjkanju vaditeljtev je društvo marsikaj
napravilo. Zelo agilno je bilo članstvo v smučanju, pričeli pa so gojiti tudi košarko, odbojko in namizni tenis. Lani je bil v društvu tudi vaditeljski tečaj, ki ga te ab-solviralo 10 vodnikov. Vsi navzoči pa so na občnem zboru ožigosali premajhno zanimanje delavske in kmečke mladine pri vključevanju v društvo. Obširna debata je tudi dokazala, da je bilo društvo prepuščeno samemu sobi in mu niso ni,ti množične organizacije, niti delavski kolektivi nudili dovolj pomoči, predvsem pri-vključevanju mladine. Letos nameravajo v Postojni ograditi stadion in urediti letno telovadišče, razen tega pa zgraditi 40-metrsko smučarsko skakalnico. V novi odbor so bili izvol jeni soglasno večinoma stari odborniki s predsednikom Garzarolli-jem na čelu.
Mariborčani trdijo, da je iz zdravstvenih razlogov za žene mali rokomet primernejši, kot pa rokomet
163 smučarjev v NOVI VIB
Skoraj istočasno z otvoritvijo nogometne prvenstvene sezone bodo stopili na plan tudi igralci rokometa. Morda je postala ta športna panoga malokje tako priljubljena kot na Štajerskem, kjer je zanjo več zanimanja, čeprav še ni dosegla kakšne posebne kvalitete.
Glavni cilj, ki si ga je zadala nedavno ustanovljena Štajerska rokometna podzveza, je ustanovitev klubov tudi na podeželju, kar se deloma že uresničuje. Pred ustanovitvijo sta ženski ekipi v Framu in Račah, naddl je pa tudi moška ekioa v Šoštanju. To na seveda še zdaleka ni vse, ampak šele začetek, iz katerega lahko sklepamo, da se je vsaj začelo delati na tem področju.
Vsekakor je zanimivo, da sta vključeni v tej podzvezi hrvatski društvi, Sloboda iz Varaždina in »Partizane Čakovec, ki tudi tekmuje v podzveznem prvenstvu. Moč posa-
Preieklo nedeljo je bilo v Novi vasi pri Rakeku okrajno partizansko prvenstvo v vseh smučarskih panogah, ki se ga je udeležilo 163 tekmovalcev. Pred številnimi gledalci je zbrane smučarje pozdravil predsednik okrajnega partizanskega odbora Postojna tov. Jurca in želel vsem obilo uspehov.
Člani so tekli na 10 km dolgi progi. Med 28 tekmovalci si delita prvo mesto Žurga (Nova vas) in Miro Kranjc (Postojna) v času 27:45. Izven konkurence je progo presmučal znani tekač Kandare v času 23:05. Med 22 mladinci je na 6 km dolgi progi zmagal Suhadolnik (N. V.) s časom 19:03 pred Pircem (St. T.) 19:46 in Garzarollijem (Post.) 19:56. Pri starejših pionirjih (26 tekmovalcev) je bil na 4 km dolgi progi prvi Strle iz Starega trga pred Hitijem in Ponikvarjem (oba Nova vas). Med mlajšimi pionirji (19) je na 2 km dolgi progi zmagal Usenik pred Žurgo in Mestkom (vsi Nova vas). Članice so tekle na 5 km, zmagala je Kandare Marija iz Starega trga.
Popoldne je bil veleslalom. Med 28
TRBOVLJE ŠMAJ@
6<s3smMleiiee
Doiga, dolga leta so Trboveljčani čakali na svojo telovadnico, ki so jo dobili šele prejšnji teden. Okupator je bivši sokolski dom tako prezidal, da ni bil več za telovadbo in vsa leta sem od osvoboditve so se razvijala prizadevanja, da bi Trbovlje spet dobile svojo telovadnico. Slednjič je uspelo pereč proti ■ spraviti z mrtve točke in preteklo soboto je bila telovadnica v domu »Partizana« — Trbovlje svečano predana svojemu namenu. Ob tet priložnosti se je nekaj pionirčkov in pionirk na ljubek način zahvalilo najbolj požrtvovalnim delavcem, ki so tudi mnogo pripomogli k temu, da imajo danes Trbovlje spet svoj dom. Trboveljskim telovadcem želimo, da bi tudi v bodoče s takšno prizadevnostjo kot doslej delovali na razvijanju - -še telesne vzgoje, saj bo prav ta novi dom lahko postal že v nekaj mesecih močno žarišče, od koder se bo širila in krepila partizanska organizacija po vsem okolišu našega največjega rudarskega predela.
člani je bil prvi Paternost (Postojna) pred Severjem (P) in Levcem (St. trg). Med 30 mladinci je zmagal Dolenc (P), drugo in tretje mesto pa si delita Zigmund (St. t.) in Hiti (N. V.). Pri mladinkah je zmagala Čelanova, pri članicah pa Sketova (obe Post.). Organizacija je bila zelo dobra, za kar gre v prvi vrsti zahvala tov. Maziju in Čolbohinu.
Najostrejši udarec
Najostrejši udarec je izvedel na neki hokejski tekmi v Ottawi George Hartford. Puck je udaril namreč z izredno silo med 9000 glavo množico gledalvev ter »pristal« ravno na glavi Hartfordove tašče. Težko poškodovano ženo so morali takoj prepeljati v bolnišnico. Zlobnejši trdijo, da je bil to najostrejši in tudi najpametnejši udarec.
Več kot 100.000 din je stala lesena, zložljiva tribuna, ki si jo je lani s težavo nabavilo partizansko društvo za Bežigradom. Sedaj pa ta tribuna takole vedri pod milim nebom in po najboljših močeh kljubuje snegu, vetru, dežju in mrazu. Enako se godi konstrukciji za kroge in napravi za košarko, ki sta tudi stali težke, težke tisočake. Najbolj čudno je pa to, da vseh 900 društvenih članov ni imelo toliko časa, da bi te naprave spravilo na varno, saj je primerno skladišče oddaljeno komaj 20 m, razen tega ima pa društvo tudi plačanega hišnika.
Prepričani smo, da bodo Bežigrajčani svojo napako čimprej popravili, kajti če nekoliko premislijo, ne bo imelo škode zaradi takšnih malomarnosti samo društvo, ampak tudi celotno članstvo, kajti vse naprave in vsa imovina slehernega društva služijo predvsem vsakemu posamezniku in celi skupnosti.
meznih ekip na tem tekmovanju je bila v jesenskem delu zelo izenačena, tako da je težko predvideti zmagovalca, kar je najbolje razvidno iz lestvice:
Sloboda (Var.)	4	3	0	1	53:29	6
Branik (Mar.)	5	3	0	2	58:49	6
ŽŠD Celje (C)	5	3	0	2	42:34	6
»Partizan« (C)	5	3	0	2	45:40	6
Drava (Ptuj	5	1	0	4	39:56	2
»Partizan« (V)	4	1	0	3	20:51	2
Mariborčani se na prvenstvo pripravljajo že vso zimo s treningi, ki jih imajo v Pipuševi ulici, čim pa bodo dopuščale vremenske prilike, bodo začeli z vadbo na stadionu v Ljudskem vrtu. Začeti bo treba kmalu, ker je sezona pred vrati.
Medtem ko tekmujejo moški v podzveznem prVenstvu pa sodeluje ženska ekipa v republiškem tekmovanju. To tekmovanje se igra na velikem igrišču, s čimer pa v Mariboru niso zadovoljni, ker menijo, da je za igralke primernejši »mali rokomet«, V kolikor republiška zveza za prihodnje tekmovanje ne bo pristala na to, da bi se igralo v ženskem tekmovanju »mali rokomet«, namerava podzveza organizirati za žensl . lastno prvenstvo, seveda, če bo dovolj ekip. Vprašanje igranje zenskih ekip na manjših ali večjih igriščih bi bilo v interesu snlošnega razvoja te športne panoge vsekakor nujno čimprej rešiti. Mnen ja' smo, da zastopa Štajerska podzveza pravilno stališče, ker je rokomet na velikem igrišču za žensko mladino prenaporen, pa tudi škodljiv za njihovo zdravje.
V nekaj vrstah
Namiznoteniška zveza Jugoslavije je prijavila za svetovno prvenstvo, ki bo letos v Bukarešti od 20. do 29. marca, tele tekmovalce: Harangozo, Dolinar, Vogrinc in Gabrič ter Čovičevo in Harmatovo.
Naš večkratni rekorder v teku na dolge proge Franjo Mihalič je dobil vabilo za nastop na mednarodnem krosu v Nemčiji, ki bo 5. aprila t. 1.
Uprava hokejskega kluba Partizan je kaznovala zaradi nediscipline in ostalih napak svojega igralca Rudolfa Renauda z izključitvijo iz uprave in prepovedjo igranja za dobo enega leta.
Mladinske nogometne ekipe beograjskega BSK in Zagreba bodo v začetku aprila nastopile na tradicionalnem turnirju v Belin-zoni (Švica).
Plavalna zveza Jugoslavije bo poslala na mednarodno plavalno tekmovanje v Liege (Belgija) tri naše najboljše tekmovalce v prostem, hrbtnem in prsnem slogu. V hrbtnem slogu nas bo zastopal Škanata, v prsnem Pandur, za predstavnika prostega stila pa bodo v Beogradu še 7. marca izbirne tekme.
P ® 1 © It i
Naltteiia g minili |
m volni m
I¥f@I
Skoraj popolnoma nov avto v brezhibnem stanju in 10 000 din za poskusno vožnjo bo dobil oni. ki bo rešil 5 križank, po vrsti objavljenih v 7., 8., 9., 10. in 11. številki
P 4 V I! 11 E
Poleg avšomob.la bo izžrebanih še 10 tolažilnih nagrad po 1000 din. Kržanke ne bodo težke in jih bo prav lahko rešil vsakdo. Kdor bi zamudil 7. številko, jo bo lahke dobil v upravi ,,Pavlihe 11
Vseh 5 rešenih in izrezanih kričank je treba poslati skupaj najkasneje 5 dni po objavi zadnje križanke na naslov:
Uredništvo ..Pavlihe", Ljubljana Gosposka 12


Preteklo nedeljo je zboroval »Partizan« Bežigrad v šolski sobi bežigrajske osnovne šole. Vsi naši bralci se še gotovo spominjajo uspehov, ki jih je lani in predlani dosegalo partizansko d ru :vo za Bežigradom. Veliki uspehi na področju predvojaške vzgoje, vključevanje mladine pa tudi kvalitetni uspehi v orodni telovadbi in drugih panogah so to društvo dvignili med najbobša v Ljubljani in tudi Sloveniji. Toda že udeležba na občnem zboru orcteklo nedeljo je pokazala, da v društvu nekaj ni v redu. Od 900 vpisanih članov je prišlo na občni zbor vsega 66 udeležencev. Po načelniškem in blagajniškem poročilu se je razvila diskusija, ki je močno grajala predvsem nepravilno gospodarsko poslo-
vanje društva in tudi nedelavnost upravnega odbora, ki je lani že začela pripravljati vse potrebno za gradnjo smučarskega doma na Polževem, pozneje pa je vsa iniciativa zaspala. Pa tudi sicer se društvo počasi razvija, zlasti če pomislimo, da ima danes Bežigrad s 16.000 prebivalci e 800 vključenih v društvu, do čim ie bilo v letih 1947/48 v tem društvu 10 odstotkov bežigrajskih prebivalcev. Zato je bil ob zaključku z veseljem sprejet predlog, da se bo »Partizan« Bežigrad pridružil ostalim organizacijam, ki se zavzemajo za čimprejšnjo izgradnjo kulturnega dr a za Bežigradom, kjer bi našel sv< e prostore za delovanje tudi »Partizan«.
BREZ SLUŽBE
V ponedeljek zjutraj sem šel, kot običajno, na delo. Ostali uslužbenci so mi takoj povedali, da je šef zelo slabe volje, ker sem odšel brez njegovega dovoljenja v Maribor in celo na dirke. Po njihovem vedenju sem sklepal, da se zbirajo temni oblaki.
Toda bil sem že odločen. Kljub porazu, ki sem ga doživel, sem sklenil posvetiti se popolnoma motorističnemu športu in se izpopolnjevati. Saj vendar Avstrijci niso iz drugačnega testa! Treniral bom naprej, enkrat bom že uspel!
Ob takem razmišljanju me pokliče šef v pisarno. Z odločno besedo mi postavi zahtevo: ali pustiti dirkanje ali pa službo. Nič nisem premišljeval, izbral sem si drugo. Bil sem seveda takoj razrešen službe.
Brez službe... Kam sedaj? Šoferjev je bilo preveč, služb pa malo. Vendar nisem odnehal. Za dežjem vedno posije sonce. Sicer pa nisem bil osamljen, pridobil sem si že dovolj prijateljev, ki me prav gotovo ne bodo zapustili.
Minilo je nekaj tednov. Iskal sem priložnosti, da bi se ošteno preživel in kmalu sem jo našel. Z znancem — me-anikom — sva odprla mehanično delavnico v Kranju. Postal sem samostojen, s tem pa sem pridobil tudi več časa za izpopolnjevanje v motošportu.
Vendar, moj motor še ni bil preurejen. Nekega dne sem ga odpeljal v Ljubljano k Miklavčiču. Tam sem našel zbrano družbo dirkačev, ki so bili že vsi moji dobri znanci. Brž smo se začeli pogovarjati.
»Pomagali ti bomo,« so mi zatrjevali, Miklavčič pa je obljubil, da bo moj motor kmalu preuredil.
Medtem sem se doma poglobil v delo, obenem pa z velikim zanimanjem prebiral razne tuje in domače revije, iz katerih sem črpal mnogo dragocenih napotkov za nadaljnji razvoj. Iz Ljubljane pa so prihajale vesti, koliko truda vlaga Miklavčič v preurejevanje mojega motorja.
»Še poznal ga ne boš več,« mi je nekoč dejal prijatelj, ki je prišel iz Ljubljane.
Radovednost mi ni dala miru. Končno je vendar prišel dogovorjeni dan in odpravil sem se v »dirt-track laboratorij«. Tako so namreč dejali Miklavčičevi delavnici, kjer je bilo »ozdravljenih« največ dirkalnih motorjev.
Ves nestrpen sem se znašel torej v Kolodvorski ulici. Pomenljivi pogledi mehanikov so mi razodevali, da so mi pripravili presenečenje. V kotu zagledam krasen dirt-track motor.
»Čigav pa je tale?« vprašam.
»I, tvoj vendar!«
?!?
Stopim bliže in ga začnem natanko ogledovati. Prav nič ni bil podoben mojemu PSA. Na videz kot oskubljen petelin, prav tak, kot sem jih videl v Mariboru. Izpušne cevi so bile zakrivljene navzgor, bencinski tank mnogo manjši, krmilo je bilo drugačno; skratka, kamor sem pogledal, je bilo nekaj novega.
»To da je moj motor? I«
Namesto odgovora sem videl vesele obraze, ki so mi potrdili, da sem lastnik prav tega motorja..
Tudi jaz sem se razveselil, kot otrok, ki dobi novo igra-
čo.^ Takoj ga preizkusim, kar na dvorišču. Glas je bil bobneč, bolj mogočen.
Hvaležen sem bil dobremu prijatelju in ves vesel n odpeljal motor domov v Kranj.
Motor je bil končno preurejen in sposoben za naslone na dirkališčih. Začel sem torej z resnimi treningi. V Kraša .tedaj ni bilo dirkališča; zato sem začel vaditi kar a nogometnem igrišču. Steza okrog igrišča je bila kot nr e pripravljena za vožnjo z motorjem. Dan za dnem sem i o-ristil vsak prosti čas za vadbo. To pa je privabilo na i gr' 'e mnogo gledalcev, skoraj toliko kot na kakšno športno pr ■-ditev. Z njimi vred pa so prihajali tudi moji športni tovariši, ki so mi pomagali z nasveti in me vzpodbujali.
Vedno več poguma sem imel v sebi. Pridobival sem tudi že na brzmi m tehniki. Vožnja na zavojih mi ni delala nobenih preglavic, v meni je rasla samozavest. Vedel sem, da sem krenil na pot novih uspehov.
»Nikoli več ne smem doživeti takšne sramote, kot v Mariboru ! Tudi z Avstrijci se bom poizkusil! Bomo videli, kdo bo gledal komu v hrbet.«
iako sem premišljeval, čeprav sem čutil, da bo treba še mnogo prizadevanja, da bom postal popolen dirkač.
V delavnici sem imel zmeraj dosti dela. Seveda največ z motorji, ker je postala najina delavnica kmalu prc- j znana. Zaslužek pa je bil skromen, ker pač tedaj motoristi niso imeli denarja na pretek.
Vse moje bogastvo je bil motor, kateremu sem se ves posvetil. Včasih sem ga sredi dela vžgal in poslušal njegovo vabljivo pesem. Bil sem srečen, poln načrtov za bodočnost, čakal sem le priložnosti, da bom spet skoraj nastopil.
Tudi v Ljubljani so že zvedeli, da sem se izpopolni! v dirt-track vožnji. Bili so radovedni nad mojim znanjem in so me povabili, naj pridem v Ljubljano, kjer je bilo dirkališče v Polju.
Da boš »položil izpit«, so mi sporočili.	(Dalje)
%s
glavna naloga nogometašev
Športni saporlalivi v letu B5Ž
Najboljši izum
Nogometni sodnik Arabis iz Rio de Janeira, ki je po poklicu optik, je izumil posebna očala za nogometne sodnike, ki sodnikom omogočajo, da gledajo istočasno naprej in nazaj. Prestopki za sodnikovim hrbtom bodo torej sedaj prav tako kaznovani!
prezentance, ki je igrala z moštvom Alliance Diidelingen. Vsega skupaj je bilo prisotnih 7 gledalcev, in sicer: 4 funkcionarji nogometne zveze, 1 novinar, 1 atlet (ki je na stadionu slučajno treniral) in 1 »pravi« gledalec. Vzrok za tako »velik« obisk: pozabili so namreč objaviti, da se bo tekma sploh igrala.
Ena izmed zadnjih športnih zvez je imela NZS preteklo nedeljo svojo redno letno skupščino, kateri so prisostvovali delegati mariborske, ljubljanske in koperske nogometne podzveze. Živahne debate po posameznih referatih in v popoldanskem nadaljevanju pa so se proti koncu skupščine spremenile v spopade med Mariborčani in Celjani.
Mladina, mladina ...
Že v glavnem referatu, kakor tudi v diskusiji, se je večina diskutan-tov ustavljala ob vprašanju vzgoje mladine. Primeri dobrega dela z mladino so Branik, Kladivar, Želez-ničar-Nova Gorica in Rudar, nasprotno pa je mladinska ekipa Krima popustila, čeprav je bila lani med vodilnimi v Sloveniji. Zastopnik mariborske podzveze pa je grajal Izvršilni odbor, da ni poskrbel pravočasno za sestavo mladinske reprezentance Slovenije, ki naj bi igrala izbirne tekme z drugimi reprezentancami republik za dokončno izbiro najboljše mladinske ekipe FLRJ za evropsko prvenstvo v Bruslju. Lep primer, kako skušajo pridobiti mladino na Primorskem, je bil v Postojni in Gorici, ko so razni nogometni klubi dajali stare žoge mladini po šolah in aktivih.
»Tisk je slab«
Tako nekako je pričel tov. Franetič v diskusiji, ko se je obregnil ob tisk, češ da ni skoraj nič pozornosti posvetil trenerskemu tečaju, ki je že 14 dni v Ljubljani. Toda k tej debati lahko pripomnimo, da je predvsem »Polet« pa tudi »Slov. poročevalec« pred pričetkom tega tečaja nekajkrat poročal o tem tečaju. Čudno se nam zdi, da se je omenjeni tovariš spotaknil spet ob časopise, ki so doslej precej propagirali nogometni trenerski tečaj in nogomet na sploh, saj na raznih sestankih slišimo novinarji opeto-vane očitke, da se piše o nogometu preveč.
Veliko kaznovanih
Zanimivo je bilo poročilo predsednika disciplinskega odbora tov. dr. Findcrla, ki je v svojem referatu poudaril, da se je število kaznovanih igralcev zmanjšalo, število funkcionarjev pa zelo povečalo. Disciplinski odbor NZS je kaznoval 25 igralcev v 24 društvih s 56 meseci skupne kazni, dočim je bilo od disciplinskega odbora Ljubljanske podzveze kaznovanih 76 igralcev, v Mariborski podzvezi 94 in v Koperski podzvezi 58 igralcev.
Da je delo z mladino slabo, se je pokazalo tudi v tem referatu, saj je med kanovanimi kar 34 mladincev in celo 4 pionirji. Največ kaznovanih igralcev ima Kovinar (17), Domžale 14 itd. Trije igralci pa so bili kaznovani z doživljenjsko prepovedjo igranja. Funkcionarjev je bilo kaznovanih 15 s povprečno kaznijo 8 mesecev. Delo disciplinskega odbora pri NZS pa je bilo otežko-čeno predvsem zaradi nerazumevanja posameznih vodstev do tega odbora, kar nam najbolj jasno kaže primer celjskega Kladivarja v zadevi igralca Dobrajca in tehničnega vodje Najžarja.
Nezadovoljni delegati
Kljub temu, da smo bili z delom letošnje skupščine zadovoljni, pa smo opazili pri nekaterih delegatih nejevoljo zaradi favoriziranja nekaterih klubov v Sloveniji s strani Izvršnega odbora NZS. Tako na primer se je oglasil delegat Aluminija, zakaj se je Odredu nakazala denarna podpora v znesku din 50.000, Aluminij pa, ki spada med najboljše nogometne kolektive v Sloveniji, ni dobil niti dinarja. Tako je nastalo tudi vprašanje, ali ima slovenski nogomet kaj koristi od tega, da je Nogometna zveza Jugoslavije plačala v devizah dolgove nogometnega kluba Odred beograjskemu BSK in bivšemu trenerju Odreda, Avstrijcu Ringerju.
Novi odbor
V novem Izvršnem odboru bodo poleg 23 delegatov posameznih nogometnih podzvez še tile tovariši: predsednik: Jože Gerbec ter člani: Franetič, Dernač, Gvardjančič, dr. Sef, dr. Finderle, Janežič, Lavrič, Rajbenšu, Pirkovič in Čamernik. V tekmovalni komisiji bosta poleg treh sodnikov še tov. Maccoratti in Pišek. v nadzornem odboru Presin-ger, Uršič in Krištof, delegati za skupščino NZ,]_pa _so: Lavrič, Rajbenšu, Gvardjančič, Pirkovič in Čamernik.
»Dvoboj« Kladivar : Železničar
Ko je že proti koncu skupščine član Izvršnega odbora tov. Gvardjančič Dušan prebral koledar tekmovanja, sta se oglasila zastopnika Kladivarja iz Celja in mariborskega Železničarja. Celjani so se potegovali za to, da bi bilo tekmovanje v slovenski republiški ligi že 5. aprila, Mariborčani pa so bili za 19. april. Po dolgem prerekanju je bilo sklenjeno, da se bo slovenska republiška liga začela šele 19. aprila. Zlobni jeziki trdijo, da so se Celjani potegovali za zgodnejši termin predvsem zaradi tega, ker že sedaj pridno vadijo, Mariborčani pa za poznejši termin predvsem zaradi tega, ker imajo 4 igralci pravico igranja za ta klub šele 12. aprila. In ker se ravno v prvem kolu vzhodne skupine republiške lige srečata mariborski Železničar in celjski Kladivar, ki sta favorita za prvo mesto, je bila borba delegatov obeh klubov za »zeleno mizo« razumljiva.
Koledar tekmovanj
Letošnja nogometna sezona bo zelo razgibana in se bo pričela že 22 marca z mednarodno tekmo reprezentanca Zg. štajerske : Ljubljana. 5. aprila bo 1. kolo hrvatsko-slovenske lige, 19, aprila pa bo začetek obeh republiških lig. 3. maja bo prost termin, ker bosta izrabili mariborska in ljubljanska nogometna podzveza za medmestno tekmo Ljubljana : Maribor. Pričetek zaključnih tekem v Sloveniji za pokal maršala Tita bo 14. julija, 16. avgusta pa se bodo pričele finalne tekme za nogometni pokal maršala Tita. Mladinci se bodo 22. in 23. avgusta sestali na finalnem turnirju za mladinsko prvenstvo Slovenije. Prvo kolo republiške lige v jeseni pa bo 13. septembra.
Kaj bo z reorganizacijo?
Zanimiv je bil tudi predlog Izvršnega odbora glede reorganizacije
KRATKE IZ NOGOMETA
Nogometna zveza Jugoslavije je sprejela predlog Nogometne zveze Turčije, naj hi sc meddržavno srečanje odigralo 5. junija. Čez dva dni, to je 7. junija, pa bo srečanje med reprezentancama Beograda in Ankare. Pred tem pa bo nogometna reprezentanca Jugoslavije igrala Še v Beogradu 9. maja z Grčijo, 14. maja v Bruslju z Belgijo in 21. maja v Beogradu z Walesom.
Levo krilo Crvene zvezde Bane Vukosav-ljevič je te dni odpotoval v Švico, kjer bo nadaljeval svoj študij, igral pa bo za Grass-hoppers.
Izvršni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je sprejel predlog Avstrijske nogometne zveze, ki pravi, naj bi se tekma med reprezentancama Jugo lavi je in Avstrije odigrala 27. septembra na Dunaju.
Nogometne zveze Slovenije na 6 nogometnih podzvez, in sicer: ljubljansko, mariborsko, kopersko, celjsko, gorenjsko in primorsko. S tem bi seveda odpadli vsi centri, prav tako pa bi se reorganizacija prenesla na posamezne podzveze, sedaj zaenkrat pa samo na ljubljansko in mariborsko podzvezo. Predlog je vsekakor zanimiv, vendar bo treba precej dela, da se bo delo po posameznih nogometnih podzvezah ustalilo ter s tem tudi koristilo razvoju vsega slovenska ga nogometa.
Najčudovitejša ponudba
Najčudovitejšo ponudbo je napravil nek lastnik pogrebnega zavoda, ki je na vsak način hotel dobiti vstopnico za finalno tekmo angleškega nogometnega pokala. V nekem velikem londonskem listu je objavil naslednji oglas: »Iščem karto za finale pokala. Nudim brezplačen pokop komurkoli in kadarkoli.« Mož pa je imel smolo: na njegov oglas ni bilo odziva.
Najmanj gledalcev
Najmanj gledalcev na tekmi je bilo lani na trening-tekmi luksemburške nogometne re-
Najstrašnejša najdba
Najstrašnejšo najdbo je napravil nek far-mer, ko je prvič oral novo njivo. Na njivi je namreč našel človeške zobe, čevlje, kose strganih oblek in celo nekaj »boksarjev« (pre-tepaški pripomoček). Ves prestrašen je tekel na policijo, ker je mislil, da je prišel na sled kakšnemu množičnemu umoru. Službujoči stražnik pa ga je hitro pomiril: »Nobenega strahu 1 Pred d verni leti je bila vaša njiva nogometno igrišče!«
Najvišja nogometna zmaga
Najvišji rezultat v nogometni tekmi je bil lani dosežen v Braziliji, kjer je enajsterica
VELETRGOVINA Z USNJEM, GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM
LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 33
Telefoni: centrala 21-121, direktor 20-013, prodajalni oddelek 20-011 Skladišče: Bežigrad št. 6, telefon 22-394
IZ SVOJIH SORTIRANIH ZALOG NUDIMO:
RAZNOVRSTNO USNJE iz vd«h ugleanih tovarn v državi, »pednje in zgornje usnje, tapetniško, sedl&isko in galanterijsko usnje, potrebščino za če ljarje, sedlarje, tapetnike in torbarje, pogonsko jermenje, usnjeno in gumijasto, klinasta jermena vseh dimenzij
GUMIJASTE IZDELKE cevi za vodo in plin, ža pretakanje pijač za paro, komprimirani zrak in avtogeno varenje, za bencin in olje, za avtomobilske hlailnike, Spiralne cevi za pritisk in vsesavanje, gumijasta tesnila, prešano in brušene plošče, manšete, kroglice, obroče, gumijasti škornji ter gumijasto, tehnično in galanterijsko blago. Gumirano platno za dežne plašče dvojno in enojno
TEHNIČNE TKANINE: tehnični in sedlarski file, filter platno, impregnirano platno za delovne obleke, jutine in konopljine tkanine za embalažo, tapetništvo itd. Čevljarski in krojaški sukanci, vrvarski izdelki, mlinske gurtne, vezalke, čevljarske podloge, blago za copate, čistilna volna, tekstilni odna^ki itd.
TEHNIČNI MATERIAL: za vzdrževanje obratov in za zaščito delavcev
Vzroke nezadostne kvalitete slovenskega nogometa Je treba iskati drugod, ne pa v neborbenosti igralcev
V	eni zadnjih številk »Poleta« sem čital izjavo Branikovega trenerja tov. Dragičeviča in o njegovem gledanju na slovenski nogomet. V tej izjavi je med ostalim tudi tole: »Po mojem mnenju je eden od glavnih vzrokov ta, da igrajo slovenski nogometaši premalo borbeno. Izgleda, da so že po svoji naravi za to igro »premehki«, premalo temperamentni in ostri, s tem v zvezi pa tudi neodločni.« To je odgovor na vprašanje, zakaj slovenska moštva ne dosegajo večjih uspehov.
Ne vem, kako so nogometni strokovnjaki reagirali na to izjavo, ali v resnici mislijo, da so slovenski nogometaši premalo borbeni in ali je to glavni vzrok, da slovenski nogomet ni na tisti višini, kot na primer v drugih republikah. Jaz se s tem mišljenjem ne strinjam.
Predvsem je treba poudariti naslednje: kdor hoče dajati izjave o kvaliteti slovenskega nogometa, ga mora v celoti dobro poznati, to pa pomeni, da lahko daje izjave le tisti, ki je več let pozorno sledil razvoju slovenskega nogometa.
V	nogometni igri je mnogo čini-teljev, ki vplivajo na kvaliteto, med drugimi tudi borbenost, ki pa ni edini odločujoči činitelj. Slovenski nogometaši, ki so gostovali po raznih krajih drugih republik in se borili z raznimi moštvi, kot Odred in Rudar v nekdanji II. zvezni ligi, ali vsi štirje predstavniki Slovenije v sedanji hrvatsko-slovenski ligi, so
pokazali doslej že velikokrat dovolj borbenosti, ki jo je poudarjal tudi ves športni tisk. Tudi v razgovoru z mnogimi tovariši, ki so gledali tekme slovenskih moštev, sem videl, da vsi cenijo prav borbenost, ki je odlika Slovencev. Navedel bi v potrditev svojega mišljenja le nekaj srečanj, ki so bila karakteristična za borbenost Slovencev. Poglejmo torej: Železničar (Maribor) : Hajduk 0:2, Odred : Dinamo 2:1, Odred : Spartak (posebno tekma v Zagrebu), Odred : Borac (v Ljubljani), Železničar (Lj.) : Slavija 0:0 v Karlovcu, Železničar (Lj. : Metalne 1:1 v Zagrebu, Železničar (Lj.) : Kvarner 2:0 v Ljubljani, Železničar (Maribor) : Odred 4:3 v Ljubljani, Branik : Odred 5:3 v Mariboru, Mura : Lokomotiva 1:4 v Zagrebu in Repr. Ljubljane : Repr. Beograda 1:1 v Beogradu. To je samo nekoliko primerov, s katerim hočem poudariti, da je bila prav ta borbenost odlika slovenskih nogometnih moštev.
Treba pa se je vprašati, kateri so pravi vzroki, da slovenski nogomet ni na takšni kvalitetni višini kot v drugih republikah. Med najvažnejše činitelje štejem vsekakor naslednje: pomanjkanje stalnega kvalitetnega trenerskega kadra in posebnih trenerjev za mladino, pomanjkanje zanimanja za nogomet v množičnem pogledu pri mladini, v veliki meri ne ravno najboljši strokovni odbori v posameznih klubih (veliko je
funkcionarjev, ki niti ne poznajo strokovno tehničnih vprašanj in večkrat s svojimi napačnimi odločitvami zavirajo napredek kluba). Premalo je tudi popularizacije nogometa v športnem tisku, sodniški kader ni dovolj strokovno močan (!), premalo je tekem z boljšimi klubi, razen tega pa slovenski nogometaši posvečajo tudi premalo pozornosti svojemu osebnemu strokovnemu usposabljanju in se premalo seznanjajo s teorijo nogometne igre. Tudi klimatske razmere v Sloveniji imajo precejšen vpliv, ker se slovenska moštva v večini predajo »zimskemu spanju«, čeprav bi bilo tudi pozimi treba stalno trenirati in igrati, po potrebi tudi tam, kjer so za -to vremenske prilike ugodne. In še eno: vsa moštva je treba naučiti modernega sistema igre. Kar pa je morda najvažnejše, je to, da bi se morali predvsem ligaški klubi truditi, da bi z medsebojnim sodelovanjem podpirali napredek slovenskega nogometa.
To je samo nekaj najvažnejših vprašanj. Je pa še mnogo problemov, ki bi jih bilo treba rešiti, da bi se zagotovil resnično kvalitetni napredek nogometa v Sloveniji.
S temi utemeljitvami sem hotel dokazati, da je napačno jemati kot osnovni problem slabše kvalitete v slovenskem nogometu pomanjkanje borbenosti, saj bi z nekoliko več tehničnega znanja tudi slovenski nogometaši dosegli kvalitetno raven ostalih republik.
Dragutin Frankovič
»Wauderers Concordia« premagala FC Sar-mieto z 71:0. Že po treh minutah igre se igralci Sarmienta niso strinjali z neko sodnikovo odločitvijo in so stopili v stavko na ta način da so sc vsi vsedli na tla. Samo en igralec je v igri še sodeloval, in sicer samo v toliko, da je po vsakem doseženem golu izvedel začetni udarec. Druga največja zmaga pa je bila dosežena v neki prijateljski tekmi na Danskem, kjer je moštvo Viborg premagalo svojega nasprotnika s 40:0. V listi strelcev so bili prav vsi igralci Viborga, še celo vratar, ki je bil nekajkrat uspešen na ta način, da je zabil enajstmetrovke.
Najbolj vpadljiva športna obleka
Najbolj vpadljivo športno obleko je nosila ameriška drsalka Tenley Allbright na zimskih olimpijskih igrah v Oslu. Pri njenih piruetah na ledu so gledalci lahko videli hlačke iz prave leopardove kože. Kadar je drsala Ten-ley, so bile seveda tribune nabito polne.. .
Najboljša ideja
Najboljšo zamisel je imela navdušena gledalka neke tekme v hokeju na travi v L»ine-burgu. Zapadlo je ravno nekaj snega in nihče ni več videl majhne, bele krogle. Gledalka pa je s svojim rdečilom za ustnice namazala kroglo, ki se je potem svetila v živordeči barvi. Celo snežnica ni mogla sprati rdeče barve; rdečilo je bilo namreč — »kuss-
Najbolj čuden talisman
Najbolj čuden talisman si je privoščilo moštvo baseballa »Brooklyn Dodgers«. Njihov talisman je 9-letni deček z imenom Donald Devlin. Klub se je obvezal, da bo dečku do 21. leta skrbel za vse, kar bo potreboval.
Najmanjši dohodek
Najmanjši dohodek v neki tekmi v rugbyju je imel Cardiff City v svoji igri proti Swin-don Townu. Ves izkupiček te tekme je znašal v našem denarju okoli 90 din. Gostje so od tega dobili obveznih 10 odstotkov, to se pravi 9 dinarjev. Cardiff City je plačal te odstotke s 3 znamkami po pol penija. Swindon Town pa je dal te znamke v okvir in jih razstavil v svojih klubskih prostorih. Na koncu lahko povemo samo še to, da je stala samo vožnja Swindon Towna v Cardiff preko 30.000 din.
' /W U__C A. N J
y F 3
It E
#88 m ta H,
& y p e? G5"')' ■ ,1 Ei m kL^
E3
#|’ 'A ej !J
yp §i s

(Nadaljevanje in konec)
V sredo je bil na sporedu samo ženski veleslalom. Progo je mekako srednje t»tike postavil Italija* Griot na trdem in lep ena tereau, tako fki so vse tekmovalke vozile pod enakimi pogoji. Kot nekako novost je omenil, da vrata niso bila zaznamovana izmenoma rdeče in modro, kot je to navada pri nas, temveč so bila vsa v modri barvi, medsebojno pa so se razlikovala po tem, da so zastavice enih — napete med dva kola — imele v sredi veliko belo
Za »Polete napisni M. Kožuh
p ko, drugih pa dve beli poševni črti. Naši tekmovalki sta nastopili v konkurenci, v kakršni bi se morebiti kakšnih 5 naših moških »kanonov« plasiralo med prvo deseterico. Kljub temu, da sta obe prevozili progo brez padca in v lepem stilu, sta pustili za seboj samo Angležinjo Riehards. No. in če že za naše fante stalno pribijamo, da jim manjka trening na vzpenjačah, velja to še enkrat bolj za dekleta.
Trgovina za gluhoneme
Pod večer so me nenadoma obkrožili tekači, češ, pridi nam za tolmača, neki Šved prodaja palice, ki bi jih radi kupili za Kordeža. Dobro. Šli smo in poiskali tega Jo-sefssona. Prijazno nas ogovori v švedščini, mi pa mu lepo razložimo našo željo v nemščini. Mož pa, kot da ni slišal ničesar, lepo v svoji materinščini dalje. Poskusimo z angleščino! Fanta tudi to ni zmedlo, v tekoči švedščini nam. pripoveduje o lepoti švedskih gozdov ali o vplivu kozmičnih žarkov na smučarja ali o tem, da že od rojstva sem ne kadi. Navsezadnje je prav vseeno, kaj nam pripoveduje, razume ga tako nihče nič. Vsi skupaj obupani poskusimo še s francoščino, on pa kar lepo v materinščini naprej. Toda glej! Sedaj spregovore roke in pogovor steče gladko,, da je kaj. Mi po slovensko, on po švedsko, palice zamenjajo svojega lastnika, Šved nam nasuje namesto drobiža š° len kupček maž in kupčija je sklenjena. Pa naj še kdo reče. da s slovenščino ne moreš priti daleč! Če so s svojimi palicami Švedi rodali tudi svojo srečo, ne vem. les pa je, da so naslednjega dne pri teku na 30 km zasedli šele peto mesto in so se pred njimi zvrstili vsi štirje Norvežani. Kralj švedskih tekačev, Nils Karlssen, je klonil celo pred izvrstnim Italijanom Compagnonijem, za katerim je zaostal skoraj za celo minuto. Norvežan Stokken je ponovil svoj podvig teka na 15 km in osvojil prvo mesto, na žalost pa sta tudi oba Jugoslovana, Pogačnik in Knific, ponovila svoj »podvig« in ostala na repu lestvice.
Več smo pričakovali od naše Angele Kordeževe, ki je po startu moških tekla na 10 km. Imela je zadnjo številko in tik pred njo sta šli na progo najnevarnejši konkurentki, Italijanki Taffra in Romanin. Angela kot da ni znala izkoristiti te prednosti, je že po dveh kilometrih zaostala za Taffro za skoraj 1 minuto in to razliko do cilja še povečala, tako da jo je Italijanka »namakala« kar za 3 minute. Jakopičeva se je hrabro borila in prišla na cilj 10 minut za Angelo, drobna Kajfeževa pa zaradi bolezni (hudo jo je dajal želodčni krč) ni mogla resno poseči v borbo.
Tudi po zoranem gre, če človek zna
Popoldne ob treh istega dne so moški nastopili v veleslalomu. Progo so speljali na istem terenu kot za ženske, le da so start premaknili za kilometer više.
Nekje na polovici proge, od koder srno imeli razgled gor do starta in pa še precejšen kos proge pod nami, smo se postavili in nestrpno pričakovali začetek tekmovanja, kajti vedeli smo, da je žreb določil startno številko 1 našemu Tinčku.
Ko sta oba krmarja smuknila mimo nas, smo izbuljili oči in gledali navzgor. Zdajle pa bo, kar bo. ločno 1 minuto po tretji uri se je visoko zgoraj utrgala drobna pika in pričela švigati od vrat do vrat. Tinček je z blazno hitrostjo drvel med zastavicami, pri vsakem zavoju pa dvignil oblak snega. Pravzaprav prekrasen prizor, toda vsak tak oblak nam da slutiti, da Tinček le nekoliko preveč ostro obrača in s tem izgublja dragocene desetinke.
Za robom pod nami se ujame še po eni nogi v naslednja vrata in izgine, daleč, tam gori pa se utrga nova

pika. Kot v filmu krmari mimo nas svetovna elita: Avstrijec Schuster, Francoz Bozon, Italijana Golli in Al vera, Francoz Oreiller itd. Mimo nas švigne startna številka 11, v zavojih ne zmanjšuje brzine, vozi kot bi plaval, do cilja ne pade in prevozi progo v najboljšem času — Avstrijec Linherr. Sicer se na startu še pripravljajo Perren, Molterer, De Huertas in Solander, same velesile. Če Linherrjevega časa ne doseže nihče, mu prvo mesto ne uide.
Čakamo še ostale Jugoslovane. Mladi Prestor Žiga ima številko 36. Proga je v zgornjem delu že močno razrita, globoki jarki so ob vrati-cah, in Žiga se v enem izmed njih pokoplje. Skoraj na istem mestu mu sledi Ilija, Štefe pa jo ubere po svoje. Izogiba se žlebovom, vendar ti ovinki le terjajo svoje desetinke in na cilju je skoraj 3 sekunde za Mulejem. V glavnem so kanoni spodaj in sodniki že objavijo vrstni red prvih desetih, kajti kdo bi se še mnogel vriniti med nje? Nenadoma pa se pojavi na vrhu nova pika. Gre skozi vrata, kot da bi bila proga najbolj gladka in spolirana, prevozi najtežja mesta igraje kot kakšen Paganini violinske pasaže in že je mimo. Zvočniki na cilju za nekaj časa utihnejo, potem na lepo popravijo vrstni red prvih desetih, kajti mladi Avstrijec Hi 11-brandt je na tej nemogoči in razriti progi dosegel peti najboljši čas.
Gotovo je bil to najtežji zasluženi uspeh na tej mali olimpiadi. Tudi po zoranem gre, če človek znal -
Na starin vsa svetovna elita
V petek zjutraj smo vedeli, da bo današnji dan določil zmagovalce v najdrznejši smučarski disciplini — smuku. Če izvzamemo Ameri-kance, je bilo na startu vse, kar v svetu nekaj pomeni. Nihče pa ni pričakoval, da bo na tej izredno divji in ledeni progi igrala maža tako odločilno vlogo. Kot opazovalno točko smo si izbrali najbolj kočljivo mesto proge, prelomnico, na kateri je vsak tekmovalec hote ali nehote moral v zrak. Ko je prvih 6 ali 7 tekmovalcev pol po tleh, pol po zraku, zdrvelo mimo, smo vedeli, Avstrijski favoriti so se »zamazali«. Kljub temu, da so tvegali vse, vozili vseskozi naravnost (Senger je kar tako mimogrede skočil kakšnih 20 m), so bili že na oko počasnejši od drugih. Avstrijci so mazali s Swix, medtem ko so Švicarji in Francozi mazali s »Toko 9«, mažo, ki je šele lansko leto prišla na trg. Naši so za Avstrijci mazali s Swix.
Mimo našega opazovališča švigajo Perren, Bozon, Gartner in drugi. Nestrpno čakamo na Tinčka. Krasno spelje prelomnico, se v ledenih valovih spodaj malo lovi, toda že se
r


Če preleti človek nekaj inozemskih časopisov, ki poročajo o velikih mednarodnih tekmah, ki so bile prejšnji teden na smučiščih v Megeve in v Sestriere, se nehote sprašuje, kam vodi ves ta blazni lov za desetinkami sekunde pri tekmah v alpskih disciplinah. Vedno večja konkurenca terja že takšne proge, da jih čisto upravičeno nazivamo samomorilske in tekmovalci marsikje ne tvegajo samo svojili glav in udov, ampak celo življenja. Nekaj sličnega se kaže tudi pri umetnem drsanju, orodni telovadbi in skokih v vodo, kjer so vrhunski tekmovalci svetovnega razreda dosegli že skoraj nesluteno stopnjo virtuoznega cirkuškega -»krobatizma. Zata ni nič čudnega, da se tudi v svetu že pojavljajo trezni ljudje, ki se sprašujejo, kam vodi ves ta esktremizem, tako tudi v smučarskem športu. Sicer pa poglejmo, kaj piše dr. Sulzberger v časopisu »Salz-burger Nachrichten«; pod naslovom »Proga samomorilcev v Megeve«, poroča avstrijski zdravnik, kako jo je odnesla avstrijska reprezentanca na teh tekmah. Takole pravi dr. Sulzberger:
1 akole se je od bolečin omesvis.il o naročju svojemu prijatelju nek avstrijski alpski tekmovalec, ki si je pri strašnem padcu zlomil nogo
»Gustl Jamnigg iz Zeli am See je zapeljal z brzino 80 km v skupino dreves in pri vsej sreči odnesel samo strgano mišico in nekaj podplut. Pri nekoliko večji smoli bi ga lahko odnesli na nosilih zadnjikrat v življenju. Ferdi Pravda je odnesel zlomljeno nogo, Franz Tritscher pa hud pretres možgan. Arnold ima potrgane vezi obeh skočnih sklepov, Zainbra težak živčni zlom, Fritz Solle je skozi cilj speljal z glavo po ti eh ter odnesel razcefran obraz itd., itd.«
Slike, ki jih prinašajo francoske in avstrijske revije, so močno podobne onim, ki jih prinašajo ameriški časopisi ob vrnitvi njihovih vojakov invalidov s Koreje. Nehote se sprašujemo, ali je vse to danes sploh še šport, ali pa se gremo vse bolj gladiatorje, pri katerih navdušen narod vzklika:
»Kruha in razbitih betic hočemo!« Zares, kako daleč bo šel ta razvoj?
Na sl. levo: francoska alpska vozača Pasquier (levo) in Vu-arnet, žrtvi težkih alpskih prog. Prvi si je izpahnil gleženj, drugi pa zlomil nogo.
ujame in izgine izpred oči. Da, tu je bil zopet naš etasi Tina, ki stavi vse na kocko i» m« e»ae. Plasiral se je *a 17. mesto i* pastil za seboj precej velesil, kot Oreillerja, Sen-gerja, Lacedellija, Rolumperja, Hill-branda in še druge. Štefe je nekoliko previdnejši: počasne smuči ga porinejo na 33. mesto. Prijetno iz-nenadi Prestor, Cetina pa poljubi drevo in odstopi. Tudi Ilija tej progi še ni dorasel in kapitulira v valovih pod skokom.
Popoldne so na isti, toda krajši progi, vozila dekleta. Naši tekmovalki sta prvič startali na taki progi in sta preizkušnjo še kar dobro prestali, vendar pri tej konkurenci morali ostati na dnu lestvice.
Zvečer je bila zopet razdelitev medalj, tokrat pa bolj slovesna. Naši tekmovalki v teku sta bili klicani pred žirijo, dobili veliko in malo srebrno medaljo, bili deležni aplavza, le fotografska baklada je odpadla.
V soboto so se poslednjič pomerili tekači, in sicer 10 štafet. Upali smo, da bomo tokrat »namakali« vsaj Avstrijce, kar pa nam ni uspelo. Hlebanja je precej zaostal in tekel z veliko težavo. Podžigali samo ga z vseh koncev, toda bil je na koncu svojih moči. Kandare, Pavčič in Kordež so tekli bolje od najboljšega Avstrijca, toda izgube Hlebanje niso mogli nadoknaditi in za. eno minuto so ostali za zadnjo štafeto.
Start pri -22° Celzija
Mraz je naraščal in pri startu v slalomu za ženske so izmerili — 18°. No, dekletom takle mraz včasih kar prav pride, ker lahko nanj zvale tisto drgetanje pred startom. Drugače se pa ne spomnim, da bi kdaj v slalomu prva tekmovalka v prvem teku postavila najboljši čas dneva. To je napravila fenomenalna Nemka Seltsam ter si priborila tako še tretjo zlato medaljo, kar je v zgodovini smučarstva velika redkost. Avstrijko Kleckerjevo je odneslo, prav tako tudi našo Ojclovo, Urbar-jeva Nada pa je v tej svetovni konkurenci ostala na zadnjem mestu.
Termometer tudi drugi dan vztrajno pada in na startu za moški slalom pokaže kar — 22°! Na tekmo se je pripeljalo ogromno ljudi iz Torina, ki pa so se za naše pojme obnašali precej nerazumljivo, saj so se razkropili po vseh obširnih smučiščih, »liftih« in vzpenjačah, tako da se je na ciiju zbrala komaj tretjina vseh, ki so ta dan obiskali Sestriere. Kot krmar je vozil Ženo Colo, ki se je letos poslovil od tekmovanj, takoj za njim je s startno številko 1 vozil Senger. Sledili so mu Couttet, Solander, Oreiller, Schneider in drugi. Vendar njegovemu času 69.6 nihče ni mogel do živega. Na startu je številka 7, sicer pa smučar »številka 1« in avstrijski radijski reporter si je že obliznil ustnice. Takoj, ko je zapustil start,
je zabrnelo nešteto filmskih kamer in tudi najbolj razvajeni smučarski gurman je lahko pri vožnji tega plavolasega Avstrijca Mbliererja prišel na svoj račun. Z matematično . natančnostjo, z absolutno paralelnimi SMii»*ii je zdrvel skozi cilj in bil za desetinko sekunde boljši od Senger ja. Tinček je vozil, zelo premišljene, v nekaterih vraticah je napravil morda malce prevelik
Takole drvijo z blazno hitrostjo 80
in celo 90 km na uro danes alpski vozači po strmih progah za smuk v inozemstvu.
lok: čas 75.5 sek. Mladi Hillbrand je zopet z visoko startno številko zmešal račune tako tekmovalcem, sodnikom in gledalcem in s svojo neverjetno vožnjo postavil najboljši čas proge — 69.2. Štefetu je to pot zagodla smola, čevelj mu je skočil iz čeljusti in moral je odstopiti. Prestor je padel in edini Ilija je poleg Tinčka vozil tudi drugi tek. V drugem teku je bilo samo 40 tekmovalcev in je bil kar hitro končan. Molterer je ponovil svoj balet iz prvega dejanja, dosegel fantastičen čas 64.0, Hillbrand pa si je s 65.3 zagotovil drugo mesto pred tretjeplasiranim Avstrijcem Schusterjem. Tako so prepričevalno zmagali Avstrijci. Tinček se je zagrizeno boril tudi drugi tek ter se je zrinil na 17. mesto, kar jo v tej konkurenci lep uspeh. V ocenjevanju kombinacije je pa d os v el enega svojih največjih uspehov — 13. mesto med svetovno elito ter s tem znova potrdil, da še vedno spada v svetovni razred alpskih tekmovalcev.
*
Sestrierski teden je za nami, o uspehih in neuspehih pa bo seveda še treba spregovoriti ob drugi priliki.
Smučarski skoki v Zagorja
Preteklo nedeljo je DKD »Svoboda« v Zagorju priredilo smučar k e skoke v merilu trboveljskega okraja. Med člani je zmagal Gorenc (Rudar) pred Fortejem (Proletarec) in Crnkovičem (R). Pri starejših mladincih je bil najboljši Planinc (R) s 199.7 točk pred Blaži jem (Kum) 158.5 in Grabnarjem (P) 105.5. Med mlajšimi mladinci je zmagal Šm. er (P) pred Knezom (K) in Cestnikom (R).
Na zadnjem plenumu Košarkarske zveze Jugoslavije, ki je bil preteklo nedeljo v Beogradu, je bilo največ govora o osnovanju enotne košarkarske lige, katero naj bi sestavljalo 12 članov. Z izjemo delegatov Hroat-ske so se vsi strinjali s predlogom Izvršnega odbora, ki je predlagal za člane enotne zvezne lige naslednje klube:	C r v en a zvezda, Bgd.,
Mladost, Zgb., Zadar, Železničar, Lj., ASK, Monter, 'Zgb., Partizan, P r o l e t er, BSK in zmagovalec iz srečanja Železničar, Bgd : B or a c, Čača k. Enajstega člana lige bo dalo kvalifikacijsko tekmovanje med prvaki Srbije, Makedonije in Črne gore, 12 člana pa tekmovanje med prvaki Hroatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
V zvezi z usvojenim predlogom o enoini zvezni ligi je delegat Hrvat-ske dejal, da zaradi izredno slabega finančnega stanja Zadar, Lokomotiva in Monter (razen Mladosti) ne bodo mogli sodelovati v ligi. Kolikor hrvatska zveza na svojem ponovnem plenumu ne bo spremenila tega predloga, bo po sklepu v Beogradu tretji zastopnik Slovenije (brez kvalifikacijskih tekem) o zvezni ligi mariborski^ Branik. S tem se bo slovenska košarka še bolj afirmirala o državnem merilu, saj jo bodo zastopali o zvezni ligi trije znani košarkarski aktivi, Z direktnim vstopom Branika pa se bo košarka razvila še bolj v severnem delu naše republike, kjer je, kakor se nam zdi, kljub doseda-
njim uspehom bila doslej velikokrat zapostavljena. Prav tako je bilo sklenjeno, da mora imeti vsak član zvezne lige 4 oziroma 5 moštev, ker v nasprotnem primeru ne bo mogel sodelovati o državnem prvenstvu, oziroma gostovati v inozemstvu.
Tekmovanja ženskih ekip ne bo v okviru lige, in to zaradi slabih finančnih razmer. Zaradi tega bo državno prvenstvo v obliki turnirja, na katerem bodo sodelovale 4 ekipe. Uvedeno je tudi tekmovanje »Pokal Jugoslavije«, na katerem bodo od l'. c'° februarja 1974 sodelovala tri moriva Srbije, po dve moštvi iz llroatske in Slovenije, osmi udeleženec pa bo zmagovalec kvalifikacijskega tekmovanja najboljših moštev Makedonije ,Bosne in Hercegovine in Črne gore. Začetek državnega prvenstva bo 2. maja, jesenski del Pa se bo začel 9. avgusta. Kvalifikacijske tekme za vstop v zvezne ligo bodo v dneh od 16. do 18. aprila, verjetno o Mariboru (samo za ki be zahodne skupina).

Najbolj neprijetno presenečenje
Najbolj neprijetno presenečenje j* doživel čistilec oken Henry Jcpsen v Aaib»*»n na Danskem. Maskiran in oborožen z revoKcr-jem je vdrl v neko hranilnico in ukradel 20°0 kron. Na cesti se je vsedel na kolo in mislil da je s tem že na varnem. Teda bil je zelo presenečen, ko je videl, da neki uslužbenec hranilnice kar v nogavicah za njim in ga celo dohaja. Ta uslužbenec, ki je tatu res tudi ujel, je bil znani danski srednjeprogaš Gunnar Niclsen.
Klili! e
iip
li
ISA
mednarodne
V	Dortmundu sta se srečala v borbi, ki ni veljala za naslov evropskega prvaka v te/-d kategoriji, evropski prvak Nemec Heinz Neuhaus in prvak Britanskega imperija Johny Williams. Borba je imela izredno zanimiv potek. Do 5. runde je bil V/illiams, ki je bil več kot 10 kg lažji od svojega nasprotnika, mnogo boljši in je vodil preoej visoko po točkah. Evropski prvak Neuhaus se je, izgleda, ogrel šele v drugi polovici borbe, ko je začel obsipavate Angleža s težkimi udarci. Willi*ms se je sicer dobro branil in bi obdržal borbo verjetno neodločeno, če 'si ne bi v J. rundi dovolil majhne nepazljivosti, katere je Neuhaus dobro izkoristil in mu zadal izredno močan udarec ter ga poslal na tla do »štiri«. Williams se je sicer dvignil, toda bil je popolnoma groggy, tako da je sodnik prekinil borbo in proglasil Neuhaus« za zmagovalca. Naslednji nasprotnik evropskega prvaka bo verjetno bivši prvak Karl Sys (Belgija).
V	New Yorkw sta se srečala boksarja težke kategorije La Starza in Rex Lavne. Po točkah je zmagal La Starza in s tem dobil pravico boriti se za naslov svetovnega prvaka težke kategorije z zmagovalcem srečanja Marciano-Walcott.
Prvak Britanskega imperija srednje kategorije in aspirant za naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji Randolf Turpin je v Leicestru po točkah premagal južnoafriškega boksarja Millerja.
V	borbi, ki ni veljala za naslov svetovnega prvaka, je kanadski prvak lahke kategorije Armand Savoie premagal po točkah svetovnega prvaka te kategorije Jimmyja čarterja.
Archie Moore, svetovni prvak poltež-ke kategorije, je v San Franciscu premagal s tehničnim k. o. v 8. rundi Leonarda Dugana, ki je bil kar 14 kg težji od Moora.
Amaterska reprezentanca Anglije in Walesa^ je premagala v Londonu boksarsko ekipo Irske z 12:8. To je prva zmaga angleških boksarjev nad irskimi po vojni.
IIEI1E! lili! 17.3 Is
Ameriški dvigalec uteži Norbert Shemansky je na nekem treningu dvignil 197.5 kg, kar je doslej največje breme, ki ga je dvignil človek. Vse kaže, da bo Shcmansky prvi človek, ki bo dvignil 200 kg.
Patty teniški prvak Francije
V	Parizu je bilo zaključeno mednarodno teniško prvenstvo Francije v dvoranah. V finalnih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: moški: Patty (ZDA) : Larsen (ZDA) 6:3, 4:6, 7:5, 6:4; ženske: Partridge (V. B.) : Schmitt (Fr) 8:6, 7:5; moške dvojice: Nielsen-Ulrich (Dan) : Patty-Larsen (ZDA) 6:3, 3:6,
5:7, 7:5, 6:3; ženske dvojice: Kermina-Dubois (Fr) : Binkcl-Partridge (V. B.) brez borbe; mešane dvojice: Shileoek (V. B.) - Bernard (Fr) : Bucaille-Molinari (Fr) 6:3, 7:5.
Krainer : Seclgman 15:15
V	30. srečanju je Kramer premagal Sedgmana z 2:6, 6:3, 6:4 in se tako izenačil s svojim nasprotnikom. Mc Gregorju je uspelo sedmič premagati Se-guro s 3:6, 6:4, 7:5. Rezultat srečanj Mc Gregor-Segura je sedaj 24:7 za Seguro.
Košarkarsko prvenstvo Italije
V	14. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Varese : Gira 76:53, Roma Triestina 74:64, Borletti : Goriziana 63:40, Itala : Benelli 43:48, Reyer : Gallarate 53:37, Vir-tus : Napoli 76:80. — Lestvica: Borletti 28, Itala 19, Virtus 18, Roma 17, Gira 17, Varese 17.
V	ženskem prvenstvu Italije vodita po 4. kolu Pavia in Comense s 7 točkami.
Najuspešnejši strelci košarkarskega prvenstva Italije:	Romanutti (Borletti)
279, Stefanini (Borletti) 260, Mc Key (Napoli) 243, Rapini (Virtus) 225, Gerrnain (Gira) 220.
Zmaga madžarskih rokoborcev
V	Sofiji sta se srečali reprezentanci Madžarske in Bolgarije v rokoborbi v grško-riinskem stilu. Madžarski rokoborci s« bili tehnično precej boljši in so zaslužene zmagali 6-2.
Milan zmagal v Viareggiu
Enako kot lani je tudi letos zmagalo na mednaeednem nogometnem turnirju v Viareggiu mladieske moštve Milana, ki je v finalu premagale ekipo Juventusa z 1:0. Partizan je r tekmi za tretje in četrte mesto izgubil proti moštvu Udinese s 3:2 pe dveh podaljških, tako da je osvojil šele četrte mesto.
Bivši avstr, zvezni kapetan Walter Nausch je dobil od italijanskega kluba Fiorentina ugodno ponudbe, da bi prevzel mesto tehničnega direktorja kluba. Nausch ponudbe ni sprejel.
Vratar francoske nogometne reprezentance Vignal ima neverjetno smolo. Čim je za silo okreval po operaciji ramenskega sklepa, si je že na eni prvih tekem znova poškodoval koleno.
Madžarski nogometaši se nameravajo za svetovno nogometne prvenstvo v letu 1954 temeljite pripraviti. Madžarska nogometna zveza je že sedaj sklenila, da v leta 1954 sploh ne bodo igrali državnega prvenstva, ampak da se bode posvetili izključno pripravi reprezentance na svetovno prvenstve.
Nemška nogometna zveza se je končno sporazumela z direkcijo nemškega radia, da ji bo od časa do časa dovolila radijske prenose drugega polčasa svojih re-
RUBI zmagal v li Moritzu
Arosa švicarski prvak v hokeju
Čeprav še niso odigrane vse tekme prvenstva Švice v hokeju na ledu, je moštvo A rose že osvojilo zadesteo število točk za naslov prvaka. V zadnjih dveh kolih so bili doseženi naslednji rezultati: Arosa : Daves 9:3, Ztircker SC : Grasshoppers 6:4, Lausan-ne : Grasshoppers 5:4, Basel : Davos 4:3, Arosa : Bern 4:3. — Lestvica: Arosa 26, Young Sprinters 20, Grasshoppers 13, Davos 11, Ziircher SC 10.
Tudi reprezentanca Poljske ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, tako da bedo t A-skupini igrale le 4 ekipe: Švedska, Nemčija, ČSR in Švica.
V hokejskem prvenstvu Nemčije je Rieser-see premagal Bad Nanheim s 7:5, Bad Tolz Rosenheim z 9:1 in Fiineen Rosenheim z 9:3.
Leto?nji prvak ^vstrije ▼ hokeju na ledu je EV Innsbruck, ki je ▼ finalni tekmi premagal KAC iz Celevea s 4:3.
Tudi prvenstvo CSR je že zaključeno. Prvak je Spartak iz Prage pred Banikom iz Vitko vic.
Na smučarskih tekmah za »Beli trak St. Moritza« je bil najuspešnejši Švicar Fred Rubi, ki je zmagal take v smuku in skiemu, kakor tudi v alpski kombinaciji. Smuk: 1. Rubi	(Š)	2:20.7, 2.	Garnrna	(Š) 2.28.1,
3. Couttet (Fr) 2:21.5, 4. Ferret (8) 2:28.2, 5. Baud	(Fr) 2:23.8, 6.	Pcrret	(Fr) 2:27.3;
slalom: 1. Rubi (š) 104.1, 2. Sellander (Šved) 104.2, 3. Nilsson (Šved) 164.4, 4. Gamma (8) 104.9, 5. Englund (Šved) 105.6, 6. Couttet (Fr) 106.9; kombinacija: 1. Rubi (š) 6, 2. Garnrna (š) 0.53,	3.	Coutet (Fr)	2.15,	4. Sollander
(Šved) 5.54, Nilsson (Šved) 9.16, 6. Perret (Fr) 9.78.
Na tekmovanju v slalomu za ženske v Abe-tone (I)	je	zmagala Švicarka	Berthed ▼
1:56.1 pred Italijanko Seglii 2:00.3 in Švicarke Schopfer 2:02.1.
Na prvenstvu Norveške v smučanju na 50 km je Estenstad z rezultatom 3;32:31 premagal dvakratnega zmagovalca iz Sestriere Stokkena, ki je dosegel čas 3;35:25.
Prvenstvo Francije v smučanju na 50 kni je osvojil Carrara, ki je za progo porabil 2;14:15, pred Lizonom in Maubetom.
V tednu mednarodnih skokov na veliki skakalnici v Kulmu bodo sodelovali tudi irmeri-ški skakalci, ki so prijavili za to tekmovanje tri najboljše skakalce ZDA (Barberja, Hill* in Crawforda). Od nemških skakalcev so doslej prijavljeni Klopfer, Weiler, Hohen-leitner, Dengg in Eder.
Najmlajši dobitnik športne stave
Najmlajši dobitnik športne stave je bila neka 2 in polletna deklica iz Mannheima. Z enostavno številčne igre je izpolnila stavni listek in zadela 458 mark. Njena mati pa že več le* vsak teden zaporedoma stavi, pa ni še nikoli aič dobila.
Edinstven svetovni rekord
Avstralec Tfilliam Fergusen je dosegel čuden svetovni rekord, ne da bi bil sam kdaj aktivai športnik. Fergusen je bil ed avstralske zveee s« ericket odlikovan cele z zlato medalje za zasluge, tet gledalec »i je Fergusen namreč ogledal 169 mednarodnih tekem v cricketu in pri tem prepotoval nič manj kot 800.000 kilometrov.
Najbolj nepričakovani knock-out
Najbolj nepričakovan kneek-eut je doživel nedvomno Frank Lee, kanadski boksarski prvak bantam kategorije. — Lee do tega nesrečnega dogodka ni bil že aikeli knock-eutiran. Na neki nogometni tekmi, ki ji je prisostvoval kat gledale«, pa mu je priletela žoga s teko sile v glavo, da je ostal na tleh še preeej čez »deset«. »Take nekako mora torej izgledati knock-outI« so bile njegove prve besede, ko je prišel zopet k zavesti.
PERREN-najresnejši kandidat
za svetovnega prvaka v smuku
Letos se je na velikih smučarskih tekmovanjih v alpskih disciplinah pojavilo več novih imen, tako med Francozi in Italijani, predvsem pa med Avstrijci, kjer največ obeta mladi, izredne nadarjeni Molterer. Toda tudi Švica ima aspiranta, o katerem se danes veliko govori v smučarskih krogih: to je Bernard Perren. Ta 24-letni fant ima letos za seboj sijajno bilance: prvo mesto v smuku na velikih tekmah v Kitzbiichelu, Garmischu in v Sestriere. V W en genu je bil prvi v veleslalomu in drugi v smuku ter v alpski kombinaciji, tik za Avstrijcem Moltererjem. Torej
r
z
ISIS© Id
»magično štirico«?
Ali v us te, o čem danes razpravlja atletski svet? Mogoče mislite, da se piše in govori o »klasični« progi — 1500 m? Ali pa o fantastičnem rekordu v troskoku, ali v metu kladiva? Ali pa o štafeti 4 X 400 m, ali ... Če ste imeli v mislih te senzacije iz preteklega leta, ste v zmoti. Atletski svet govori danes samo o progi ene milje in s tem v zvezi o štirih minutah!
Lanski nepričakovani uspehi na 1500 m izenačenje ..koraj nedosegljivega Haggovega rekordu, senzacionalna zmaga Barthela na olimpijskih igrah in veliko mladih, talentiranih tekačev na tej progi, vse to so vzroki, da so pričeli strokovnjaki razmišljati, če je kdo iz-meu teh tekačev zmožen prekositi Haggov rekord na eno miljo (4:01.3) in se s tem približati 4 minutam. Sedaj smo pravzaprav prišli do jedra našega razmišljanja: štiri minute. To je namreč »magična« ovira, preko katere se verjetno atleti še ne bodo tako kmalu povzpeli. Ta meja ni toliko vprašanje zmogljivosti posameznika, kolikor psihološki problem, ki ga je treba rešiti. Poznamo namreč veliko primerov, da je bil na tej ali oni progi nek mejni rezultat na videz nedosegljiv, ko pa ga je nek tekač premagal, mu je kmalu sledila vrsta še drugih. Kot pravi angleški strokovnjak Abrahams, olimpih' " "magovalec na 100 m iz Pariza leta
1924, bo verjetno čez nekaj časa veliko laže teči 3:55 na eno miljo — ko bo namreč rekord že pod 4 minute — kakor pa danes pet sekund slabši čas! Nedvomno je k tej debati okrog štirih minut veliko pripomogel doslej popolnoma neznani avstralski tekač Landy, ki je pod izredno težkimi pogoji tekel 4:02.1, torej le osem desetink pod svetovnim rekordom.
Kdo bo prvi, ki bo odstavil Hiigga z vrha najboljših tekačev na tej progi? Oglejmo si lestvico vseh časov na tej progi, ki jo je sestavil znani angleški atlet Harold Abrahams, zmagovalec olimpijskega teka na 100 m leta 1924. V lestvici so upoštevani tudi tekači, ki so tekli le progo 1500 m. Njihov rezultat je preračunan tako, da se je predpostavljalo, da tečejo v enakomernem tempu vso progo in bi tudi razliko od 1500m do ene milje pretekli z isto hitrostjo; rezultatu pa je še dodan pribitek dveh sekund.
4:01.3	Hagg (S)	1945	4:03.8	Persson (Šv)	1945
4:01.3*	Strand (Š)	1947	4:03.9*	Aberg (Šv)	1951
4:01.3*	Lueg (Zah. Nem)	1952	4:04.2	Woodcrson (Angl)	1945
4:01.6	Andersson (šv)	1944	4:04.5*	Bannistcr (Angl)	1952
4:02.1	Landv (Avstral)	1955	4:04.5*	El Mabrauk (Fr)	1952
4:02.2*	Slijkhuis (Niz)	1949	4:04.6	Gustafsson (Šv)	1943
4:02.5*	Barthel (Luks)	1952	4:04.8	Nielsen (Dan)	1952
4:02 8	Reiff (Bel)	1952	4:05.2*	Bergquist (šv)	1947
4:02.8*	H. Eriksson (Šv)	1947	4:05.4*	Lamers (Nem)	1952
4:03.3*	Landquist (Šv)	1951	4:05.6*	Ottenheimer (Jug)	1951
4:03.3*	Dohrow (Nem)	1952	4:05.8	Karlsson (Šv)	1952
4:03.6	Eriksson (Šv)	1952	4:05.9	Herman (Belg)	1952
4:03.7*	Mac Millan (ZDA)	1952	4:05.9*	Jungvvirth (ČSR)	1952
Aii !:;»	26-letni inženir kemije,
Luksemburžan Josy Barthel tisti, ki bo prvi pretekel eno miljo v času pod 4 minute?
(* rezultat je preračunan s proge 1500 m)
Navedli smo šestindvajset tekačev, ki so pretekli progo pod mejo 4:06.0. Zanimiva je primerjava, da je bil prvi Haggov rekord na tej progi leta 1942 4:06.1, torej nad našo omejitvijo. Od teh tekačev je eden tekel svoj rezultat leta 1953, trinajst leta 1952 in trije 19511 Ali ni tukaj talentov dovolj? Kdo od teh je določen, da premaga »magično štirico«, da bo pisala o njem zgodovina atletike! Na to je težko odgovoriti.
Nedvomno najresnejši kandidati so Lueg (za katerega sicer ^aVliLrener Gerschler, da je nediscipliniran! in se ne pokorava odredbam trenerja), Landy, Barthel in Reiff, mogoče pa se bo pojavil še čisto neznani tekač, ki bo zmogel to fizično, predvsem pa psihološko nalogo. Landy jezvezda, ki se je verjetno neko-? Prehitro pojavila na atletskem nebu. Najbliže stojita temu cilju Lueg m Barthel.
Kakor smo že povedali, Lueg, ne vzame s ..jega atletskega treninga dovolj resno. Ali je mož, v katerega bodo uprte oči vsega sveta, do pred kratkim neznani, danes pa najbolj proslavljeni atlet — Josef Barthel? Po dosedanjih uspehih lahko še najbolj upravičeno smatramo, da je prav on kandidat štev. 1. Kako pa se bo zadeva iztekla, to pa bo .seveda pokazal čas.
•Smučarski učitelj in gorski vodnik,
24-letni Bernard Perren
uspehi, ki kažejo, da bo verjetno Perren za svetovno prvenstvo leta 1954 v smuku ne samo najtrši oreh, ampak zares favorit št. 1.
Bilo
jc
lani
na zimskih olimpijskih igrah Norefjelu v hotelu Fjellhvil, ki ga votli neki Švicar iz Glarna. Tu so bile nastanjene skoraj vse ekipe alpskih tekmovalcev. V eni izmed sob je imelo pet ali šest Švicarjev svoj »bojni posvet«. Fredy Rubi je imel glavno besedo, kajti Rubi ni samo mojster tehnike, ampak tudi izvrsten teoretik in retorik. Razpravljali so o izglcdih Švicarjev in ocenjevali nasprotnike. Po dolgi debati so sklenili, da bodo v smuku tvegali vse in vozili »do zadnjega aduta«. V kotu ob peči je zamišljen sedel kodrolasi Bernard in nekaj tuhtal. Zvnj sta bili v smuku le dve možnosti: ali zmaga ali pa končati kje v gozdu med drevjem.
Drugi dan, 16. februarja, se je začel smuk. Najboljši vozači iz vsega sveta so z blazno naglico drveli po ozki gozdni progi v Norc-fjellu. Skrbni organizatorji so sicer navozili na progo toliko snega, da je bila uporabna za vožnjo, toda ob straneh je zahrbtno prežalo na tekmovalce kamenje in drevje. Perren je
vozil takrat kot še nikoli v življenju; povsod je stavljal vse na eno kocko. Z odličnim časom se je bližal koncu proge. Tedaj pa ga je neka vzpetina zagnala visoke v zrak . . . Precej pozneje je švignil skozi cilj, ves pokrit s snegom. Po licih pa so mu polzele solze jeze razočaranja: lepi načrti so šli po vodi.
Še enkrat je Perren startal proti svetovni eliti in moral okusiti poraz, ki mu je bil vzrok smola. Na 3.4 km dolgi progi za tradicionalni ArM)€r&"Kandaharjer pokal je imel startno številko 1. Divje se je pognal po strmini in elegantno krmaril čez vse ovire. Z absolutno najboljšim časom se je bližal zadnjemu delu proge. Tedaj pa se je nenadoma kot blisk razklala Perreneva smučka v dva kosa in z njo je odplavala zmaga po vodi.
Kdo pa je pravzaprav Bernard Perren? Mali, svetlolasi Švicar se je rodil 1. maja 1928 v Zermattu. Nekoliko čokati dečko je močan kot medved in drzen kot lev. Njegov oče je bil smučarski učitelj in zn* n go v-ki vodnik. Jabolko ne pade daleč e d drv. osa in tako je že v mladosti prišel I-no, kakor ga kličejo prijatelji, v dobre reke. Njegov najboljši vodnik in športni :;H;*telj pa mu je bil tudi starejši brat Gottlieb, ki je bil t udi smučarski učitelj v Zermattu. Neločljiv bratovski par se je najprej posvetil lordi i« ki nv/'" disciplinam. Leta 1947 je Rernzrd junier v eetvorni kombinaciji in dosegel precej lepih uspehov. Leta 1948 j« stal v švicarskem olimpijskem moštvu kot rezerva za kombinacijo. Po St. Moritzu sta oba Perrena energično presedlala v alpske panege. Z njima lastno trdovratnostjo sta pričela trenirati.
Že jeseni so ju srečavali ljudje, ko sta odhajala pod vznožje Matterhorna, kjer sta lahko trenirala na kakšni krpici si ega. Leta 1949 je vzbudil Bernard na državnem pr\cn-stvu v smuku veliko pozornost, ko je za Olingcrjem in Grafom zasedel tretje mesto in ftnel isti plasma v alpski kombinaciji. Leta 1950 je odšel na svetovno prvenstvo v A s pen, kjer je bil v veleslalomu precej zadaj. Zato pa je v smuku osvojil sijajno četrto mesto za Colom, Couttetom in Avstrijcem Schopfom.
Danes se Bernard Perren temeljito pripravlja za osvojitev naslova svevovnega prvaka v smuku. Postal je mojster tehnike, pridobil si je bogato rutino. Njegovi izglcdi so veliki, seveda pa ne smemo nikoli izključiti presenečenj in smole, ki lahko spremlja vsakega športnika, pa naj je še takšen mojster.
Prvenstvo ZDA v atletiki
V	New Yorku je bilo pred nekaj dnevi
prvenstvo ZDA v atletiki v dvoranah. Največje presenečenje na tem tekmovanju je napravil Nemec Ulzheimer, ki je zmagal v teku na 1000 yardov. To je doslej prva zmaga evropskega atleta na tej progi. Olimpijski zmagovalec v stee-ple-chaseu Ashenfelter je od tekme do tekme boljši. S 15 sekundami naskoka je zmagal v tek i na 3 milje pred Nemcem Schadejem. Oba ostala tekmovalca iz Evrope, Nemec Lamers in Šved Erik-sson, sta tekla na 1 miljo, kjer sta bila šele četrti oz. peti. Preseneča tudi poraz olimpijskega zmagovalca Stanfielda na 60 y. Rezultati:	60 y: Saynes 6.2,
10C0 y: Ulzheimer 2:09.4, 1 milja: Dwyer 4:12.4, 3 milje: Ashenfelter 13:47.5, Schade 14:02.2, GOO y: Whitfield 1:10.4, 60 y ovire: Dillard 7.3, daljina: Gourdine 7.55, Biffle 7.40, krogla: O Brien 17.03.
Na zimskem prvenstvu Ukrajine, ki je bilo v Kijevu, so bili doseženi nekateri dobri rezultati: višina: Sitkin 190, krogla: Cibulenko 14.40, kopje: Cibulenko 59.75, kladivo: Redkin 54.44; ženske kopje: Konjeva 43.67, 800 m: Baranovič 2:22.7.
V	Minsku pa je bilo zimsko prvenstvo Belorusije. Boljši rezultati: kladivo: Kri-vonosov 46.88; ženske — disk: Galjatina 40.72, krogla: ICustovoj 12.87.
Minaškin 100 m prsno 1:11.9
Ruski plavalec Vladimir Minaškin je preplaval 100 m prsno klasično v času 1:11.9. To je prvi svetovni rekord v tej disciplini, ker je Minaškin prvi, ki je plaval pod 1:12.0, kar je od FINE določena meja za priznanje svetovnega rekorda.
Na plavalnem tekmovanju v Kopenhagcnu je 17-lctni Danec K n ud Gleide preplaval 200 m prsno klasično v odličnem času 2:37.4.
Van der Veen je preplaval v Amsterdamu 100;m hrbtno v času 1:08.5. Na istem tekmovanju je dosegla Van der Ploegova na 100;m prosto rezultat 1:07.8, Nel Garriteea pa 1;22.8 na 100 m in 2:58.3 na 200 m prs*#.
Na tekmovanju v Osnabriicku so bili doseženi nekateri dobri rezultati: Jt9 m, prosto: Ditzinger 58.9, 200 m prosto: Ditzi»gsr 2:16.9, 100 m hrbtno: Schuster 1:10.8, 200 m hrbtno: Schuster 2:36.7,	100 m metuljček:	Jansen
1:11.7.
Antvverpnu
nizozemski
Na mednarodnem tekmovanju so sodelovali francoski, nemški, in belgijski plavalci. Rezultati: 109 m prosto: Ditzinger (Ne) 59.6, 200 m prosto: Boiteux (Fr) 2:15.6, Ten Thie (Niz) 2:17.1, 4*0 metrov prosto: Lehmann (Ne) 4:51.0, Ten Tki e (Niz) 4:52.0, 200 m metuljček: Klein (Ne) 1:35.2.
V Metzu je svetovni rekorder Bozon preplaval 100 m hrbtno v času 1:08.3.
1-	A.,.	■ NI, S T	O
haiiiska Titova štafeta
je še na poti
V sredo, 18. t. m., je odšla iz znane gorenjske partizanske vasice Dražgoše nad Železniki, kjer so borci Cankarjevega bataljona l. 1942 potolkli 700 Nemcev, tretja planinska Titova štaeta. Ob odhodu štafete se je zbrala množica šolske mladine, okoliških kmetov-zadružnikov in planincev, navzoči pa so bili tudi predsedniki občin, tamkajšnje zadruge in planinskega društva Železniki. Slovenski planinci bodo o tej štafeta
prehodili nad 400 km, nakar bodo predali štafetno palico planincem iz sosednjih republik, ki jo bodo ponesli po vseh pomembnih jugoslovanskih gorovjih in na Titov rojstni dan — dne 25. maja — predali maršalu Titu d Beogradu. Zanimivo je, da poteka letos štaefta v Sloveniji o povprečni višini 1400 m in da bo zajela pretežno druge kraje kot lani in predlani. Danes je štafeta prišla v Kamnik, odkoder bo krenila čez Savinjske planine proti Mariboru.
Prvi nastopi strelske družine MAK
Strelska družina mariborskih študentov »MAK« je med tednom prvič jasno nastopila in v svojih prvih nastopih premagala v streljanju z zračno puško na 10 m strelsko Družino Heroj Boršek s 513 : 498 krogi in strelsko družino Bohor z 1120 : 1058 krogi. V obeh nastopih sta bila najuspešnejša posameznika Lenka Vrabl in Peter Pintarič.
Poraz ASD v Mariboru
Strelci ASD, člani mariborskega akademskega kluba, so pred kratkim imeli dve tekmovanji v streljanju z zračno puško. Preteklo nedeljo so bili po hudi borbi poraženi od SD Kajuh, Industrijske kovinarske šole TAM z rezultatom 1110 : 1153. Najboljši posameznik je bil Žunko z 253 krogi. V dvoboju.-s SD »Heroj Rojšek« H. gimnazije pa so zmagali študentje s 513 : 457.	V. N.
5 T R t ■_ !

Pred 60 letnico planinske organizacije v Celju
Več pozornosti Logarski dolini
Letos bo PD Celje svečano proslavilo 60-letnico obstoja planinske organizacije v Celju in Savinjski dolini. Delo savinjske podružnice SPD je bilo do zadnje vojne izredno uspešno. Okupator je sicer uničil skoraj vse planinske postojanke, kljub temu pa je uspelo v kratki dobi po osvoboditvi PD Celje opraviti vse nakazane naloge. S svojimi 4000 člani predstavlja danes KD Celje pomemben faktor, čeprav je bilo v dosedanji dejavnosti tega društva precej pomanjkljivo-sit, največ v propagandnem pogledu. Velik odstotek članstva tvori delavstvo in mladina, za zgled vsem ostalim pa je prof. Vivod s I. gimnazije, ki je z osebno propagando vključil v društvo več kot polovico dijakov na zavodu, to je 59? članov. Takih primerov manjka predvsem v celjskih tovarnah, kjer bi se lahko ustvarile močne tovarniške planinske skupine. Zelo razgibani so posamezni odseki, med katerim je bil najbolj delaven smučarski
odsek, razen njega pa še markacijski.
Celje je bilo brez dvoma dolga leta najbolj upoštevano tujsko središče, obdano od venca termalnih kopališč, od mogočnega sredogorja in krone pokrajinskih lepot Zg. Savinjske doline. Toda skrb za urejevanje teh centrov je naložena le na PD Celje, ki pa dobi vse premalo pomoči od drugod. 81 km daleč pa ima oddaljeno svojo najviše ležečo planinsko postojanko na Korošici, do katere pride planinec po hudo razbiti cesti in mora zato premagati mno»o ovir. To dokazuje, da mora PD Celje izpolnjevati tudi naloge popolnoma turističnega značaja, zanimivo pa je, da se je to dogajalo celih 60 let. Dobro bi bilo, da bi se Turistična zveza Slovenite zavedala pomembnosti Savinjske doline, posebno Logarske doline, ki je bila nekoč zelo priljubljeno letovišče. Če pomislimo, da je imela pred vojno Logarska dolina na razpolago 291 postelj in
jih ima sedaj samo 10, je to zgovoren dokaz, da bi bilo treba v tem pogledu še dosti več narediti. Velike naloge, ki se kažejo v bodočnosti, pa seveda kličejo na pomoč tudi sodelovanje sosednjih okrajev, ki gravitirajo na te planinske centre, saj je treba obnoviti mnoge turistične točke in modernizirati številne alpske ceste ter končno vzpostaviti dnevne zveze Logarske doline z Ljubljano in Celjem. I. K.
Mestni strelski odbor v Ljubljani je že nekaj časa razmišljal o načrtni organizaciji tekmovanja v streljanju z zračno puško. Članek v prejšnji številki našega lista, ki je bil pisan tudi v tem smislu, pa je dal MSO končno vzpodbudo in tako se bo začelo v času od 1. do 5. marca prvenstvo ljubljanskih strelskih družin v sobnem streljanju z zračno puško. Na redni seji MSO je bila imenovana posebna komisija, ki bo centralno vodila to tekmovanje, odvijalo pa se bo po nekakšnem liga-sistemu, če ga lahko tako imenujemo. Zanimanje za to tekmovanje je že doslej precejšnje in pričakuje veliko število prijav. Verjetno se bo udeležilo tega prvenstva okrog 50 do 60 ekip, ki bodo razdeljene v posamezne skupine po terenih, kar je seveda v resnici najbolj praktično (n. pr. Moste, Rakovnik, Vič, Center, Šiška. Bežigrad itd). Strelske družine bodo v vsaki skupini tekmovale med seboj, rezultat tekmovanja pa se ne bo določal po točkovnem sistemu, ampak na podlagi doseženih krogov. Tekmovanje bodo po posameznih sektorjih vodile spet posebne komisije, seveda strogo po pravilniku o tekmovanjih, ki ga je izdala SZJ, ker morajo biti pogoji za
Iimani so lahko za vzgled
Službene objave
Registracija
Registracijska komisija je na svoji redni seji dne 10. t. m. registrirala naslednic člane:
v SL SSD Celje:
Horvat Stanislav ima po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 27, 2. 1^53 dalje.
Železničar — Ljubljana:
Marjanovič Miroslav ima po čl. 26 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 19.
IT. 1953 dalje.
Kladivar — Celje:
Sotošek Slavko, bivši član 2SD Celje, in Kavčič Dušan, bivši član Železničar
—	Ljubljana, imata pravico nastopa po čl. 20 RP na prijateljskih tekmah od 19. 3. 1953 in na prvenstvenih tekmah od 19. 6. 1953 dalje. Zavrne se registracija Mar-zidovšek Jožeta, ker ni priložena izpisnica.
Slavija — Ljubljana:
Jovovič Momir, bivši član Železničar
—	Ljubljana, in Stimac Drago, bivši član Odreda Ljubljana, imata po čl. 20 RP pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 19. 3. 1953 in na prvenstvenih tekmah od 19. 6. 1953 dalje.
Bratstvo — Hrastnik:
Laneger Roman, Škotako Anton, Tržan Darko, Urlep Gvido imajo po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah 27, 2. 1953 dalje.
Odred — Ljubljana:
Zavrne se registracija Pogačnik Jožeta, ker ni predložen izpisek iz matične knjige.
Anulira se registracija Antloga Venceslava in Hramec Danila za ŽSD Celje, ker je bila izvršena na podlagi napačnih podatkov.
Prav tako se anulira registracija Urbančič Venota za ŽSD Celje, ker je SD Kovinar — Store proti isti vložil protest.
Registracijska komisija NZS
Disciplinske kazni
DS pfi NZS je na svoji seji 19.11. 1953 izreklo naslednje kazni:
Dolenc	Zdravko član NK Železničar
Ljubljana se zaradi prestopka iz čl. 39 (dajanje napačnih rojstnih podatkov pri registraciji) po čl. 13 DP NZJ kaznuje s ' prepovedjo igranja za dobo štirih mesecev. Kazen mu poteče 17. 6. 1953.
Suspendirata se igralca SŠD Celje Antloga Venceslav in Hramec Danilo. Proti njima	je	uveden	disciplinski	postopek zaradi	dajanja	neresničnih	podat-
kov pri registraciji za ŽSD Celje.
Klun Franjo član NK Rudarja iz Trbovelj se zaradi nešportnega vedenja na mladinski tekmi Rudar : reprez. Lj. dne 15. 2. 1953 kaznuje po čl. 13 DP NZJ z ukorom.
Zadeva	v	zvezi z	registracijo	Štimac
Draga za NK Železničar in njegovim prestopom k SD Odredu.
Na osnovi preiskave je DS na svoji seji dne 12. 2	1953 sklenilo:
1.	Koser Janez, tajnik NK Železničar Ljubljana se zaradi prestopka iz čl. 41 v zvezi s 6 čl. kaznuje po 13 čl. DP NZJ s prepovedjo opravljanja funkcij za dobo treh mesecev. Kazen mu poteče 13. maja 1953.
2.	Ustavi se disciplinski postopek proti Stimecu Dragu v zvezi z njegovim pristopom k NK Železničarju, ko naj bi
baje zavedel vodstvo kluba NK Železničar v Ljubljani v zmoto z dajanjem neresničnih oziroma napačnih podatkov.
Obrazlo žitev
DS pri NZS je zaslišalp funkcionarje NK Železničarja, prejelo pismeno izjavo NK Železničarja iz Ljubljane, SD Odreda in podatke iz cone B v zvezi z igranjem Štimaca za FD Piran in v zvezi z njegovim kasnejšim pristopom k NK Železničarju in k SD ODREDU. Na osnovi zbranega materiala, kakor tudi na osnovi zaslišanja Stimac Draga in funkcionarjev Železničarja DS NZS ni moglo ugotoviti njegove krivde, da bi zavajal s svojimi izjavami v zmoto upravo NK Železničarja Ljubljana, ali upravo Odreda v Ljubljani. Njegove izjave pri zaslišanju se povsem skladajo z izjavami društev in z zaslišanji prizadetih funkcionarjev.
Zato smatra DS, da ni razloga niti za nadaljnji disciplinski postopek.
DO pri NZS
Tekmovanje za pokal maršala Tita
Nogometna zveza Slovenije razpisuje v okviru LRS tekmovanje za pokal maršala Tita.
V tem tekmovanju imajo pravico sodelovati vsi registrirani klubi (sekcije) in garnizijska moštva, ki se prijavijo do 15. marca 1953. Garnizijska moštva morajo pri prijavi predložiti tudi spisek svojih igralcev. Klubi (sekcije) naj vložijo prijave preko Nogometnih centrov na pristojne nogometne podzveze najkasneje do 15. marca. Nogometne podzveze pa morajo javiti število prijavljenih klubov NZS do 18. marca. Propozi-cije tekmovanja bodo objavljene v na-	e v
slednji številki Službenega glasnika Zve- Tekmovanje V Čast V. kongresa
Takoj po razpisu tekmovanja za »Poletov pokal« so se tržiški strelci resno posvetovali, kako bi sodelovali v tem tekmovanju. Na podlagi obširne diskusije so sestavili natančen program in takoj začeli z delom. Sicer to ni začetek njihovega dela, ker so razgibani že dalj časa. Imajo redne vaje v mladinskem domu, v kratkem bodo pa začeli še s treningi v domu TVD »Partizan«. Smola pa jih spremlja pri raznih dvobojih z zunanjimi ekipami, ne morda v rezultatih, temveč zato, ker so doslej na svoja povabila dobili že dvakrat »košarico«. Za čim boljšo izpopolnitev svojega članstva so organizirali strelski tečaj, ki se je začel v petek in ki ga obiskujejo pionirji, mladinci, člani in članice. Članarino je plačalo za vse letošnje leto že 81 “/• članov, na novo pa so sprejeli v družino 24 pripadnikov. Inštruktorji izpopolnjujejo znanje pionirjev pri streljanju. Doslej se je naročilo na »Polet« že 48 članov in članic, ki so izrazili željo, da bi se v »Poletu« še kdaj oglasili naši mojstri strelci s kakšnimi strokovnimi in koristnimi članki.
Tržiški strelci bodo imeli v soboto svoj občni zbor, kjer bodo lahko ugotovili zadovoljive rezultate svojega dela in si postavili konkretne načrte za bodočnost.
Včh
Resolucija Strelski zvezi Slovenije
Strelska zveza Slovenije je ta teden prejela naslednjo resolucijo, ki jo zaradi pomembnosti objavljamo v celoti.
STRELSKI ZVEZI SLOVENIJE,
LJUBLJANA!
Člani SD »Jože Jereb«, Tovarne Tiska-nina-Kranj, zbrani na redni letni skupščini, vam pošiljamo borbene pozdrave. Zavedajoč se, da z usposabljanjem v strelskih vrstah za odločne čuvarje pridobitev NOB ter z zdravim športom krepimo svoje ‘sposobnosti pri nadaljnjem utrjevanju socializma, se obvezujemo, da bomo v naši družini še krepkeje izvajali program Strelske zveze Slovenije ter gojili strelstvo tako, da postane pravi ljudski šport. Razpisano tekmovanje Strelske zveze in uredništva »Poleta« sprejemamo v naš tekmovalni program in istočasno napovedujemo tekmovanje vsem strelskim družinam v Sloveniji.
Člani strelske družine »Jože Jereb« Tiskanina — Kranj
Strelci MINOT dobro pripravljeni
Strelci SD MINOT v Ljubljani so v dosedanjih dvobojih pokazali izredno formo, saj so doslej vedno zmagali. K prejšnjim uspehom so priključili še dva nova, in sicer v dvoboju s SD »Čuda Polonca« — Tovarne pletenin v Mostah, nad katero so zmagali 1838 : 1617, tekmovali pa so z dvema moškima in dvema ženskima ekipama. Moška ekipa MINOT je zmagala z 823 :707, ženska pa 1015 : 910. V dvoboju z ekipo SD »Bine Graj-zer« iz Tovarne v Vevčah, kjer so nastopili z dverr* ekipama, in zmagali Minotovci s 1068 : 1059 krogi. Vse kaže, da bo SD MINOT v bližnjem mestnem prvenstvu trd oreh marsikateri družini.
V. E.
vse skupine enaki. Predpisi tekmovanja določajo tudi, da bo dovoljena uporaba tistih pušk, ki jih je nabavila strelska organizacija, ne pa orožja znamk Tyrol, Breda ali Zbrojevka. V tekmovanje se bodo lahko vključile ekipe s 15 člani, za končni plasma pa bodo veljali rezultati 10 najboljših članov vsake ekipe. Komisije, ki bodo vodile to tekmovanje po sektorjih, bodo v svojem delokrogu odločale o času in kraju nastopa ter reševale sporna vprašanja, istočasno pa poročale o izidih posameznih dvobojev centralni komisiji pri MSO. Ta bo tudi naj višja instanca za reševanje takih spornih vprašanj, ki bi jih podrejene komisije same ne mogle rešiti.
MSO je zajel v to tekmovanje vse pripadnike strelske organizacije, od pionirjev do članov. Seveda bodo člani, članice, mla‘dinci in pionirji tekmovali vsak v svoji kategoriji, vendar pa so dopuščene možnosti, da bodo lahko v tekmovanju moških članov nastopale tudi žene, mladinci in pionirji. Ta korak je vsekakor zelo pozitiven, saj je cilj tega tekmovanja pospešiti množičnost v strelskih organizacijah in pa strelskih družinam nuditi možnost, da bodo na ta način lahko najdo-neje preizkušale kvaliteto svojega članstva. Če vzamemo še to, da je vsako tekmovanje najboljši način treninga, je treba to odločitev ljubljanskega MSO vsekakor pozdraviti, S tem bodo seveda odpadli številni dvoboji med posameznimi družinami, ki so zavzeli že skoraj nekako kampanjski obseg, družine in strelci bodo pa brez dvoma postali v svoji dejavnosti še bolj razgibani in se trudili doseči čim boljše rezultate v posameznih dvobojih.
Kot se predvideva, bo tekmovanje članov, ki se bo najprej začelo, trajalo približno do konca marca, nato pa bo organizirano še tekmovanje žena, mladincev in pionirjev Brez dvoma bo to strelsko prvenstvo Ljubljane vzbudilo veliko zanimanje med ljubitelji strelskega športa, mi pa bomo o rezultatih redno poročali.
MEBM6R©BBflS VES?8
Tudi Danci na Cupu Galca
ze športov Jugoslavije.
NZS
LMJ
INŠTITUT ZA ŠPORTNO MEDICINO V LJUBLJANI
razpisuje 5-dnevni tečaj iz športne masaže za vsa telesno vzgojna društva LR Slovenije od 17. do 21. marca 1953.
Tečaj bo v prostorih Inštituta za športno medicino v Ljubljani, Tabor 13. V tečaj za športno masažo bodo sprejeti nad 20 let stari moški in ženske, popolnoma zdravi in z dovolj telesne moči. Prednost sprejema imajo taki, ki so že opravljali delo maserja, vadi,-telji, trenerji in bolničarji RK. Od vsakega društva, kluba ali sekcije bosta sprejeta v tečaj največ po dva moška in 2 ženski. Društva, klubi in sekcije naj izberejo za tečaj iz športne masaže primerne člane, ki bodo pridobljeno znanje izkoristili v dobrobit telovadcev in športnikov svojega društva. Zaradi omejenega števila tečajnikov se bodo upoštevale prijave z zdravniškim spričevalom, poslane na naslov Inštituta za športno medicino do 8. marca 1953. Tečajnina, ki se mora poslati skupno s prijavo znaša 550 din, v kateri so všteta skripta iz športne masaže. Za tečajnike, ki to v prijavi navedejo, bo preskrbljeno ceneno stanovanje in prehrana.
seja Štajerske rokometne
PODZVEZE
bo dne 1. marca v Mariboru, na katero že sedaj vabimo zastopnike klubov, ki bi želeli gojiti to športno panogo. Podrobnosti bodo še pravočasno objavljene v dnevnem tisku.
LJUBLJANSKI BOKSARSKI SODNIKI imajo plenarni sestanek v ponedeljek, 23. t. m. ob 19. uri v prostorih Boksarske zveze Slovenije. Obvezno!
Strelska družina »Tehnik« v Ljubljani organizira srednješolsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal. Tekmovanje bo 28. februarja in 1. marca v prostorih SD »Tehnik« na Vidovdanski cesti 9. Pravico nastopa imajo vse registrirane družine in tudi ekipe posameznih šol, ki niso registrirane. Vsaka šola pripravi največ eno desetčlansko 'ekipo in eventuelno petčlansko žensko ekipo. Orožje bo na razpolago v tekmovalnem prostoru, prijave pa je treba poslati do 24. februarja na naslov:	SD »Tehnik«, Vidovdanska 9,
Ljubljana. 25. februarja ob 17. uri bo obvezen informativni sestanek predstavnikov vseh ekip. če katera strelska družina ne bi poslala na ta sestanek svojega predstavnika, ne bo uvrščena v tekmovanje. Pričakujemo udeležbo vseh srednjih šol.
Mariborski poštarji so se razživeli
Strelska družina »Pošta« v Mariboru obstoja že četrto leto. Ob začetku je štela samo 15 članov, število pa je v letošnjem letu naraslo že na 68 članov. Tekmovanje za »Poletov« pokal je zelo razgibalo vse članstvo te družine in je dotok novih članov vedno večji. Za interno izpopolnjevanje bodo organizirali skupine po 5 članov, eden med njimi pa bo zadolžen za izpopolnjevanje ostalih. Od časa do časa bodo izvedli tekmovanje med temi skupinami, kar bo vneslo zanimivejše življenje v družino. Računajo tudi na to, da bodo vzgojili v kratkem precej novega naraščaja.
Francozi so kot organizatorji mladinskega teniškega tekmovanja za Cup Galca prejeli tudi prijavo Danske. Tako se je sedaj število sodelujočih držav povzpelo na devet, in sicer lanski zmagovalec Italija, Luxemburg, Nizozemska, Belgija, Švica, Nemčija, Monaco, Francija in Danska. Tudi jugoslovanska teniška zveza je sklenila sodelovati na tem tekmovanju, njena prijava pa bo prispela te dni. Verjetno je, da se bodo za tekmovanje prijavile še Norveška, Švedska, Španija in Avstrija, tako da bi to tekmovanje postalo skoraj pravi mladinski Davis cup.
Tekme argentinskih nogometašev z Anglijo in Španijo
Argentinska nogometna zveza je objavila, da bodo predvidena mednarodna srečanja z nogometnima reprezentancama Anglije in Španije v Buenos Airesu, in sicer z Anglijo 4. in 17. maja, s Španijo pa 5. julija. Letošnje nogometno prvenstvo Argentine se začne 5. aprila.
Gončarenko svetovni prvak
V	Helsinkih jc bilo pretekli teden svetovno
prvenstvo v hitrostnem drsanju. — Največ uspeha na tem prvenstvu so imeli ruski in nizozemski tekmovalci. Rezultati: 500 m: Sa-lonen (Fin) 43.1, Žilkov (SZ) 43.5, Čajkin (SZ) 44.0, 1500 m: Žilkov (SZ) 2:18.1, Gončarenko (SZ) 2:19.0, Van der Voort (Niz) 2:19.1, 5000 m:	Gončarenko (SZ) 8:26.0, Van der
Voort (Niz) 8:27.0, Huiskes (Niz) 8:29.2, 10.000 m: Gončarenko (SZ) 17:22.2, Brockman (Niz) 17:29.9, Huiskes (Niz) 17:35.5. Skupni plasma: 1. Olcg Gončarenko (SZ) 193.14, 2. Žilkov (SZ) 194.5, 3. Van der Voort (Niz) 195.52, 4. Brockman (Niz) 197.27, 5. Haugli (Norv) 197.50, 6. Huiskes (Niz) 198.50.
Tudi Lueg gre v ZDA
Poleg olimpijskega zmagovalca Josyja Barthela (Luxemburg), El Mabiouka (Francija), Rogerja Bannisterja (Anglija) in Dennisa Johnssona (Finska), so Američani sedaj povabili tudi nemškega atleta Wernerja Luega na tradicionalni ameriški »Benjamin Franklin« tek na eno miljo, ki bo 25. aprila v PhiladeV.Dhiu. Po je eno najznačilnejših atletskih tekmovanj v ZDA, na katerem je leta 1951 zmagal Anglež Bannister, lani pa Finec Johnsson, ki je tam študiral. Letos bodo imeli evropski tekači najmočnejša nasprotnika v imetniku srebrne olimpijske kolajne na 1.500 m Bobu Mc Milienu in Fredu Dwyerju. Zaenkrat je negotov le nastop El Mabrouka, kateremu francoska atletska zveza noče dovoliti, da bi nastopil.
Falkova pojdeta v Ameriko
V	Dortmundu je bila te dni obnovljena prva pogodba nemškega drsalnega para Rie in Paula Falka. Bivša svetovna prvaka, ki sta trenutno najbolje plačana profesionalca, pojdeta sedaj s svojo revijo »Holiday on Ice« na daljše gostovanje po Ameriki.
Nesreča angleškega nogometaša
Nogometna kariera odličnega angleškega nogometaša srednjega napadalca Sheffield Wednesdaya je končana. V sredo so mu zdravniki v bolnišnici v Pre-
stonu morali odrezati desno nogo nad kolenom, ker so ugotovili, da je to edini način, da mu lahko rešijo življenje. De-rek Dooley si je namreč na prvenstveni tekmi prejšnjo soboto v Prestonu zlomil nogo na dveh mestih pod kolenom. Doo-leya, ki j j atletsko močno razvit in visok 1.80 m, so precej kritizirali zaradi njegovega ostrega načina igre, s katerim je postal popularen. Lansko sezono je bil najboljši strelec II. lige s 46 goli in je imel največ zaslug, da se je njegov klub plasiral iz II. v I. angleško ligo.
V Londonu je bila nogometna tekma med amaterskima reprezentancama Anglije in Walesa, ki se je končala 3:3, v Belfastu pa je amaterska reprezentanca Severne Irske premagala enako reprezentanco Škotske 1:0.
Evropska nogometna prvenstva
ANGLIJA — 30. kolo: Blackpool : Ar-sena! 3:2, Bolton : Aston Villa 0:0, Cardiff City : Manchester City 6:0, Chelsea : Charlton 0:1, Derby County : Burnley 1:3, Manchester Unitad : Wolverhamp-ton 0:3, Newcastle United : Liverpool 1:2, Portsmouth : Sunderland 5:2, Sheffield Wed. : Stoke City 1:0, Totenham : Preston North End 4:4, West Bromwich Albion : Middlesbrough 3:0. — Lestvica: Burnley 38, West Bromwich Albion 37, Preston North End 36, Arsenal, Wotver-hampton Wanderers 35, Sunderland 34, Blackpool, Manchester United 33, Charlton Athletic 32, Tottenham Hotspur 30, Shefield Wednesday, Liverpool 28, Portsmouth Bolton Wanderers 27, Aston Villa, Nevvcastle United 26, Cardif City 24, Stoke City, Middlesbrough 23, Chelsea, Der-by Country 22 in Manchester City 21 točk.
ITALIJA — 22. kolo: Bologna : Ata-lanta 4:1, Inter : Pro Patrta 2:1, Juven-tus : Fiorentina 8:0, Napoli : Lazlo 3:0, No vara : Torino 2:0, Roma : Palermo 1:0, Sampdoria : Milan 2:1, Spal : Triestina 2:0, Udinese : Como 1:0. — Lestvica: Internationale 38, Milan 29, Juventus 28, Roma 27, Bologna, Napoli 25, Lazio 24, Triestina 22, Udinese 21, Atalanta, Fiorentina 20, Pro Patria 19, Torino 18, Spal, Sampdoria, Novara 17, Palermo 16 in Como 13 točk.
FRANCIJA — 24. kolo: Bordeaux : Metz 4:0, Marseille : Lille 3:0, Lens : Stade Francals 1:1, Nancy : Nimes 2:0, Nice : Sochaux 5:3, Racing : Reims 1:3, -Rou-baix : Rennes 3:2, Sete : Montpellier 1:0, St. Etienne : Le Havre 1:0. — Lestvica: Reims 38, Bordeaux 30, Lille, Nimes 28 točk itd.
NEMČIJA — Južna liga, 23. kolo: Ein-tracht Frankfurt : Stutt. Kickers 3:1, Phonix Muhiburg : Fiirth 4:1, 1860 Miin-chen : BC Augsburg 1:2, Offenbach Kickers : FC Bayern 4:2, VfB Stuttgart : Waldhof Mannheim 4:0, VfR Mannheim : Aschafenburg 2:0, Schweinfurt : Ulm 46 1:1, FC VfR Mannheima2.rrKaaao6ŠSuo 1:1, FC Niirnberg : FSV Frankfurt 0:0. — Lestvica: Eintracht Frankfurt 32, PhQ-nix Muhiburg 30, VfB Stutgart 28 točk itd.
ŠVICA — 14. kolo: Basel : Young Boys 1:0, Bern : Chaux de Fonds preložena, Grenchen : Chiasso 2:2, Locarno : Ser-vette 1:1, Lugano : Fribourg 0:1. — Lestvica: Basel 25, Servette 21 točk itd.
V ponovni četrtfinalni tekmi za nogometni pokal sta Igrala Ziirich : Lau-sanne 1:0.
i. S'
avti © f t f čustvo v smučanju Sr,dnle'#,f,to prven$fvo v sm,,žaniu
■«t	Kran.i« 22. febr. Pod vodstvom Društva nom. sr. š Li.) 80.1« 2. Centrih CIT.
(Nadaljevanje s 1. strani) movalce in funkcionarje. Pa se je stvar rešila tako, da so jih nekaj stisnili po dva na eno posteljo in tako je bil volk sit in koza cela. Kolikor-tolilco je na tekmovalce slabše vpli-vaal nočna razsvetljava s svečami, tako da se je človeku, če je prišel v obednico ob času večerje, zdelo, da se je preselil za nekaj stoletij nazaj v čase, ko so naši dobri pradedje Slovani sedeli v čumnatah ter ob svitu bakelj pili medico in si s tarokom krajšali dolge zimske ujice. Do pravega razpoloženja nikakor ni moglo priti, kar pa je verjetno vzrok v tem, da so skoraj vsi bili v mrzličnih pripravah za slalom, ki je bil naslednji dan, ter so jo odkurili zgodaj spat, ali pa v kakšen kot na tihem mazat svoje smuči.
Slalom monopol Tmčanov
Tinček pa ima smolo.
Sobotno jutro je bilo prekrasno. Nebo brez oblačka, da, vreme, kakor nalašč za tekmovanje. Neutrudni funkcionarji s Čopom Francijem na čelu so jo odkurili že navsezgodaj, ko še ni bilo čutiti jutra. Ob osmih so jim sledili tekmovalci, ki so bili, kar pravzaprav ni njihova navada, celo pot navzgor bolj tihi. Trema pred nastopom ob , takih prilikah opravi svoje.
V prvem teku je kot predvozač vozil mladi Klinarjev in lepo prikrma-ril v času 1:19.2. Kmalu za njim jo je urezal Lukane Slavko ter v krasni vožnji dosegel drugi najboljši čas prvega teka — 1:08.0. Kot bi se nekje zgoraj pod Begunjščico utrgal plaz, je divje zgrmel mimo Štefe in postavil najboljši čas prvega teka z 1:03.0. Vsi smo pričakovali, kako bo opravil svoje Tinček, ki je imel startno številko za njim. Toda Tinček ima danes smolo! V zgornji tretjini proge pade, zgreši vratca in se mora vračati. Spodaj na cilju pa: »ura teče, nič ne reče« — in pokaže 1:20.2. Nekdo sigurno, premišljeno in lepo krmari mimo nas. Spoznamo ga. Aha, to je eden izmed kandidatov, za katere pravim, da jih bo treba pokončati s kladivom, drugače res ne bodo odjenjali — naš znani mojster Praček Ciril. S časom 1:16.1 se vrine med prve. Za njim mladi lilija Jože v lepi in divji vožnji prekrmari progo v času 1:13.0. Ilija je od lani precej pridobil in kaže, da se bo razvil v močnega zastopnika. Kunšič ie ponovil v "rvem teku svoj včerajšnji uspeh, ko se je v veleslalomu z visoko startno številko 51 plasiral na peto mesto, danes pa je v slalomu s časom 1:09.4 postavil tretji najboljši čas prvega teka. Sevčnikar se je nekoliko nesigurno zgoraj zakopal v Sneg in pride skozi cilj v času 1:19.3. Mnogoobetajoči mladi Prestor krmari celo progo v lepem stilu in hitro, toda tik pred ciljen, se zatakne ob kol in izgubi vsaj 4 sekunde vendar je njegov čas 1:13.2. Magušar ima pri žrebanju smolo. Dobi startno številko 34 in pri razdrti progi ne more upati na boljši plasma, vendar kdor ga je videl peljati skozi vratiča, je moral dobiti vtis, da je •Magušar naš najboljši tehnični vozač m tudi njegov čas 1:18.2 nam to pove. Odlično sta onravila svojo nalogo brata Krmelja, ki sta imela danes tako v prvem, kot v drugem teku svoj dan, o čemer priča končni rezultat.
Redki gledalci ob progi si nekoliko oddahnejo, ko je Franci Cop pričel prestavljati vratiča za drugi tek. Ko je mladi predvozač Klinar tudi drugič lepo speljal mimo nas, smo vsi napeto pričakovali ostro borbo med dobroplasiranimi iz prvega teka, kajti sedaj je šlo vse bolj zares.
Slavko Lukane je ponovil lepo vožnjo prvega teka. Nestrpno pričakovan je bil Štefe, ki se mu je, prav tako kot prvič, posrečilo prevoziti skozi vsa ratca. Tinčka pa tudi v drugem teku ni pustila smola. Na zgornji tretjini pade in odstopi. Radoveden pobaram Čoj. vega Fran-cija, ki je šel prav tedaj mimo, kaj Te s Tinčkom Pa mi pojasni, da so krive smuči, ki jih ima Tinček specialno za smuk, danes pa mora voziti z njimi ker so mu njegove za slalom prejšnjo nedeljo v Kranjski gori — reci in piši — ukradli.
Slavico spremlja smola
Po končanem slalomu moških je Čop postavil progo za članice. Proga je bila za naše razmere precej težka, vendar mednarodnim zahtevam še vseeno ni ustrezala. Kljub temu pa je bila dovolj težavna, da se je lahko po končani tekmi videlo, da so prve štiri plasirane razred zase, seveda vse to v našem merilu. Bila je dolga 500 m s 120 m višinske razlike ter 32 vratci. V prvem teku je postavila najboljši čas proge Zupančič Slavica, ki je vso progo prepeljala v »fantovskem« stilu. Ojclo-ya je imela v prvem teku smolo ter je padla in se morala vračati v vratca, dočim je Nada Urbarjeva
v lepem stilu prevozila progo. Drugi tek je bil za končni plasma odločilen, kajti favoritinja Zupančičeva je v zgornji tretjini proge grdo padla, podrla dvoje vratič in se morala vračati ter progo prevozila v času 1:06.0. Čeprav je Urbar Nana drugi tek peljala pravzaprav v slabem času (59.0), ji je bil končni rezultat 1:51.0 dovolj za osvojitev naslova državne prvakinje v slalomu za 1. 1953. Ojclova je imela tudi v drugem teku smolo, padla je in v času 1:09 prevozila progo.
Slalom moški: 1. Štefe 2:05.3, 2. Lukane Slavko 2:12.3, 3. Krmelj Janko (vsi Ljubelj) 2:21.1, 4. Stare (Gregorčič) 2:24.0, 5. Magušar (Enotnost) 2:25.2, 6. Križaj (Lj) 2:26.0, 7. Prestor (E) 2:26.1, 8. Hladnik (E) 2:27.1, 9,—10. Vovk (Greg), Šober (Branik) 2:27.2. Od znanih tekmovalcev so se plasirali: Kunčič na 12. mesto, Ciril Praček na 13., Bizjak na 16, Cetina na 17. in Ilija na 20. mesto; ženske: 1. Urbar (E) 1:51.0, 2. Lukane (Lj) 1:54.1, 3. Praček (Greg) 1:55.0, 4. Zupančič 1:57.0, 5. Oblak (oba Kranj) 2:14.2, 6. Lenardon (Z. Lj.) 2:29.1, 7. Oj el (E) 2:48.4, Magušar (E) 2:49.3, 9. Sinkovič (Branik) 3:39.0.
¥ smuku ga m čes Tinčka
Današnje jutro je zopet lepo, 'čeprav je ponoči slabo kazalo ln je bilo nebo pokrito čez in čez s težkimi oblaki, ki so obetali poslabšanje vremena. Stojimo pod največjo strmino na progi za smuk, ki izgle-da nekako tako, kakor če bi združil dvakrat doskočišče planiške skakalnice po dolžini, strmina pa tudi tej odgovarja. Spodaj je silno ozek prehod, kakšne tri metre širok, ka-
celo strmino naravnost. Skozi prehod ga prinese z veliko brzino in že izgine za robom. Mladi Klinar kaže, da se bo razvil v odličnega vozača. S startno številko 1 se ob 11. uri spusti na progo Kamnik Jože (Guštanj). Lepo vzame zgornjo strmino, toda v prehodu ga zmanjka in ga le dolgo časa ni izza roba ven. Slednjič zvemo, da je zavoljo hudega padca odstopil ter ni nadaljeval vožnje. Za njim peljeta Križaj in Šober. Oba vzameta strmino naravnost, prav tako Krmelj. Napeto pričakujemo naslednjega tekmovalca, ki je Štefe Janez. Nekdo ob progi pripravi štoparico in ko ga vidimo, da je zapustil cilj, merimo njegov čas. Ne zavije ne na levo, ne na desno, vse gre po najbližji poti navzdol, skozi prehod ga prinese kot iz topa in že izgine za robom. Do tu je vozil 52 sekund. Za njim starta Tinček Mulej. Vsi napeto pričakujemo, ali bo že do tu Tinček dobil prednost in kako bo vozil. Pravzaprav ni nobene razlike med njim in Štefetom, vendar ura »amaterskega« stoperja ob progi pokaže, da je do te točke Tinček za eno sekundo boljši od Štefeta. Kot smo zvedeli pozneje, je svoj naskok do cilja še povečal in sigurno zmagal z naskokom 4 sekund. Tinček je danes pokazal, da pri nas v smuku še vseeno nima resnega konkurenta ter se je s svojo zmago nekoliko revanžiral Šte-fetu, ki je v prvih dveh dneh zmagal v dveh disciplinah. Kakšen je razvoj smučarskega športa pri nas, nam pravzaprav lahko ilustrira tudi to, da so v letih pred vojno bili le redki, ki so zgornji del zeleniškega
terega bodo morali tekmovalci pre- plazu spuščali naravnost, sedaj pa
voziti s polno brzino. Ni bosa ta, ko	....	.........
je dejal nekdo od tekmovalcev:
»Če tisti del zgrešiš, te bodo lepo počasi po koščkih praskali z okoliš-njlh dreves.«
Z mesta, kjer stojimo, se vidi dve tretjini cele proge, ki je merila 2800 m z višinsko razliko 400 m.
Pet minut pred enajsto starta mladi predvozač Klinar, pred zgornjo strmino napravi dva loka in vzame
za prvih dvajset to sploh ni bil noben problem.
Smuk moški: 1. Mulej (P) 2:19.3, 2. Stele 2:23.3, 3. S. Lukane 2:27.4, 4. Krmelj Janko (vsi Lj.) 2:32.3, 5. Prestor 2:34.4, 6. Hladnik 2:36.0. 7.—8. Magušar ln Bogataj 2:38.0, 9. Ilija (vsi E.) 2:38.1, 10. Križaj P. (Lj) 2:39.0, 11. Stare (G), 12. Križaj Z. (Lj), 13. Demič (E), 14. Cetina (Celje), 15. Bizjak (E), 16. Krmelj Jože (Lj), 19. Kunšič, 21. Praček itd.
Milan Hodalič
Bohinj revija mladosti
je komaj v Lovil. Seveda je bil slabše ocenjen za stil. Na vrsti je Rogelj,
(Nadaljevanje s 1. strani)
kombinacijo. L:p uspeh je dosegel	- .	- .	-
brat Matevža Kordeža, Gašper, ki si Lepo je zavozil po naletu, brezhib-je priboril naslov državnega in re- J10 odrinil, v zraku pa nam je po-publiškega prvaka v tej najtežji ^jizal, kaj je norveška eleganca, smučarski disciplini.	lel? Je bJ?° ,mocao uleknjeno na-
klasična kombinacija: 1. Kordež Ga- PreJ, smuči skupaj, roki v umnem šper (Ud) 403.5 točke (skoki 34, 36, 39 m), predklonu, skratka — ležal je na 2. Petrič (Rateče) 408.8 (33.5, 36.5, 36 m), dilicah. Doskok je bil brezhiben.
3.	Dolenc (Gorje) 390 (32.5, 36.5, 35.5 m),
4.	Vovk (J. Rus-Bled) 336.6 (36.5, 37.5, 38.5 m), 5. Erman Tone (St. Vid) 377.1
*
Že v zgodnjih jutranjih urah so bile danes vse steze in poti proti 5 -metrski Hansenovi skakalnici v Bohinju polne domačinov in izletni-
Klančnik in Zidar sta se borila zase, Langusu ne gre in ne gre izpod rok, kljub temu, da ima izredno voljo. Zdi se nam, da mu primanjkuje strokovne pomoči — trenerja.
Ko so se zvrstili za temi »asi« vsi ostali, se je začela borba znova. Toda pokazala se je ista podoba. Pol-
kov. Starejši in mlajši obeh spolov, da najdaljši, Rogelj najbolj elegan-
i _ ±_ i __ rt • i_____________• jpn v -zrn Ir n H n 7.1/iar tp i m p. I nar-
vse je hotelo videti Poldo, Zidarja, Roglja, Klančnika, Zalokarja in druge »skakavce«, kakor jim pravijo nekateri domačini. Fantje so bili dobro pripravljeni, saj so se tudi zavedali, da gre za osvojitev najvišjega naslova, ki jim je več, kakor vsi nastopi na mednarodnih tekmah.
Zagrizena borba med Goriškom in Gorjancem
Najprej so bili na vrsti mladinci, med katerimi je nekaj izrednih talentov. Po prvi seriji skokov so vsa ugibanja odpadla, Gorišek in Gorjanc sta danes še brez konkurence, vprašanje je le bilo, kdo od njiju je boljši. Gorišek je pri prvem skoku lepše doskočil in tudi za 1 m dalje. Gorjanc je upal, da bo njegov drugi skok lepši in daljši. Gorišku pa se je videlo na obrazu, da pri prvem skoku še ni vsega pokazal, ko se je mali Šentvidčun drugič pognal čez most ter po izrednem letu v sijajnem telemarku končal pri 42 m, je bilo jasno, da Gorišek zaenkrat še prekaša nevarnega tekmeca iz Kranja. Ostali mladinci so pokazali lep in umirjen slog, toda očividno vsem primanjkuje vešča roka trenerja.
Polda mojster daljin, Rogelj pa stila
Veliko hujša in zanimivejša borba se je vodila med 'člani. Po »botrovem« pripovedovanju je Rogelj v Švici toliko napredoval, da ga skoraj več ne prepoznaš. Zidar je sicer nekoliko nesiguren pri doskoku, vendar je njegov odriv brezhiben, pa tudi v zraku izvrstno krmari. O Poldi ne bomo govorili, saj je dokazal, da je za Bradlom v Srednji Evropi najboljši.
Od favoritov je prvi skočil Polda. Da, seveda, še vedno stari »Pol-dovc«: Izvrsten odriv, umirjen v zraku, soliden doskok, daljava velika. Bomo videli druge! Po naletu se je spustil Zalokar; odločno je odrinil, ker pa je vzel nekoliko prevelik predklon, ga je obrnilo, da se
Kranj, 22. febr. Pod vodstvom Društva profesorjev in učiteljev telesne vzgoje in v sodelovanju kranjskih srednješolskih aktivov je bilo danes srednješolsko smučarsko prvenstvo Slovenije. Udeležilo so se ga vse srednje šole, v vsaki disciplini pa sta nastopila po dva tekmovalca. Vreme je bilo dokaj ugodno, vendar je sneg postal južen, ker so zelo občutili vsi tekmovalci z višjimi startnimi številkami. To se je grenko maščevalo tudi državnemu mladinskemu prvaku Pavliču II, ki je zasedel v teku na 6 km šele 9. mesto. Organizacija tekmovanja je bila dobra, saj so jo vodili nekateri znani športni delavci prof. Ulaga, Kosec, Korce in drugi. Tekmovalci so nastopili v tekih, veleslalomu in skokih in sicer na istih terenih kot je bila izvedena nedavno gorenjska olimpiada. Proga za veleslalom je bila dolga 650 m s 150 m višinske razlike in 28 vraticami za moške ter 300 m dolga s 50 m višinske razlike in z 10 vraticami za ženske, skakali pa so na 35 m skakalnici.
Rezultati: tek — ženske (3 km) — 18 tekmovalk: 1. Černe (Gimn. Jes.) 21:40,
2.	Erman (Fizik, terap. Lj.) 23:26, 3. Bele j (II. gimn. Celje) 23:57; moški (6 km) 63 tekmovalcev: 1. Jeršič (VIII. gimn. Lj.) 25:49, 2. Franko (Gozd. teh. Lj.) 27:39,
3.	Dvoržak (klas. gimn. Lj.) 28:24, veleslalom — moški — 79 tekmovalcev: 1. Šumi (Vaj. š. Kranj) 55.9, 2. Juvančič (Vaj. š. Lj.) 57.7, 3. Janc (IX. gimn. Lj.) 28.3; ženske — (21 tekmovalk): 1. Lupša (Eko-
nom. sr. š Lj.) 80.1, 2. Centrih (IT. 'Tim Mrb.) 35.5, 3. Kepic (Gimn. T ) ? skoki — (73 tekmovalcev): 1. Korenč (XII. gimn. Lj.) 121 točk (31.5, 31.5 n 2. Babnik (Gradb. tehn. Lj.) 207.8 (v 30.5 m), 3. Rojina (XII. gimn. Lj.) 201 (29, 30 m), 4. Vidovič (Gozd. tehn. L
189.8	(28, 28 m), 5. Javornik (gimn. Kran
188.9	(27.5, 28 m).	Štempihar
Plenum Odbojkarske zveze Slovenije
Ljubljana, 22. febr. V prostorih Zve? športov je bil danes plenum Odbojke ske zveze Slovenije, katerega so se ude ležili le maloštevilni delegati, zastopni! 22 registriranih sekcij oziroma klubov vse Slovenije.
Po referatih sekretarja Zveze, predsec nika tehnične komisije in predsednik sodniškega zbora se je razvila debata, 1 je predvsem obrnila svojo smer v tel movanja v sezoni. Videz je, da bo lete tekmovanje najboljših moških in ženski v okviru hrvatsko-slovenske lige. Me moškimi bodo sodelovali od Slovence Branik — Mrb., Krka — Novo mesto, Zc lezničar in Krim iz Ljubljane ter tri hi vatske ekipe. Med ženskami pa bodo o slovenskih ekip tekmovale Železničar i Krim iz Ljubljane ter Železničar iz Me ribora. O končanih datumih in odločil vah, ki so jih sprejeli na tem plenumi bomo še poročali naknadno.
Kegljaško prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu
Razburljiva borba v Celju
Celje, 22. febr. Prvenstveno kegljaško srečanje med Kladivarjem in Odredom je imelo razburljiv potek. -Odredovci so bili od drugega kegljača dalje stalno v vodstvu. Predzadnji kegljač Odreda Kovač je to razliko do 75. lučaja povečal že za 48 kegljev, tako da je bitka za Kladivar izgledala že izgubljena. V zadnjih 25 lučajih na čiščenje je Celjanu Truglasu uspelo znižati razliko na 15 kegljev, izenačil in končno zmago pa je priboril Kladivarju Karadjole z najboljšim rezultatom dneva 404 keglje. Kladioar 2279 (Marinček 376, Gerdina 379, Vanovšek 381, Hrastnik 352, Truglas "-87, Karadjole 404); Odred 2266 (Kačič 370, Kavčič H. 388, Smrekar 389, Kavčič M. 366, Kovač 377, Štete 376).
Branik : Odred 2260 : 2125
Maribor, 22. febr. Dvoboj kegljačev Branika in Odreda je privabil danes na kegljišče Šlandra številne prijatelje tega športa. Domačini so nastopili nekoliko oslabljeni, ker odlični Lah ni nastopil. Zamenjal ga je Štrucelj, ki pa je zaradi treme dosegel slab rezultat: Ostali Brani-kovci so bili dobri; najboljši je bil zopet Kobal s 408 podrtimi keglji in pa »novinec« Godnič s 405 keglji. Od gostov je bil najboljši Štefe, ki se je odlikoval zlasti pri čiščenju. Ostali so pokazali srednjo kvaliteto. Organizacija je bila odlična. Branik (2260) (šmaka 392, Godnič 405, Vrečko 366, Štrucelj 308, Kobal 408, Gomolj 381); Odred: (2152) (Smrekar
361, Kavčič H. 348, Kavčič M. 332, Kač: 366, Štefe 380, Kovač 364).
Gregorčič : Ilirija 2544 : 2130
Gregorčič 2344 (Špeh 564, Črv 39t Kelih 400, Rebolj 393, Šlibar 37 i Koselj 420).
Ilirija 2130 (Stanič 335, Ahlin 37t Stanko 362, Doli ar 285, Vidma 380, Novak 370).
Krim : Ilirija 2322 : 2242
Petkov dvoboj med Krimom in Ilirijo se . končal z zasluženo zmago Krimovcev, ki > tokrat dali vendarle spet eno izmed >boljš partij«. Krim 2322 (Ješe 385, Beseničar 35 Burger 419, Čeferin 385, Florenini 375, Perl. 403); Ilirija 2242 (Vidmar 364, Stanič 37 Dolinar 350, Ahlin 391, Novak 371, Stank 394).	Cef.
Železničar	6	6	0	0	13.580 : 13.310
Odred	8	5	0	3	17.744 : 17.613
Branik	6	4	0	2	13.542 : 13.315
Kranj	8	4	0	4	16.718 : 17.627
Gregorčič	8	3	0	5	18.108 : 17.830
Kladivar	6	3	0	3	13.299 : 13.354
Krim	7	3	0	4	15.605 : 15.821
Ilirija	9	1	0	8	19.447 : 20.126
Tekma Železničar : Kranj je odi. dl ker so kegljači Železničarja gostovali Avstriji in Nemčiji, o čemer bomo v pr hodnji številki obširneje poročali.
Prvi Biegegitei v L|(IBL( AM
ten v zraku itd. Zidar je imel najdaljši skok za Poldo, vendar je bil nemirnejši v zraku od Klančnika. Med prvo desetorico se je vrinil tudi popularni Rudi Finžgar, ki je ob koncu tekmovanja vzdihnil; »Duš, k’ je pa premal’ časa, pa na morm plavat po luftu. Komaj čakam tekme v Kulmu.«
Rezultati; mladinci: 1. Gorišek (Ih)
201.0	(38, 42.5 m), 2. Gorjanc (Ud) 195.8 (57, 41.5 m), 3. Borštner (Ž)
195.0	(37, 42 m), 4. Braz (E) 190.6 (37, 41 m), 5. Kavar (Lj) 188.1 (36, 42 m); člani: 1. Polda (Mojstrana)
217.0	(42.5, 44 m), 2. Rogelj (E) 213.1 (40,5, 42,5 m), 3—4. Klančnik (Hrušica) Zidar (Javornik) 210.6 (39, 415 in 42, 43,5 m), 5. Langus (G) 203.4 (59, 41 m), 6. Zalokar (E) 201.5 (39.5, 42 m), 7. Finžgar (P) 200.2 (40.5,
41.5	m), 8. Gašperšič (K) 197.8 (39.5,
41.5	m), 9. Slabe (Krim) 196.9 (59, 41 m), 10. Adlešič (E) 195.6 (385,
39.5	m) itd. Isti vrstni red velja tudi za republiško prvenstvo.
Marjan Lipar
Ljubljana, 22. febr. Današnja otvoritev nogometne sezone je privabila na stadion Železničarja blizu 3000 gledalcev, ki pa so se zanimali bolj za mestni derby med članoma hrvatsko-slovenske lige, kot pa za važnejše srečanje mladinskih re-reprezentanc Celja in Ljubljane.
LJUBLJANA : CELJE ml. 3:0 (1:0)
Dvoboj teh dveh reprezentanc Je bil namenjen sestavi slovenske reprezentance, ki bo igrala 1. marca v Zagrebu. Toda pogoji za ta nastop so bili le pretežki, saj se je mladincem občutno poznalo, da niso vajeni igrati na težkem zasneženem terenu in jim je ta nastop morda bolj škodil, kot koristil. Povedati pa moramo, da ne zadene pri tem Nogometne zveze nikakšna krivda, ker so temu krive pač vremenske prilike v zimski dobi pri nas. O tehnični igri ne moremo govoriti, pač pa moramo pohvaliti borbenost in požrtvovalnost nekaterih mladincev, od katerih je bila ljubljanska reprezentanca nekoliko v premoči, posebno v drugem polčasu, ko so jo okrepili tudi trije igralci Kladivarja. Najbolj bi pohvalili ljubljanskega vratarja Heflerja, srednjega krilca Jagodica ter napadalca Korošca in Kljuna, med Celjani pa Muršiča, Rojnika in Milinko-viča. Na podlagi te tekme je tehnična komisija NZS sestavila naslednjo mladinsko reprezentanco: Hefler (Graličav), Kožuh (Zel. Lj.), Muršič (KI), Kordež (O), Jogan (Z. Lj.), Habiht (O), Jagodic (O), Rojnik (Ki), Olio (Slavija), Kozinc (O), Kljun (Rudar), Krašovec (Krim), Milin-lcovič (Ki), Nabrgoj (Z. Lj.), Šega (KI.).
ODRED : ŽELEZNIČAR 3:1 (2:1)
Današnje prijateljsko srečanje med Odredom in Železničarjem je zahtevalo od igralcev obeh moštev veliko vzdrž-
ljivost, kajti zasnežena ploskev je b, vse preveč mehka in se ni mogla ta: viti lepa igra. Sprva je bilo videti, da t Železničar pokazal uspeh svojega tremi ga na prostem, saj je zabil tudi pv gol; vendar pa so se Odredovci k,nai razigrali in začeli vztrajno napad rti. 1 enačil je Piskar iz enajstmetrovke, pi višal je Kumar, ko je lepo preigral ot rambo, v drugem polčasu pa je k mč: rezultat postavil Pelicon. V vsej igri str videli, da je bil Železničar borbenej: Odred pa je bil tehnično boljši in znal pravilno razporediti svoje sile, tal da je borbo vzdržal do konca, z-na Odreda je bila pričakovana, vendar bil lahko rezultat drugačen, če ne oba napada zapravila nekaj ugodnih pi ložnosti za dosego gola. Tone Bani
Branik
Aluminij
?:1 (2:1)
Sabljali niso dosti napredovali
Maribor, 22. febr. Danes je igralo ligašh moštvo domačega Branika že svojo četi tekmo in že četrtič zmagalo. Kljub visol zmagi nad požrtvovalnimi gosti napad Bi nika ni- zadovoljil. Predolgo so zadrževt žogo, slabo so se postavljali pa tudi strt niso bili dovolj učinkoviti. Okoli 1000 glede cev je bilo precej razočaranih nad ig Branika, kritizirali pa so tudi visoko vsto nino. V moštvu Branika je najboljše igra obramba. Dva gola je Branik dosegel iz 11 i Ob koncu tekme je bil težje poskodov; Plaznik. Sodil je Božičev dobro. V pre-tekmi je mladina Branika premagala mladii Kovinarja s 5:3 (3:0).	Bergant
ZMAGA SARAJEVA V SIRIJI Na svoji turneji po Siriji je mošh Sarajeva v Aleppu premagalo s pri cej ležerno igro moštvo policije s 4: Lokomotiva : Wiener SC 2:2 (1;C ZAGREB : METALAC 3:2 (2:1)
namizni teni
Celje, 22. febr. Včeraj in danes je bilo v Celju ob lepi udeležbi tekmovanje Branika, Krima, Kladivarja in ASK republiško sabljaško prvenstvo, na katerem pa ni bilo opaziti vidnega kvalitetnega napredka, zlasti ne pri j uniorj ili (v floretu in sablji), kar gre brez dvoma na račun majhnega števila nastopov. Zadovoljivejše znanje so pokazali seniorji in seniorke, za presenečenje pa je poskrbela članica Branika Tavčar Mara, ki je sicer šele v baraži premagala večletno republiško seniorsko prvakinjo Mihelič Majo (Krim),
Rezultati: floret — juniorke (5 tekmovalk): 1. Frangeš (B), 2. Romih (KI) — seniorke (4 tekmovalke) : 1. Tavčar (B), 2. Mihelič M. (K) — juniorji (15 tekmovalcev) — v finalu 9 tekmovalcev): 1. Klopčič K), 2. Jonak (KI), 3. Kos (Br). — seniorji (7 tekmovalcev); 1. Baum-
garten (K), 2. Vojsk (B), 3. Rainer (B). — sablja — seniorji (6 tekmovalcev); 1. Brčic (K), 2. Vojsk (B), juniorji (4 tekmovalci): 1. Klopčič (K), 2. Rainer (B). Uspeh je viden pri nekaterih članih Kladivarja, najbolj pri mladincu Jonaku. Zanimanje za prvenstvo je bilo skromno, saj je oba dni gledalo tekme le okrog 150 gledalcev.
Ob priliki prvenstva je zasedala tudi skupščina Sabljaške zveze Slovenije, ki je v podrobni diskusiji obravnavala vse probleme sablja-škega športa in dala vse priznanje zaslužnim organizatorjem tega športa tov. Cvetku ter Križaniču in Uršiču. Večletni požrtvovalni delavec tov. Cvetko se je ob tej priliki poslovil od upravnega odbora, novemu odboru pa predseduje tov. Škrinjar Peter.
Turnir dvanajsterice brez Jeseničanov
Kranj, 22. febr. Včeraj in danes kranjski Projektor priredil drugi letošr namiznoteniški turnir dvanajsterice, ve dar brez udeležbe štirih Jeseničanov bolnega Ahačiča iz Kranja. Po ostr borbah je ponovno zmagal Hlebš (Pr jektor), katerega je premagal edino K. cijan (Slavija, Lj), drugo, tretje, in č trto mesto pa so odločile razlike v s tih. Rezultati: 1. Hlebš (P) 6 zmag, 1 p raz, 2. Rebolj (P) 5—2, 3. Podobnik (Sl vija, Lj. 5—2, 4. Petrovič (P) 5—2), 5. K cijan (S) 3—4, 6. Božič (Kladivar) 3-7. Antolič (P) 1—6, 8. Cok (Ki.) 0—7.
Železničar : Branik 6:4
Košarka Železničar : Rudar 62:31 (23:11)
Maribor, 22. febr. Košarkaši Železničar so imeli danes v gosteh mlado ekipo trbove skega Rudarja. Rudarjevi igralci so pokaz; viden napredek od svojega zadnjega nasto v Mariboru. Postali so sigurnejši strelci tudi v tehniki in taktiki so napredovali,
h državica prvenstva v siišanie
prva velesila v Evropi
Moč francoskega plavalnega športa ni samo v visoki kvaliteti, ampak tudi v množični osnovi
Francija ima v plavalnem športu že dolgoletno tradicijo, vendar ni bila vedno med vodilnimi evropskimi narodi v plavanju. Prvi višek so dosegli francoski plavalci približno v razdobju od 1930. do 1933. leta, ko so se med najboljše svetovne plavalce uvrstili Jean Taris, večkratni evropski rekorder v crawiu, Jacqnec Cartonnet, svetovni rekorder v prsnem slogu, evropska prvakinja v crawlu Godardova ter še mnogi drugi plavalci in plavalke. Toda krize v športu so zelo pogoste, in tako so tudi francoski plavalci preživljali v letih pred drugo svetovno voino hudo krizo. Postali so skoraj drugorazredna evropska država.
Državni reprezentanti slabši od naših jnniorjev
Na meddržavnem dvoboju Nemčija— Francija 1937. leta v Dortmundtu, kjer so Francozi izgubili z visokim rezultatom 63:25, je n. pr. francoski reprezentant na 1500 m prosto Dhaze dosegel rezultat 22:33.5, torej slabši čas, kot je isto progo preplaval letos pionir Pirc (22:31.5). Pa tudi na drugih progah se Francozi niso dosti bolje odrezali. Na 100 m hrbtno ni nihče plaval pod 1:15,0; torej prav v tisti. disciplini, kjer. so danes najmočnejši! Najboljša plavalka na.400 m prosto je bila Ficuretova s časom 6:23.4. Danes ne bi bila Fleuretova v Franciji s tem rezultatom niti na dvajsetem mestu.
Marsikdo bi mislil, da je bila to le trenutna slabost francoske državne reprezentance. Vendar tudi naslednja leta ni bilo dosti bolje. Na državnem prvenstvu leta 1938 je osvojil prvo mesto na 2JO m prsno Gibel s časom 3:04.8, na 103 m prosto za ženske je bila najboljša Dubettier z 1:17.5 itd. se vrste rezultati, drug slabše od drugega. Sele v letu 1940 se pojavi nova svetla točka — Alfred Ifakache — dotedanji plavalec craw-la, ki je v kratkem času dosegel odlične rezultate v prsnem slogu. Če pomislimo, dr so jugoslovanski plavalci ob tem času plavali že 4:16.4 na 400 m prosto, 2:45.8 na 200 m prsno, 1:11.2 na 109 m hrbtno itd., lahko mimo trdimo, da smo bili v letih 1938—1940 popolnoma enakovredni, če ne celo boljši od francoskih plavalcev. Lani pa smo sredi Pariza doživeli to, kar so Francozi pretrpeli 1937. leta v Darmstadtu.
Danes je razlika že pri pionirjih in mladincih
Francozi so danes vodilna nacija v Evropi v hrbtnem slogu in crawlu. Ta premoč pa se ne opaža samo v absolutnih lestvicah rekordov, temveč že pri mladincih in pionirjih. Nedavno je francoski plavalni list »Natation« objavil listo državnih rekordov v vseh kategorijah in prav iz te primerjave z jugoslovanskimi rekordi lahko vidimo, da nam francoski plavalci »uhajajo« že pri najmlajših. Poglejmo si primerjavo pri pionirjih oz. pionirkah:
Jugoslovanski rekord!
50 m pr: 31,3 Smokvina 50 m pr: 34,9 Mar tičeva 50 m h: 35,4 Jagodič 50 m h: 41,7 Majcenova
francoski rekord:
((27,4 Treillet)
(31,2 Axenoff)
(27,4 Treillet)
(38,1 Debard)
Prav gotovo nas najbolj preseneti med mladimi Francozi čas na 50 m prosto za pionirje in pionirke. Rezultat 27,4 na 50 m prosto že s težavo plava mladinec, posebno težko pa bi dobili v Jugoslaviji plavalko, ki bi 50 m prosto preplavala v času 31,2.
Druga značilnost v francoskih rekordih pa je to, da se mladi rekorderji sistematično razvijajo še naprej in postanejo v zreli dobi plavalci svetovnega merila, kar je pri nas zelo redek primer. Primer za to nam lahko služi vpogled v mladinske rekorde. Francozi registrirajo mladinske rekorde samo na 100 m progah vseh stilov (mladinci v Franciji so samo do 16. leta!)
Mladinci:
100 m pr:	57.5	Jany
100 m h: 1:06,2 Bozon 100 m pr: 1:11.6 Bader
Mladinke:
1:09.3 G. Jany 1:20.4 G. Jany 1:28.7 Humbert
Vsi rekordi, z izjemo v prsnem slogu, so mnogo boljši od naših absolutnih se-niorskih rekordov. Med rekorderji pa najdemo slavna imena Janya in njegove sestre, Bozona, medtem ko sta rekorda v prsnem slogu postavljena v letu 1952.
Naša mladina prezgodaj zapušča šport
Če pregledamo naše mladinske in pionirske rekorderje, lahko zapazimo, da so zelo redki oni, ki so ob prehodu med člane še napredovali v svojih športnih uspehih. NajčešČe se zgodi — zlasti pri ženskah — da že preje zapuste vrste aktivnih tekmovalcev. Kje so in kakšne rezultate dosezajo danes naši nekdanji pionirski rekorderji Smokvina, Jagodič, Korpes, Martičeva, Paškvanova? Pa tudi boljše tekmovalce, kot so na primer Grkiničeva, Bajs in drugi, bi lahko uvrstili med one, ki se niso povzpeli Čez uspehe, katere so dosegli s svojimi 17 ali 18 leti. Prava redkost je, da pri nas srečamo plavalca, ki je pričel tekmovati za 12 ali 13 leti, v 25. letu še vedno aktivnega. Po drugi strani pa vemo, da sta na primer Cerer ali Pelhan, kljub temu, da sta že prekoračila 30. leto,
še vedno aktivna. Oba sta pričela s plavalnim treningom v 16. oziroma 17. letu. Vprašujemo se, ali je to svojski pojav, ki je značilen samo pri nas, pod geslom: »Dober junior, slab senior«, ali pa je to specifičen pojav življenja in vzgoje mladine v zadnjih povojnih letih. Vse to so seveda problemi, ki bi zahtevali podrobnejšo analizo in samostojno obdelavo. Nekaj pa kljub temu lahko iz vsega tega zaključimo: veliko Število naših nadarjenih plavalcev ne doseže nikoli svojega viška, ker v času, ko bi se morali plodovi večletnega treninga šele pokazati, preneha z resnejšim treningom ali pa sploh zapusti vrste tekmovalcev. To je prav gotovo eden izmed velikih problemov, ki teži nadaljnji razvoj našega plavalnega športa.
Od 13 rekordov jih drže Francozi 10
Drugi svoj višek v plavalnem športu dosegajo Francozi prav danes, ko so brez dvoma prva država v Evropi v plavanju in vse kaže, da celo druga na svetu. To drugo mesto na svetu so si Francozi neoficiclno priborili po olimpiadi, ob priliki gostovanja japonske olimpijske reprezentance po Franciji. Takrat so morali Japonci, ki so do Helsinkov veljali za najresnejšega tekmeca Američanom, od tekme do tekme predajati prva mesta razpoloženim francoskim plavalcem.
V lestvici evropskih rekorderjev so Francozi v moških disciplinah absolutni gospodarji. Med 13 rekordi jih drže tele:
100 m pr:	55,8 Jany	1947
200 m pr:	2:05,4 Jany	1945
400 m pr:	4:30,7 Boiteux	1952
500 m pr:	5:46,1 Boiteux	1952
800 m pr:	9:38,2 Boiteux	1952
1500 m pr:	18:40,8 Boiteux	1952
4 X 100 m pr: 8:33,0 Francija		1951
3 X 100 m meš.: 3:09,6 Francija		1951
100 m hrb: 1:03,3 Bozon		1952
200 m hrb: 2:20,7 Bozon		1952
Edini evropski rekordi, ki jih		Francozi
nimajo v posesti, sta rekorda na 100 in 200 m prsno (Klein) in štafeta 4 X *00111 prosto (ZSSR). Toda moč francoskih plavalcev se ne kaže samo v rekordih. Lanske lestvice najboljših plavalcev nam dokazujejo, da je moč francoskega plavanja tudi v velikem številu odličnih plavalcev, ki stoje za rekordi. Tako je v letu 1952 plavalo v Franciji 6 tekmovalcev na 100 m prosto pod eno minuto! Na 100 m hrbtno ima deseti tekmovalec na lestvici čas 1:11.0, pet plavalcev pa je zabeležilo čas pod 4:50.0 na 400 m prosto. Nekoliko slabši je povpreček na 1500 m prosto, kjer z izrednimi časi izstopata le Boi-teux in Bernardo (oba pod 19 minut), medtem ko ima tretji tekmovalec Pirolley čas 20:54.2. Tudi v prsnem plavanju imajo 22 tekmovalcev, ki so plavali pod 3 minute na 200 m. Vsa ta dejstva govore, da stoje njihovi rekordi na trdni osnovi, kajti rekorderji imajo številen kader novih nič manj nadarjenih tekmovalcev.	Prešern Mitja
Desno — od zgoraj navzdol: Slavica Zupančičeva si je v veleslalomu priborila drugo mesto za Urbarjevo in pred Ojclovo. * Dva naša mlada kandidata, ki se počasi uveljavljata med najboljšimi: Pre-štor in llija. * Štefe je spet enkrat pokazal svoje mojster-sko znanje in prepričljivo zmagal v veleslalomu in slalomu. * Mica Magušar jeva, sestra znanega tekmovalca, je pokazala solidno znanje in se v veleslalomu s tretjim mestom tesno približala Zupančičevi.
Levo — zgoraj:	Čopov
Franci, trener naših alpskih vozačev, >ujetnik« predstavnic nežnega spola.
Spodaj: Magušar je s solidno vožnjo r,okazal. da je še vedno eden naših najboljših stilistov in tehničarjev. * Levo: Polonca se otresa snega, plasma najbrže ne bo posebno dober.