dolenjka, d.d. NOVO MESTO Dobrodelni koncert “ODPRITE SRCE” v petek, 12. marca 1999, ob 19. uri v ŠPORTNI DVORANI OSNOVNE ŠOLE TREBNJE, ki ga organizira “SOŽITJE” Trebnje. NASTOPAJO: Simona Weiss, Ivica Serfezi, Ivan Hudnik, Ansambel MAGNET, Ansambel SLAPOVI, Orkester slovenske policije. ■ ■ 1 1 1 1 H {J ■ I H 71 ISSN 0416-2242 S KONGRESA V KRŠKEM 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list SLOVENIJA V EVROPO -EVROPA V ŠENTJERNEJ NJJERNEJ - V četrtek, 18. niarja, so Mladi liberalni demo-« rV.n dem.°kratke Šentjerneja go-11 člane gibanja mladih liberalov ropske skupnosti. Povabili so jih iP mrgamziran kratek ogled kartuziji; *?e’ kter jih je čakala degusta- Ja cvicka. Srečanje se je nadaljevalo 2 ,e .v.atinici šentjernejske osnovne p e’ hjer sta se ekipi Šentjerneja in roPjke skupnosti pomerili v nogo-V-rred polno dvorano so povedli S ti, n končnemu rezultatu 6:2 pa je iorViL° Pr'sPevala njihova najboljša !“■ Erika Lenčič. Po končani tek-srpJe sledila večerja z družabnim r, ■ atjJetrt’ kjer so gostom v spomin ir, S8™ simholične peteline in karto Šentjerneja. K. L. Obglavljen še policijski sindikat Predsednik Kučan podprl zahteve policistov po nevmešavanju politike v njihovo delo KRŠKO - Zadnje odmevne afere ter menjave v vrhu slovenske policije in notranjega ministrstva so v veliki meri zmanjšale ugled ljudi, ki naj bi skrbeli za spoštovanje zakonov in varnost državljanov. V duhu teh dogodkov je potekal tudi 2. kongres Policijskega sindikata Slovenije, ki je v petek in soboto potekal v veliki dvorani krškega kulturnega doma. GRČARICE SKOZI PRETEKLOST Grčarice - upokojeni gozdar Mirko Oražem iz Ribice je v Grčaricah predstavil r?i0 knjigo Grčarice skozi pre-klost. “V ribniški občini naj ostanejo Grčarice s predvojnim nemškim prebivalstvom spo-m, kine sme v pozabo, temveč sf ohrani kot del zgodovin-n-H. kulturne dediščine Ribiške doline,” je zapisal avtor, ^njigo so včeraj, v sredo, pred-avili v Dolenji vasi, ji"” Petek, pa jo bodo še v Ribi utri, mici. Po pozdravnem nagovoru gostitelja, krškega župana Franca Bogoviča, in otvoritvenih besedah predsednika PSS Maksa Rakuše se je za umiritev strasti ter ustvarjanje boljših pogojev za delo slovenskih policistov zavzel slavnost-ni govornik, predsednik države Milan Kučan. Ta je med drugim dejal, da je država dolžna ustvarjati takšne pravne, politične, organizacijske in materialne razmere, v katerih bo policija ob spoštovanju zakonov in državljanov lahko odgovorno opravljala svoje delo. “Ne smete dovoliti, da bi se slovenske policije polastila politika s svojimi interesi,” je poudaril. V nadaljevanju zasedanja sta razpravljalca Tomo Čas in Pavle Čelik v vodilni kongresni temi spregovorila o vprašanju, ali je za Slovenijo bolje, da ima več varnosti ali več varnostnih služb. Po njunem policiste zelo moti vedno večja prisotnost različnih zasebnih varnostnih organizacij. Za govorniški pult je stopil tudi novi generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič. NISO POZABILI NA ŽENSKE KRŠKO - Mladi forum ZLSD je v krajevnih skupnostih Krško, Senovo in Kostanjevica ob prazniku žensk med nežnejši spol razdelil 600 nagljev. Pozornost, vredna pohvale, tudi zato, ker volitve še niso tako blizu. U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. n PE NOVO MESTO * Odkup in prodaja delnic . Upravljanje s finančnim premoženjem BpH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-4 10 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, 068/460-730 BpH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, tr 068/56-480 J jf, ili SU»e°ZNAVNIPO USPEŠNOSTI - Generalni sekretar Rdečega križa slavn UJC' ^‘r^° Jelenič je ob otvoritvi prenovljene zbirke RKS v Gradcu v gani 'l,nc>n nagovoru poudaril, da se osrednja slovenska humanitarna . “Zaei]Q C 1.1___1.L1________..L U.l. J_... 'Um s svojim uspešnim delom lahko postavi ob bok drugim tovrst- O sedanjem, morda prelomnem trenutku pri odločanju o načinu zagotavljanja pravnega reda in varnosti ljudi je tekla beseda tudi na sobotni okrogli mizi. Poročilu o delu sindikata v preteklem štiriletnem obdobju so sledile volitve novega predsednika. Te se niso končale uspešno, saj tudi po dveh krogih noben od kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Do novih volitev, ki bodo na sporedu 4. junija, bo policijski sindikat zato vodila njegova sekretarka. S. M. .. v POLICIJSKI KONGRES - Bo policijsko delo v prihodnje potekalo v mirnejših razmerah, za kar se je zavzel tudi predsednik Kučan? Na fotografiji (levo od predsednika države) Franc Bogovič, župan občine Krško. (Foto: S. L.) Jutri se v Novem mestu začne naš največji sejem Gregorjev sejem Kot kaže, bo letos obveljal ljudski rek, da se pomlad prične na Gregorjevo (12. marca), in prav na ta dan bo odprl vrata sejem, ki ga prireja Kmetijska zadruga Krka, p.e. Agroservis iz Novega mesta. Na štiridnevni prireditvi, največjem dolenjskem sejmu, se bo predstavilo kar 147 domačih in tujih razstav-ljalcev. Sejem bo na krajši otvoritveni slovesnosti odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Ob tej priložnosti bodo tudi pokušnje izdelkov nekaterih dolenjskih živilskih podjetij in vin vinogradniškega društva Podgorje. V petek in soboto bodo člani Strojnega krožka Novo mesto praktično prikazali delovanje strojev za obdelavo tal, Govedorejsko društvo pa bo predstavilo novo napravo za obrezovanje parkljev. Obiskovalci bodo lahko dobili nasvete strokovnjakov Kmetijske svetovalne službe, se prepričali o spretnostih in znanjih dijakov Šrednje kmetijske šole Grm in si ogledali prodajno razstavo malih pasemskih živali gojiteljev iz Novega mesta. V nedeljo bodo prišli odgnat zimo kurenti, popoldan pa se boste lahko zabavali na Paradi smeha. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure. A. VRŠČAJ JAKAC IN NOVO MESTO - Prva od prireditev, ki jih pripravlja Dolenjski muzej v počastitev stoletnice rojstva velikega slovenskega umetnika in enega najslavnejših novomeških rojakov Božidarja Jakca, je bila otvoritev nove razstave v Jakčevem domu v Novem mestu. Na sliki: direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, novomeški župan Anton Starc, igralec Polde Bibič in minister za kulturo Jožef Školč. Več na kulturni strani (Foto: M. Markelj) JUBILEJ HUMANITARNE ORGANIZACIJE V Gradcu prenovljena zbirka Junija bo v Prilozju slovesnost ob 55-Ietnici Rdečega križa Slovenije GRADAC V BELI KRAJINI - 18. junija 1944 je bil na osvobojenem ozemlju v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije, ob 40. obletnici ustanovitve pa so v tukajšnjem kulturnem domu postavili spominsko zbirko o delu RKS. V ponedeljek, 8. marca, so ob 55-Ietnici organiziranega dela RKS slovesno odprli prenovljeno zbirko, kjer so dali poudarek prikazu dela RKS v zadnjih desetih letih. Na slovesnosti, na kateri so v želel, da ostane spominska zbirka kulturnem programu nastopili učenci podzemeljske osnovne šole in kvartet trobil Muzikus iz Metlike, je generalni sekretar RKS Mirko Jelenič poudaril, da je na ogled predvsem delo v letih po osamosvojitvi, ko je RKS postal eno izmed 180 nacionalnih društev Rdečega križa. V spominski sobi si je moč ogledati tudi film o sodobnem delu RK. Jelenič je za- NEKDO SE BO GREL ČRNOMELJ - Prejšnji četrtek se je nekdo s tovornjakom pripeljal v gozd v bližini Ručetne vasi, kjer je imel A. P. iz okolice Črnomlja zloženih okoli 35 kubikov hrastovih hlodov. Neznanec je naložil 15 do 20 kubičnih metrov lesa in s tem lastnika oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. v Gradcu v poduk mladim o hu- KS G^TlZac‘jam v svetu. Za pomoč pri obnovi zbirke pa se je zahvali! ac in območnemu združenju RK Metlika. (Foto: M. B.-J.) VREME Do konca tedna bo sončno in toplo. UMRL JE STOLETNI MAISTROV BOREC ZAGOZDEC - V četrtek, 4. marca, so se na pokopališču v Predgradu v Poljanski dolini od Pavla Kralja, Maistrovega borca in znanega krošnjarja, poslovili številni člani njegove rodbine, sosedje, prijatelji in znanci. Pokončni mož dobre volje, rojenje bil 27. decembra 1899, je umrl po krajši bolezni. Ob 99. rojstnem dnevu je še pripovedoval o svojemu življenju. “Kruto je bilo, pa vendar se je izplačalo živeti,” je naročil, naj zapišemo. Bil je Maistrov borec - danes so živi samo še štirje - a se družba ni nikoli dovolj oddolžila za njegov prispevek in za prispevek njegovih soborcev, ki so na začetku tega stoletja utirali pot samostojni državi. M. G. Berite danes stran 2: •Političnega radikalizma se je treba bati stran 3: •Končali razpravo o Županovi plači stran 4: • Opozicija zapustila sejo sveta stran 5: •Za kamnolom in proti njemu stran 6: •Levi in desni za zdaj še skupaj stran 7: •Do šole nevarno, v šoli stiska stran 8: •Medijska vojna za družbo Pionir Zagreb stran 10: • Umetnik in njegovo rojstno mesto stran 11: • Z zvijačo do vašega denarja manitarnem delu, hkrati pa je napovedal osrednjo državno prireditev ob 55-letnici RKS 5. junija v Prilozju, na kateri pričakujejo 10.000 ljudi. Predsednik območnega združenja RK Metlika Jože Nemanič je dejal, da je danes vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč ali vsaj toplo besedo aktivistov RK, ki jih je v Sloveniji že sto tisoč. Metliški župan Slavko Dragovan je dodal, da je zbirka RKS pomnik slovenske zgodovine, Gradac pa z velikimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega humanitarnega dela. Predsednik KS Gradac Alojz Malenšek je pristavil, daje ponosen in vesel, da je bil RKS ustanovljen v Gradcu, upa pa, da ljudje na to ne bodo pozabili. M. BEZEK-JAKŠE PONAREJENI “CANKARJI” TREBNJE - V začetku marca je nekdo v piceriji Hom v Trebnjem vnovčil ponarjen bankovec za 10 tisočakov s serijsko številko AA 0591487. Ponaredek so 5. marca odkrili delavci Agencije za plačilni promet v Trebnjem. 4. marca pa je nekdo vnovčil ponarejen bankovec iste vrednosti in istih serijskih številk v kiosku prodajalne časopisov Delo v Trebnjem. Da gre za ponarejen denar, so ugotovili delavci Agencije za plačilni promet. S SAMOKOLNICO ODPELJAL BLAGAJNO SENOVO - Tisti, ki je v noči na 6. marec vlomil v prostore Društva upokojencev Senovo, katerega ima v najemu Planinsko društvo Bohor, je že vedel, kam po denar. V soboto zvečer je bil namreč tradicionalni planinski ples, zato je tat mislil, da je izkupiček shranjen v železni blagajni. Težko blagajno je naložil kar v samokolnico. Škode je za 50 tisočakov, saj je bil denar shranjen drugje in bo res lahko porabljen za obnovo koče na Bohorju, čemur je ples tudi namenjen. NOVA SVETNIKA KRŠKO - Ker sta na nedavnih volitvah izvoljena svetnika Franci Bogovič in Franc Glinšek (oba SLS) zaposlena v občinski upravi, se je mandat prenesel na naslednja kandidata. Tako je iz 5. volilne enote svetniško mesto zasedel Jože Požun ml. s Senovega, iz 1. volilne enote pa Roman Škrjanc iz Kostanjevice. citroen SAXOM AN I At, več v notranjosti časopisa so ljudje, ki ljubijo saxo SAVSKE ELEKTRARNE Na pogovore Čeprav Posavje ne mara savskih elektrarn, jih bodo tu z leti zagotovo zgradili, če ne čez pet let, pa čez deset. Današnji odpor je zato le prelaganje nečesa, kar se bo zgodilo. Kaj je zato boljša popotnica bodočim rodovom Posavja: ali danes demonstrirati zoper elektrarne in odložiti njihovo gradnjo ali dovoliti njihovo postavitev in graditeljem tako ali drugače izstaviti račun za velik in trajen poseg v naravo ob Savi? Bolje je drugo. O elektrarnah niso rekli načrtovalci v za to poklicani vladi ničesar dokončnega, o njih pa se pogovarjajo tudi v tem času. Brežice, Krško in Sevnica imajo resda premalo izpiljene lastne zamisli, kaj naj v pogovorih zahtevajo od politikov in tehnikov, ki delajo v svojih kabinetih načrte za hidrocentrale v Posavju, vendar očitno, da vsi, ki imajo opraviti z bodočo gradnjo spodnjesavskih elektrarn, bežijo od brežiških, krških in sevniških zahtev. Kot bi hoteli povedati, da bodo mimo takih zahtev ter med med političnimi in gospodarskimi interesi uspešno vijugali vse dotlej, da bo o elektrarnah vse odločeno, potem pa bo tako ali tako vseeno. Nasprotno stran je pač najbolje postaviti pred dejstvo. MARTIN LUZAR I Kako trdna vlada? Interpelacija na interpelacijo, dvom na dvom, klic k odstopu h klicu na odstopu. Vse to v povezavi s slovensko vlado in poslanci je odraz sodobne politične stvarnosti na Slovenskem. Nedvomno je odraz demokracije. Mogoče kaže še na kaj drugega. Dr. Janez Drnovšek bi o tem nemara rekel, da gotovo ne kaže na skorajšnji razpad sedanje vladne koalicije, saj izjavlja, daje nestvarno govoriti o predčasnih volitvah. Trdi tudi, da gre sedanji vladni koaliciji predvsem za to, da čimbolje deluje v sedanjem mandatu. Gotovo pa mnogi premierovi nasprotniki mislijo prav nasprotno, namreč, da se bo sedanja vladna naveza pretrgala. Janez Janša, po vsem sodeč, živi celo z mislijo, da bo predsednik države odstavil dr. Drnovška. Marjana Podobnika, predsednika SLS in podpredsednika vlade, je nemara težko razvrstiti na listi Drnovškovih političnih simpatizerjev ali nasprotnikov tako, da ne bi udarili mimo dejanskih razmerij. Prej kritik kot simpatizer Podobnik pa trdi, da bo vlada končala mandat v sedanji sestavi. Mogoče o tem veliko povedo mnenja, kakršno smo zabeležili v tokratni anketi, namenjeni odnosom v vladni koaliciji, in sicer: “V interesu LDS in SLS je, da ostanejo skupaj, zato bodo tik pred zdajci, ko naj bi se razšli, še vedno našli soglasje.” Kaj menite vi? Bo vladna koalicija končala mandat v sedanji sestavi? IVAN ŠTREKELJ z Vranovičev, vodja poslovalnice Slovenice za Belo krajino: “Čeprav sem strankarsko neopredeljen, menim, da vlada ne bo vzdržala do konca mandata. Prevelik razkol je v njej in preveč strankarskih razprtij. Parlament in vlada se ukvarjata predvsem sama s seboj, namesto da bi sprejemala življenjsko pomembne zakone. Predčasne volitve so zato nujno potrebne.” MIROSLAV KUDJELJIČ, natakar iz Metlike: “Mislim, da so možne predčasne volitve. Dvomim, da bo vlada zaradi kršenja koalicijske pogodbe vzdržala naslednji dve leti. Poleg tega v vladi ni enotnosti, v dveh letih so zamenjali ministre v vseh državotvornih ministrstvih. Vsaj na obrambnem in notranjem ministrstvu bi morala biti tako sposobna ministra, da bi vzdržala cel mandat.” FRANC GODEŠA, pravni svetovalec na Uradu predsednika RS, iz Višnje Gore: “Ne glede na pripetljaje menim, da bo koalicija zdržala do konca mandata, saj druge rešitve ni. Sama LDS je premajhna in je zato ujetnik, SLS dobro ve, da toliko' priložnosti za pomembne funkcije, kot jih ima, ne bo imela več, vsaj v morebitni pomladni koaliciji ne. Tam bo po stroki šele tretja.” MILENA GLAVAČ, dipl. ekonomistka iz Kočevja: “Koalicija se bo zelo težko obdržala do volitev, vendar mislim, da se bo. V interesu LDS in SLS je, da ostaneta skupaj, zato bosta, tik preden naj bi se razšli, še vedno našli soglasje. Ni pa koalicija v zadnjem času nič kaj produktivna. Vse preveč problemov ima sama s seboj, zato se premalo posveča drugim.” MILAN LISEC iz Lončarjevega Dola pri Sevnici: “V prvi vrsti, mislim, bi moral odstopiti predsednik vlade Janez Drnovšek, ker se v vladi samo še prepirajo med seboj in se potegujejo za stolčke. Ministri imajo še največ opravka sami s seboj, medtem ko za prave odločitve nimajo več časa, zato bi bile po moje že kar nujne nove volitve, da bi temu enkrat naredili konec.” ALOJZ MAZNIK, delavec z Ravnega: “V kmetijstvu je težko, kako bo, pa se ne ve. Kot je bilo rečeno, bo vlak, ki bo šel v Evropo, majhen, hudo bo za tiste, ki ne bodo prišli gor. Ne vem, kdo bo šel na tisti vlak. Tudi se ne ve, katera vlada bo takrat v Sloveniji. Za politiko se ne zanimam, zato bi težko napovedal, kako bo z vladno koalicijo.” FRANC VRANETIČ, predsednik Turističnega društva Kapele: “Z muko bo verjetno koalicija vzdržala. Za državljane bo to slabo. V vladi se med seboj ne morejo uskladiti, zato so interpelacije in podobno. Če bi koalicija dobro delala, bi predlagala parlamentu dodelane zakone in bi bili prej sprejeti. Kaže, da so nekaterim pomembni stolčki, zato SLS in LDS vztrajata skupaj.” IVAN DRAB, upokojenec iz Novega mesta: “Sedanja vladna koalicija prav gotovo ne bo dolgo vzdržala, saj se iz tedna v teden med sabo bolj kregajo, s tem pa delajo škodo državi in predvsem nam državljanom. V koaliciji naj bi se zbrali tisti, ki so za skupaj, ne pa tako kot sedaj, ko vsaka stran hoče uveljaviti svoje interese.” OBLIKOVANJE NOVE VEČINE DOLENJSKI LIST Političnega radikalizma se je treba bati Aktualni pogovor z Borutom Pahorjem, predsednikom Združene liste socialnih demokratov Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je resna in pomembna opozicijska stranka na slovenskem političnem prizorišču. Njene ambicije so, postati soodločujoči partner pri nastanku nove politične večine, ki naj bi oblikovala tudi svojo vlado. Pred nedavnim je ZLSD postala pridružena članica evropske socialdemokracije, najpomembnejšega in najvplivnejšega političnega tabora v Evropi. O tem in še čem je tekel pogovor s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem. * Kako ocenjujete tzrenutne gospodarske in politične razmere v Sloveniji? “Gospodarske in socialne razmere v Sloveniji sicer niso dramatične, lahko pa bi bile boljše, kot so, če bi vodili bolj jasno politiko v smislu gospodarskih in socialnih reform. Te politične jasnosti glede gospodarskih in socialnih prioritet pa ni, ker je vladajoča koalicija popolnoma razrahljana in nima soglasja glede ključnih zadev. Ni mogoče mižati pred tem dejstvom, zato je treba je iskati alternative. Alternativa pa je nova politična večina. Ta večina, ki bi jo vzpostavili po volitvah, naj bi dosegla konsenz glede temeljnih gospodarskih in socialnih reform, dobila zaupanje ljudi in usposobila Slovenijo za normalno gospodarsko in socialno življenje v Evropskih uniji.” « * Kako bo Združena lista delovala do takrat? “Združena lista ima pred sabo nekaj ciljev: kolikor je moč tvorno sodelovati, da se razmere ne bi zaostrile. To seveda ne pomeni, da bomo dajali potuho vladni koaliciji - v zadnjih mesecih smo jasno pokazali, daje tega konec -, ne bomo pa metali polen pod noge in peska v kolesje. Naša stranka bo tvorno sodelovala, če bo to le mogoče, še posebej na dveh področjih: pri pokojninski reformi in zunanji politiki. Drugi naš cilj je ustvariti novo večino. Sam nikakor nisem naklonjen temu, da bi naša stranka vstopila v kakršno koli vlado pred volitvami. Za novo večino in novo vlado moramo dobiti zaupanje na volitvah. Nova večina, ki bo prevzela oblast, naj ima trdno podporo ljudi.” * Kdo lahko tvori novo večino? “Na to vprašanje težko odgovorim, čeprav imam neke predstave. Predvsem mislim, da mora ta nova večina, ta nova koalicija, nastajati počasi, organsko. Ob tem se postavlja tudi vprašanje o volilnem sistemu. Volilni sistem je že sam po sebi lahko okvir neke večine oziroma koalicije. Tako večinski volilni sistem zahteva trdno koalicijo že pred volitvami, proporcionalni pušča glede tega bolj odprta vrata, vendar tudi proporcionalni sistem omogoča pozi- KORISTNA NALOŽBA V INLESU RIBNICA - Predvidoma konec marca bo v Inlesu končana 450 milijonov tolarjev vredna naložba, s katero bodo vso do sedaj na več lokacijah razdrobljeno proizvodnjo preselili v Ribnico. Kot pravi Andrej Mate, direktor Inlesa, bodo imeli s tem za okrog sto tisoč nemških mark manj stroškov na mesec. Denar za investicijo sta s tričetrtinskim deležem zagotovila Inles in Slovenska razvojna družba, manjši del pa so krili z dolgoročnim posojilom. (Delo) cioniranje pred volitvami, spomnimo se samo Demosa, ki je bil koalicija različnih strank v proporcionalnem sistemu. Tisti, ki danes računa s tem, da je samo večinski sistem dovolj za to, da i Borut Pahor ustvari koalicijo, po mojem mnenju podcenjuje organsko povezanost političnih večin. Če te samo volilni sistem prisili, da sodeluješ z nekom, tako partnerstvo nima enake teže, kot če bi z njim sodeloval tudi sicer. Združena lista želi sodelovati v novi politični večini, želi jo sooblikovati. Dejstvo, da smo mi partnerji v evropski socialni demokraciji, veliko pove o naši vrednosti tako doma kot v Evropi. Pred nedavnim sem se vrnil iz Milana, kjer je ZLSD postala pridružena članica evropske socialne demokracije. V Milanu so voditelji najpomembnejših evropskih držav podpisali pakt o zaposlenosti. Že se tem podpisom so pokazali, kaj je glavna politična ambicija te družine: Evropo narediti ne samo gospodarsko konkurenčno, ampak tudi socialno bolj pravično. Znotraj te evropske socialno demokratske oz. socialno liberalne usmeritve želi Združena lista oblikovati novo politično večino v Sloveniji. Na to se pripravljamo. Združena lista se spreminja tako kot vse stranke, ki želijo imeti perspektivo. Kdor se v času, ki se spreminja, ne spreminja, propade. Vsaka sprememba prinaša s sabo strahove, tveganje, a seveda tudi upanje. Zame kot predsednika Združene liste je pomebno, da z ekipo, ki vodi stranko, zmoremo njeno prenovo. Se pa zavedam, da bomo pri tem delu tako izčrpali svoje moči, da bo prav kmalu treba predati štafetno palico novi generaciji. Ena od mojih nalog je vzgojiti to novo generacijo, ki bo prevzela evropsko socialdemokratsko usmeritev v Sloveniji. Zato sem zelo zadovoljen, ker se je Mladi forum Združene liste zelo dobro prijel in da raste nova generacija mladih politikov, ki na drug način gleda svet in mesto Slovenije v njem.” ZA UREDITVE POČITNIŠKEGA DOMA V FAZANU - Prejšnji petek so si predstavniki novomeške občine na čelu z županom dr. Tonetom Starcem, šentjernejskim županom Francem Hudoklinom in škocjanskim županom Janezom Povšičem ter predstavniki novomeškega območnega združenja Rdečega križa ogledali dom za letovanje otrok v Fazanu in ugotovili, da takšen, kot je, ni primeren za letovanje otrok. Potem jih je sprejela še piranska županja Vojka Štular s sodelavci, kjer so se zanimali za odkup zemljišča, ki bi ga potrebovali pri prenovi oz. dozidavi doma. Novomeška občina se je zavezala, da bo čimprej pripravila idejni projekt prenove, ki bo osnova za nadaljnje postopke piranske občine, saj to zemljišče sedaj uporablja osnovna šola Lucija, zato bo potrebno ureditev doma uskladiti s potrebami te šole. (OZRK Novo mesto) * Kaj pomeni bolj kritična drža vaše stranke do vlade in predsednika Drnovška? “Zlasti pri starejši generaciji naših članov obstaja strah, da naša bolj kritična drža do vlade in premiera Drnovška daje politične priložnosti tistim, ki so od nas še bolj politično različni kot LDS. Po moje je treba iti skozi to preizkušnjo. Če bi mi preprosto pristali na to, da smo potuha nekomu, ne glede na to, če dela dobro ali slabo, samo da ni naš največji politični nasprotnik, bi izgubili vso kredibilnost. Politiko je treba voditi aktivno. Za to pa potrebujete trdne programske usmeritve. Združena lista pridobiva popularnost, ne hitro, ampak počasi. Sam niti ne želim hitre popularnosti, ker menim, da mora biti njena rast organska. V politiki ne gre samo za to, kaj hočete doseči, ampak tudi za to, kako hočete to doseči. Zame je zelo pomembno, da smo v partnerskem zavezništvu z zmernimi strankami. Političnega radikalizma se je treba bati. Tisti, ki danes premieru Drnovšku zamerijo njegovo kompromisno obnašanje, imajo samo delno prav. Kompromis je namreč sestavni del politike. Kar danes še loči stranke, je način političnega obnašanja. Kdorkoli bo prevzel vlado, bo moral delati kompromise. Kar jaz kritiziram pri Drnovšku, ni to, da sklepa kompromise, ampak kakšne komprosmise sklepa. V Sloveniji sedaj sklepajo kompromise, ki niso stvar državnega interesa, ampak le strankarskih preživetij.” • Kakšen je ugled in vpliv ZLSD na Dolenjskem? “Manjši, kot bi lahko bil. Tako kot še v nekaterih drugih predelih Slovenije, na primer v delu Koroške, v Prekmurju, bo treba tudi na Dolenjskem marsikje na novo postaviti vodilne ekipe, ki bodo poprijele za delo z novim elanom, to pa so predvsem mlajši ljudje. To ni generacijsko vprašanje, ampak politično. • Boste podprli kandidata za novega notranjega ministra? “Ne. To je stvar politične higiene. V parlamanetu ima koalicija večino, oni so se za kandidata za notranjega ministra dogovorili m naj tudi prevzamejo odgovornost. Bomo pa podrli njegovo politiko, če bomo mislili, da je prava. Prava politika pa je po naše umiriti in urediti razmere na ministrstvu in javno upravo potegniti iz strankarskih intrig. Če bo Šuklje delal v tej smeri, lahko računa na naso podporo.” ANDREJ BARTEU H. V SPOMIN NA AKADEMIKA STOJANA PRETNARJA - Prejšnji četrtek popoldan je bila v počastitev spomina na preminulega akademika prof. dr-Stojana Pretnarja, ki je bil leta 1989 imenovan za častnega občane novomeške občine, v predavalnici Dolenjskega muzeja žalna seja novomeškega občinskega sveta. O bogati življenjski in ustvarjalni poti akademika Pretnarja je spregovoril novomeški župan dr. Tone Starc, ki je mea drugim poudaril, da je akademik Pretnar kot odličen poznavalec kanonskega prava v zadnjih letih ob vprašanju slovenske denacionalizacije opozarjal na škodljive posledice podarjanja slovenskih gozdov. Vimenu Društva pravne kov Novo mesto pa je delo akademika Pretnarja kot znanstvenika in pr0je' sorja Pravne fakultete v Ljubljani osvetlil Bojan Avbar. Žalni seji je Pns0' stvoval tudi njegov sin dr. Borut Pretnar z ženo. (Foto: J. Domiž) Mariborsko pismo Poroka kot izhod iz socialne stiske žensk “Tempirana bomba” MARIBOR - V Mariboru, ki skupaj s svojo okolico z 32.000 brezposelnimi velja za nekakšno “socialno tempirano bombo”, je prejšnji teden dva dni uradoval varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Na koncu obiska je pripravil tiskovno konferenco, na kateri je med drugim povedal, da so se mnogi občani pritožili tudi zaradi prepočasnega dela sodišč, neučinkovitosti inšpekcijskih služb in prepočasnih postopkov denacionalizacije. Bizjak je ob tem opozoril tudi na nekatere “cvetke”. Tako je denimo neko državno podjetje, ki bi moralo na področju spoštovanja človekovih pravic dajati zgled drugim, pred 11 leti nezakonito odpustilo svojega delavca. Čeprav je po dolgotrajnih postopkih delavec na sodišču pravdo dobil, vodstvo javnega podjetja sedaj noče izvršiti pravnomočne sodbe, po kateri mora delavca ponovno zaposliti ter mu izplačati vse plače za nazaj. Državno podjetje tako prizadetemu delavcu skupaj z zakonitimi zamudnimi obrest- mi dolguje že več kot pol milijona mark, da o sodnh stroških niti ne govorimo. Po Bizjakovem mnenju bi v takšnih primerih predstavniki države v nadzornih svetih morali preveriti, kako racionalno so ravnala vodstva podjetij, in iz tega povleči določene konsekvence. Prav bi bilo, da bi takšne primere vzelo pod drobnogled tudi računsko sodišče. Sam bo o konkretnem primeru - gre za Dravske elektrarne Maribor - obvestil pristojno ministrstvo. Da so socialne razmere v Mariboru zares zelo pereče, Je potrdila tudi okrogla miza 0 položaju žensk v družbi, ki jo Je skupaj s številnimi vladnimi m nevladnimi organizacijami popravila območna organizacija Zveze Svobodnih sindikatov v Podraju. Udeleženke so povedale, da se nekatere ženske brez zaposlitve, zlasti če so samohranilke, same sploh ne morejo več preživljati, zato so se prisiljene - poročiti! Tudi sicer ženske nosijo najtežje breme tranzicije, saj je stopnj3 brezposelnosti žensk za 4 odstotke višja kot stopnja brezposelnosti moških. Plače žensk pa v povprečju za 20 odstotkpv Zaostajajo za plačami moških-Ženske tudi veliko težje najdejo zaposlitev kot moški. Po besedah sindikalne zaupnice v tekstilni industriji Branke Jurak pa morajo nekatere mlade delavke še pred zaposlitvijo podpisati svojo odpoved, ki jo delodajalec uporabi, če delavka zanosi ali če veliko izostaja od dela zaradi bolezni otrok. TOMAŽ KŠELA DOLENJSKI LIST Št. 10 (2585), ll. marca 19?! Novomeška kronika DELO - Z delom so težave: če ga ni, je hudo, če pa je, je včasih se hujše. Okleščena novomeška občina se otepa s prevelikim številom zaposlenih, v novih ob-etnah pa manjka upravnih delavcev. Zadnji predsednik novomeškega občinskega sveta, poslanec državnega zbora in sedanji svetnik v Mirni Peči Janez Mežan je povedal, da je več novomeških odvečnih občinskih uslužbencev povabil, naj pridejo službovat v Mirno Peč. Odgovor je bil vedno enak: “Hvala, ne. Pri vas bi bilo treba delati!” . HELIKOPTER - Pred časom je minister za promet in zveze obiskal dolenjske občine, skozi katere bo tekla nova avtocesta. Ministra so opozarjali, da je treba avtocesto zgraditi čimprej, kajti ob raznih zaporah sedanje magistralne ceste se močno poveča promet po lokalnih cestah, ki y°dijo tudi skozi naselja. Še pose-eJ to moteče občutijo v Mirni eci. Minister pa je mirnopeške-ga župana na hitro potroštal: tista vaša cesta je kar lepa. To sem opazil, ko sem se nad njo Pctjal s helikopterjem.” Če se visokoleteči minister že noče pe-Jati po tej cesti, naj drugič, pre-®n izustil kaj takega, na njej helikopterjem vsaj pristane. Iz 2raka se lukenj ne vidi. POTENCIALI - Ne nedavnem posvetu, ki so ga v Novem mestu Pripravili državni svetniki z območja Dolenjske, Bele krajine in osavja, naj bi beseda tekla o raz-ojmh potencialih občin, v glavnem pa so povprek besedičili o v "znanih in stokrat premletih cmh temah, kot so avtocesta, t®,eznjca- elektrika. Končalo seje kot se za takšne posvete Podobi: udeleženci so prostorno ugotovili, da so še eno opoldne mlatili prazno slamo, in P vrhu vsega še v času, ko poten-3 i vinogradov že kličejo k rezi. E na gospa je rekla, da so po-z'm gorjansko cesto od Vahte o Gospodične in naprej v • rje tako solili, da na Gor-a”e/^ ustreljene divjačine P °h ni treba dati v razsol. koncert ob 50-letnici N°Vo MESTO - V veliki dvo-TrH' hlturnega centra Janeza J h -tn*2 v s°boto, 13. marca, ob Tj',,., hastopila folklorna skupina šli 1 a . °žanca, ki letos praznuje ie m 'i'C0 .delovanja. Skupina se sim Ji?yila k°t ena najboljših zn-, ensk‘h folklornih skupin, tuid"a P.a je tako doma kot na m, kjer je veliko gostovala. ?H^ranjski drobiž KRtIa iZBOR rdečega ?nlA~ Člani in članice KO RK nem k k so na nedavnem obč-hn«c u’ kl so Sa imeli v Pod-(jel Pogledali svoje plodno več n 16 vre^no omembe. Naj-šim:,?Z°rnosti so namenili starej-vali n 1I\va*‘ciorn, ki sojih obisko-na h u , mu. Niso pozabili tudi čestitu tc in j'h razveselili s ke °’ zbirali denar in prispev-Pon|U r85 *-*režnico pa tudi za LJSTJAKCe V Lažkem- SEKru^OVILI ŠAHOVSKO žemb'i° ' URokojenci iz Žu-ročiih i t S0 dejavni na več pod-sk0 Vstanovili so tudi šahov-Vanu 1°’ Prvo njihovo tekmo- žemberPkub° ‘7' marCa V ŽU‘ ?-l'oRPTAVE NA OBČNI Kultu ~ e ^ni se je sestal odbor Pravi 1rnCRU ^mštva Dvor in pri-letu .Prograni dela v letošnjem lo ven , 0 društvo organizira-storn« turnih prireditev, na-Prinr. r^zmh gledaliških skupin, oživil,, ,0 slikarsko kolonijo, ni»dali B.cdahško dejavnost in Fujin n z Vdajanjem časopisa mešani °membno je tudi delo vodst, Pevskcga zbora, ki pod nekai °m Pr0*- Možeta vadi že g°stovanj'yCCV 'n S° PriPravlja na brih?Pe !S poGODBE - Po dodanih 'll 111:111 vseh zaintere- menskeoa B,radnj° novega večna-jekti n • . a na Dvoru so pro- P°dpije^avlieni in čakajo da jih vimen 1 ! zuPan Franc Škufca tudi v,U ° .e Žužemberk, ki bo hiemh lnvestit°rica pri tem po-'embnem objektu. S. M. MŠŠ L Z N A Š l H OBČIN Kteš Končno vodovod tudi za KS Podgrad Maja se začne gradnja vodovoda v krajevni skupnosti Podgrad - Za začetek sami zbrali 11 milijonov tolarjev - Računajo na prispevek občine in sklada za demografsko ogrožene PODGRAD - Krajevna skupnost Podgrad je edina v novomeški občini, ki v celoti nima vodovoda. V devetih naseljih z 250 gospodinjstvi in 1.200 prebivalci ni niti ene vodovodne pipe. In to kljub temu da je gradnja vodovoda v vseh programih samoprispevka, ki ga prebivalci te podgorske krajevne skupnosti plačujejo nepretrgoma že več kot 20 let. Kako je vodovod potreben, govori tudi dejstvo, da morajo celo te dni, ko je moče več ko preveč, zlasti v tja, kjer imajo več glav živine, vodo dovažati s cisternami. “Čez slaba dva meseca, maja, pa bo gradnja vodovoda v naših krajih končno stekla,” je napovedal Marjan Erpe, predsednik sveta podgrajske krajevne skupnosti. Kdaj bo gradnja končana, ne more nihče z gotovostjo napovedati, to je odvisno od tega, koliko bo na voljo denarja in kdaj. Vsekakor pa tudi pri tej stvari drži, da investicije niso končali tam, kjer je niso niti začeli. Potem ko so propadli poskusi, da bi z vrtinami prišli do ustreznega vodnega vira, so strokovnjaki končno naredili načrt, po katerem bosta Veliki in Mali Cerovec vodo dobila z dolške strani (ta vodovod bo napajal tudi Iglenik v KS Dolž), za ostale vasi pa bo voda prišla iz prečrpališča na Lokovnicah, in sicer za nižje ležeči Jurno in Koroško vas preko rezervoarja na Gabrovcu, za višje ležeče vasi pa bo rezervoar nad Podgradom. Celotna gradnja naj bi stala 312 milijonov tolarjev, od tega bi krajani in krajevna skupnost prispevali 65 milijonov tolarjev, še 5 milijonov KS Dolž za Iglenik, Marjan Erpe Težave zaradi razseljenosti Novomeška upravna enota posluje na štirih krajih NOVO MESTO - Novomeška upravna enota še vedno posluje v štirih upravnih stavbah, zaradi prostorske nepovezanosti posameznih služb in oddelkov težje organizirajo delo in pretok dokumentov, to pa povzroča tudi slabo voljo pri ljudeh, ki pri njih urejajo zadeve. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je načelnik novomeške Upravne enote Jože Pre-skar s sodelavci povedal, da zaradi prostorske nepovezanosti ne morejo vzpostaviti učinkovite sprejemne informacijske pisarne, poleg tega imajo težave tudi z dotrajano, nevzdrževano in nefunkcionalno stavbo na Novem trgu 6, katere lastnik je novomeška občina, ki pa nima interesa da bi jo obnovila. Kljub slabim razmeram za delo so v lanskem letu z enakim številom delavcev - že od leta 1995 imajo 93 zaposlenih - opravili več dela kot predlani. V reševanje so prejeli več kot 61 tisoč zadev, to je za nad 7 odst. več kot predlani. V primerjavi z letom 1997 pa so jih več tudi rešili, in sicer za 4,5 odst. Povečanje števila nerešenih zadev pa gre predvsem na račun vlog za vpis v kataster vinogradov. V preteklem letu so imeli več dela tudi zaradi uveljavitve novega zakona o varnosti v cestnem prometu, izdaje novih osebnih izkaznic in novega zakona o društvih. Na oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so med drugim zaključili komasacijski postopek na območju Mokrega Polja, Globodola in Sentjernejskega polja. V lanskem letu so opravili tudi veliko prometa s kmetijskimi zemljišči, čeprav gre predvsem za prodajo manjših kmetijskih zemljišč, medtem ko se celotna kmetija proda le redko. Zaradi vpisa podatkov v register in kataster vinogradov seje lani močno povečalo število vlog, vendar jih ne morejo reševati, ker še ni sprejet podzakonski akt glede vsebine registra. Na območju novomeške Upravne enote je okrog 1406 ha vinogradov, še vedno pa jih je pretežni del zasajen s samorodnico. J. D. ostalo pa, računajo, bo prišlo iz sklada za demografsko ogrožena območja, novomeške občine in Komunale. Do konca maja se bo iz prispevkov krajanov zbralo okoli 8 milijonov tolarjev, 3 milijone so za to namenili iz samoprispevka. “Tako smo z novomeško Komunalo za 11 milijonov tolarjev podpisali pogodbo o začetku gradnje,” je povedal Erpe. Pri gradnji tega vodovoda Podgorci upravičeno pričakujejo, da jim bo občina kar se le da pomagala. S pomočjo samoprispevka, so asfaltirali vse ceste v krajevni skupnosti in danes prideš po asfaltu tako rekoč do vsake hiše. Pred-tem pa je na ozkih poteh do nekaterih vasi po sredi še rasla trava. Prvo telefonsko omrežje so zgradili izključno z denaijem krajanov in s samoprispevkom. Zgradili so nov gasilski dom, ki služi tudi za vse druge družbene namene. Sami poskrbijo za pluženje snega na več kot 11 km vaških cest in poti. “Od večjih del nas čaka še gradnja mrliške vežice in razširitev pokopališča v Podgradu,” pravi Erpe. A. BARTELJ PREDAVANJE IN KONCERT NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v petek, 12. marca, na koncert novomeške skupine Z’Kovači, ki bo ob 21. uri v klubu pod kavarno. V soboto, 13. marca, pa bodo ob 19.30 v galeriji Luna organizirali potopisno predavanje Igorja Ajdiška in Gašperja Jakopina z naslovom Čile in Bolivija. Vstopnine ni. MONOKOMEDUA BUŽEC ON, BUŠCA JAZ NOVO MESTO - V torek, 16. marca, ob 19.30 bo v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine monokomedija Marjana Tomšiča Bužec on, bušca jaz, v režiji Borisa Cavazza, ki jo bo odigrala Saša Pavček. Predstava je izven abonmaja. ■PRIZNANJA CIVILNI ZAŠČITI - Ob I. marcu, dnevu civilne zaščite, je novomeški župan dr. Tone Starc na priložnostni slovesnosti izročil občinska priznanja in praktične nagrade. Dobili so jih: Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, Jamarski klub Novo mesto in PGD Kamence. Na fotografiji: predstavniki nagrajencev s poveljnikom Civilne zaščite mag. Janezom Kržanom in županom dr. Tonetom Starcem (drugi in tretji z leve). (Foto: A. B.) PRIZNANJA V ŠENTJERNEJU - Ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite, so v četrtek 4. marca, na šentjemejski občini slavnostno podelili nagrade in priznanja najbolj prizadevnim na tem področju. Iz rok sentjernejskega župana Franca Hudoklina so priznanja prejeli: Marija Rangus, aktivna članica prostovoljnega gasilskega društva Šentjernej, Pavle Turk, ravnatelj šentjemejske osnovne šole, ki je dejaven na številnih področjih dela in življenja v občini, in predstavniki prostovoljnega gasilskega društva Mokro Polje. Hkrati pa je župan čestital tudi letošnji dobitnici bronastega znaka Civilne zaščite RS Zvonki Jamnik. Slovesno podelitev je popestril nastop Sentjernejskega okteta, ki je zapel nekaj pesmi iz svojega repertoarja. (Foto: M. Hočevar) V Mirni Peči izbirajo praznik Ustanovili bodo posebno komisijo, ki bo pripravila predloge za občinski praznik in simbol občine OSREDNJA DOLENJSKA NA SEJMU ALPE ADRIA NOVO MESTO - Novomeška, šentjernejska, mirnopeška in žužemberška občina ter Dolenjska turistična zveza, se bodo tudi letos predstavile na sejmu Alpe Adria 1999, ki bo v Ljubljani od 9. do 14. marca. V četrtek, 11. marca, bo turistična predstavitev Straže z okolico in rafting kluba Gim-pex iz Straže, v petek, 12. marca, bo ob 12. uri turistična predstavitev šentjemejske občine, nastopil pa bo tudi šent-jernejski oktet, ob 15. uri bo predstavitev mirnopeške občine. V soboto, 13. marca, dopoldan se bo predstavilo turistično društvo Ratež, popoldan turistično društvo Šmarješke Toplice, za njimi pa še turistično in kulturno društva z Otočca. V nedeljo, 14. marca, se bo predstavila še Suha krajina. MIRNA PEČ - Prejšnji torek so člani mirnopeškega občinskega sveta na 3. seji sprejeli statut in poslovnik občine ter razpravljali o določitvi simbola občine in o občinskem prazniku. Zupan Zvone Lah je prepričan, da imajo v Mirni Peči ljudi, ki bi to znali narediti. Na predlog župana Laha kot tudi svetnika Janeza Mežana so se odločili, da imenujejo posebno komisijo, v katero bodo povabili predstavnika mirnopeške osnovne šole, potem Toneta Pavčka, Antona Pusta, Jožeta Slaka in druge. Ko bo poslovnik objavljen, nameravajo v občinski upravi zaposliti delavca gradbene stroke, ki bo strokovno spremljal gradnje v občini. Svetnike je župan Lah seznanil s pripravljalnimi deli za mrliško vežico, ki jih je izvajal Pionir Standard. Ker je šlo podjetje v stečaj, se za dokončanje teh del dogovarjajo z Gradbenim podjetjem Grosuplje. Svetniki so se tudi odločili, da bodo pred sprejetjem plana dela oz. proračuna v tem mesecu po občini organizira- • V Mirni Peči so svetniki sprejeli že tudi pravilnik o plačah funkcionarjev. Plača njihovega nepoklicnega župana znaša okrog 79 tisočakov neto, plača podžupana, ki ga še niso imenovali, bo namesto do 80 odst. županove plače, kot dopušča zakon, znašala največ 50 odst. županove, plače svetnikov, za katere zakon pravi, da so lahko do 15 odst. županove, pa bodo v Mirni Peči znašale največ 10 odst. županove plače. Za samo prisotnost na seji bodo dobili le 30 odst. od 10 odst., ki bi svetniku pripadali za aktivno delo, kar pomeni dobra 2 tisočaka na sejo, in to brez kilometrine. li zbore krajanov, tako kot so jih doslej v krajevni skupnosti.Na koncu je beseda nanesla tudi na nedavne težave z elektriko. Eden od svetnikov je dejal, da pol metra snega ne more biti opravičilo odgovornih za oskrbo. “To je zadnjič, da smo dopustili, da temu rečejo katastrofa,” je pribil. J. DORN1Ž OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV- V petek, 5. marca, ob 15. uri je bil v Kulturnem domu v Mimi Peči občni zbor Društva invalidov Novo mesto in praznovanje dneva žena, ki sega je udeležilo 180 članov. Prisotni so lahko prisluhnili poročilu o delu društva v preteklem letu in programu za tekoče leto, ki so ga po krajši razpravi tudi potrdili. Po končanem občnem zboru je bila v počastitev dneva žena na sporedu krajša gledališka predstava, v gostišču Novljan pa so postregli z zakusko, za zabavo in ples pa je poskrbel ansambel Mavrica. Društvo invalidov čestita vsem članicam za 8. marec! (M. Golob) Končali razpravo o županovi plači Za povračilo stroškov pri zbiranju podatkov o žrtvah vojne in povojnih pobojev so bivšemu svetniku Ladislavu Hočevarju namenili 300 tisočakov tolarjev plačila ŠKOCJAN - Na 3. seji škocjanskega občinskega sveta so med drugim poleg poročila nadzornega odbora glede poslovanja občine v lanskem letu, ki ni ugotovil nepravilnosti, ponovno obravnavali tudi izplačevanje stimulacije župana, kot so to svetniki zahtevali na prejšnji seji. Izplačevanja je prejšnji občinski svet obravnaval na izredni seji tik pred volitvami. Zaradi suma, da gre za nezakonita izplačila, je stari občinski svet sklenil, naj to presodi računsko sodišče. Ta sklep pa je župan Janez Povšič potem zadržal. Ob pregledu zapisnika te seje, ki pa ga je obravnaval že novoizvoljeni občinski svet konec januarja, so nekateri svetniki ta problem spet načeli in po burni razpravi sklenili, da se točka o županovi stimulaciji v preteklem mandatu ponovno uvrsti na dnevni red na naslednji seji. Župan Janez Povšič je v obrazložitvi zapisal, da bi o višini stimulacije moral odločati pristojni občinski organ, kar pa bi moralo biti predhodno opredeljeno v občinskem statutu, vendar podzakonskega akta občina ni imela, zato je župan prepričan, da zakon ni bil kršen. Občinski svet je vsa štiri leta sprejemal proračune in zaključne račune in tudi poročila nadzornega odbora, kije po zakonu o lokalni samoupravi najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Na ponedeljkovi seji ugotovili, da nimajo pravice glasovanja o tem, ker je sklep, ki ga je župan zadržal, sprejel prejšnji občinski svet. Poleg tega so kršitve v pristojnosti nadzornega odbora, ki pa le-teh ni ugotovil. Poleg tega po novem plače občinskih funkcionarjev, tudi županovo, določa zakon, zato so škocjanski svetniki zaključili razpravo o županovi plači za nazaj. Obravnavali so tudi obračun stroškov za zbiranje podatkov o žrtvah vojne in povojnih pobojih, ki jih je za knjigo Leta velikega dozorevanja zbiral bivši svetnik Lado Hočevar. Na prejšnjem svetu so namreč obravnavali njegovo vlogo, v kateri je navedel, da je opravil preko 700 ur in prevozil okrog 2500 kilometrov, navedel pa je tudi 85 tisočakov materialnih stroškov. Ker zahtevek ni bil finančno ovrednoten, je občinska uprava pripravila obračun, ki je znesel 508.750 tolarjev. Župan Janez Povšič je povedal, daje bilo prodanih 476 knjig oz. 585 skupaj s tistimi, ki so jih reprezentančno razdelili, za ostale knjige pa ne ve, kje so. Se enkrat pa je poudaril, da bi bil najbolj vesel, če bi stroške Hočevarju poravnali od prodaje knjige. Izdaja knjige jih je stala nekaj manj kot 2 milijona tolarjev. Marija Halas je menila, da povračilo stroškov ne morejo vezati na prodajo knjige, saj ima knjiga monumentalno in zgodovinsko vrednost, poleg tega takrat odbor ni določil, do kdaj morajo biti knjige prodane. Poudarila je še, da Lado Hočevar ni pričakoval povračila stroškov, če pa mu bo občina za to kaj namenila, bo dve tretjini zneska namenil za opremo cerkve na Stopnem. Na koncu so svetniki sprejeli, da Hočevarju namenijo za povračilo stroškov 300 tisočakov. J. DORNIŽ ■ Sprehod po Metlik[ SPRENEVEDANJE - Metličani se imajo, tako kot tudi sicer prebivalci naše države ob južni meji, za drugorazredne državljane. Zdi se jim, da jih gospodje iz bele Ljubljane velikokrat potegnejo za nos. Tako še vedno ne morejo pozabiti primera izpred dobrih štirih let, ko so ostali na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki brez fitosanitarne inšpektorice. Decembra 1994 sojo namreč umaknili z mejnega prehoda, in ko so iz Metlike vprašali na republiko, zakaj tako, so jim v državnem vodstvu pojasnili, da zato, ker so tovrstno službo ukinili na hrvaški strani mejnega prehoda. Ko so potem Metličani poklicali še v sosednjo državo, so jim Hrvati povedali, da so januarja umaknili fitosanitarno službo z mejnega prehoda zato, ker so mesec dni predtem to storili Slovenci na metliškem mejnem prehodu... POKUŠANJE - Vinogradniki so na nedavnem občnem zboru Društva vinogradnikov Bele krajine med drugim slišali, da bodo čez leta morda dali svoja vina za pokušanje v grajsko klet celo zastonj, pa še srečni bodo, da bodo njihova vina ljudje spoznali! Nato je bilo slišati, da so sicer pripravljeni dati vino zastonj za tiste, k* bi ga želeli spoznati in pozneje tudi kupiti v večjih količinah. A da bi se z njihovo muko napajali pijančki? Ne, to pa že ne! 1—5 | Črnomaljski drobif^ SEJANJE - Svetnik Jani Ste: pan iz opozicijske SDS je na prvi seji sveta v novem mandatu predlagal, naj bi seje črnomaljskega občinskega sveta ne bile ob ponedeljkih ali petkih. Druga seja je bila v ponedeljek, tretja pa v petek. Pa je na tretji seji pretekli teden Stepan spet mik) prosil, naj bi ne sejali ob petkih. Župan Andrej Fabjan mu je obljubil, da prihodnja seja res ne bo v petek, a je hkrati pristavil, da bi bile seje, če bi hotel nagajati, celo ob sobotah ter da je slišati, da bodo morda celo seje državnega sveta, katerega član je tudi Fabjan, ob sobotah. Bog ne daj! Sedaj poslan; ci zapravljajo davkoplačevalski denar za svoja (brez)plodna razpravljanja pet, potem bi ga pa šest dni v tednu! ZAHVALE - Na adlešišketn Pi elu je prišlo že kar v navado, da se organizatorji vsako leto zahvalijo (skoraj) istim ljudem, ki v zahvalnem govoru vsako leto uporabijo (skoraj) iste besede, m | ti ljudje (skoraj) praviloma ne živijo v Adlešičih. Tako je bilo tudi letos. Na domačinko Katico Adlešič, ki je postavila na oder letošnjo prireditev in se med njo potila za odrom, se z zahvalo m spomnil nihče. Je že tako, da nihče ni prerok v lastni deželi. j SEMAFOR 1 - Pred kratkim J« pricurljala v javnost vest. kako so Črnomaljci kupovali semafor. K? jim je trgovec sporočil, da je nji' hov naročeni semafor prišel v trgovino, sta sc ponj odpravila dva C rnomaljca. A ko sta odprla škatlo s semaforjem, je eden od njUu začuden vprašal: “Kje je pa križišče?” Trgovec pa še bolj začudeno nazaj: “Ob vašem naroči11 sem razumel, da želite Črnomaljci le semafor in ne vsega legolan-da!” SEMAFOR II - Črnomaljca sta se torej vrnila domov s semaforjem, križišče pa so potem Črnomaljci našli kar v svojem mestu. Semafor so sicer postavil1' | a že tri mesece na njem utripa le oranžna luč. Sosedom Metličanom je končno le uspelo dognan, zakaj je tako. Odgovorni v Črnomlju si ne upajo prižgati vseh treh luči na semaforju, ker se bojijo, da bi meščani potem plesali okrog semaforja, ker bi mislili, da so v disku. Semiške tropine^ KROŽIŠČE - Semičani p11 pravijo, da ne bodo še tako kmam i postavili semaforja v svojem občinskem središču, ker se bojijo, da bodo potem zaradi tcga vsaj tolikokrat v Semiških trop1" nah. kot so Črnomaljci v Črnomaljskem drobirju. Pa morda se- ; mafor v križišču pri vinoteki PeC5 sploh ne bi bil odveč. Zlasti prl šlcki, ki Semič bolj slabo pozna jo, navadno krožijo okrog lipe-stoji sredi križišča, prepričani, o j so Semičani v štirih letih, odW j imajo zopet svojo občino, |0*' v napredovali, da imajo kot p[v' Beli krajini celo krožno križišče^ Da ob opletanju okrog dreves naredijo kar precej zmede v sem1 škem prometu, ni potrebno p°sC. hej poudarjati. Kaže, da bi J1 umiril le semafor. Vendar taks® z lučmi v treh različnih barvah- Mii i 2 N A Š I 1 rl OBČI m MMi Sabina Šebalj Pomoč brezposelnim Na črnomaljskem Ziku nudijo brezposelnim brezplačno učno pomoč ČRNOMELJ - Sabina Šebalj je bila kot brezposelna diplomirana biologinja od lanskega oktobra prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. V začetku tega leta pa je preko javnih del pričela na črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) z brezplačno učno pomočjo brezposelnim, ki se v različnih programih izobražujejo na Ziku. “Petdesetim slušateljem smo poslali anketo in povabilo, da se lahko k nam obrnejo po pomoč. Vendar je anketne lističe vrnilo le 10 ljudi. Zavedamo se, da je to šele začetek, da ljudje še ne poznajo tovrstne učne pomoči, da pa jo bodo gotovo iskali, ko jo bodo najbolj potrebovali, torej pred izpiti,” je povedala Šebaljeva. Med tistimi, ki so vrnili ankete, jih največ želi pomoč pri matematiki, kemiji in angleščini, na Ziku pa jim lahko pomagajo tudi pri biologiji in poznavanju blaga. Sicer pa je pomoč lahko individualna ali skupinska, enkrat ali večkrat na teden, ali zgolj občasno, anketiranci pa so priznali, da bi najpogosteje potrebovali ponovitev osnovnih znanj. “Tiste, ki bodo želeli pomoč pri tujem jeziku, bomo lahko vključili tudi v središče za samostojno učenje, ki smo ga nedavno odprli na Ziku,” je še povedala Sabina Šebalj, ki tudi sama dela v tem središču. M. B.-J. OBČNI ZBORI DU ČRNOMELJ ČRNOMEU - V petek, 19. marca, bo ob 9.30 občni zbor društva upokojencev v obrtnem domu v Črnomlju. Izročili bodo pohvale in priznanja ter 80-letnikom posebne čestitke. V Adlešičih bo zbor upokojencev v nedeljo, 14. marca, ob 9. uri. Preteklo nedeljo je bil zbor v Dragatušu. MUZEJU SREBRNA PLAKETA METLIKA - Konec preteklega tedna so bile v vseh treh belokranjskih občinskih prestolnicah prireditve ob mednarodnem dnevu žena. Medtem ko so Semičani in Črnomaljci povabili v goste nastopajoče od drugod, so Metličani sami pripravili program. Tako so se v kulturnem domu s pesnitvijo “Bela pravljica” Janeza Menarta predstavili člani gledališke skupine Tekstilne šole Metlika. O pomembni vlogi žena, zlasti belokranjskih, je spregovoril metliški župan Slavko Dragovan. Član glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB Slovenije Ludvig Golob pa je Belokranjskemu muzeju iz Metlike izročil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije. Muzej si jo je prislužil za vzorno urejeno zgodovinsko dokumentacijo o razvoju NOB v Beli krajini v muzejski zbirki novejše zgodovine. Gašperič je pooblastil Vlašiča V podzemeljski osnovni šoli z vsemi pooblastili ravnatelja Gašperiča opravlja ravnateljsko delo Stane Vlašič - Zavrnil očitke na račun prevozov • Kmalu računalniška učilnica PODZEMELJ - Od začetka letošnjega leta je za opravljanje poslov ravnatelja v osnovni šoli Podzemelj z vsemi pooblastili s strani ravnatelja Tonija Gašperiča pooblaščen Stane Vlašič. Njegovo funkcijo je potrdilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Do 1. marca je hkrati poučeval v 4. razredu, od takrat pa opravlja le ravnateljsko delo. Volitve za novega ravnatelja pa bodo v šoli razpisali, ko bo Gašperič zaradi zdravstvenih težav odšel v pokoj. IZVOLILI NOVO VODSTVO ZB ČRNOMELJ - Mestna organizacija ZB NOV organizira letne skupščine običajno pred dnevom žena. Letos je bilo posebno slovesno. Po kulturnem programu je bila volilna konferenca. V zadnjem štiriletnem obdobju je bilo delo organizacije zelo uspešno. V preteklem letu ji je ob pomoči občinske organizacije uspelo na novo postaviti spomenik, ki je spominjal na prvo partizansko akcijo v Beli krajini, ko so partizani v avgustu 1941 pri Vranovičih napadli italijansko postojanko. Prejšnji spomenik so pred leti vandalsko uničili. V akciji za postavitev spomenika sta se posebno izkazala prvoborec Blaž Pahulje in predsednik mestnega odbora Rade Vrlinič. Podzemljska osnovna šola je ena od dveh v metliški občini. Obiskuje jo 169 otrok iz 18 vasi. Zaradi velikega šolskega okoliša je kar 155 otrok, torej 85 odst., vozačev. “Prevoze opravlja samostojni podjetnik Anton Bajuk, ki ima pogodbo s šolo, kjer je tudi hišnik. Vsi vozači imajo prevoz zastonj. Slišali smo sicer očitek, da se prvi otroci odpeljejo od doma že ob 6.15 zjutraj in da je to prezgodaj. Ker pa se predure začnejo že nekaj minut čez sedmo, je razumljivo, da mora voznik začeti voziti dovolj zgodaj. Bo pa za novo šolsko leto znova razpis za prevoznika,” je dejal Vlašič. V podzemeljski šoli poteka tudi mala šola, v kateri je sedaj 17 otrok. “To je dobro, saj nam bodo sedanje izkušnje gotovo pomagale pri uvedbi devetletne osnovne šole, s katero pa ne nameravamo TEČAJ ŠIVANJA METLIKA - Tekstilna šola Metlika organizira 50-urni začetni tečaj šivanja in krojenja. Začetek bo v petek, 26. marca, ob 16. uri v Tekstilni šoli, prijavite pa se lahko do 20. marca na tel. 58-699, kjer dobite tudi podrobne informacije. at) Stane Vlašič Opozicija zapustila sejo sveta SKD in SDS v občinskih odborih nista hoteli biti zgolj statistki, zato sta raje umaknili predlagane člane v odborih in odšli - O električnem mrku (šele) na prihodnji seji ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski svet iz seje v sejo podira rekorde. Medtem ko je druga seja trajala pet ur in pol, je bila tretja pretekli teden dolga le četrt ure manj kot sedem ur. Iz opozicijskih SKD in SDS so predlagali še dodatno točko dnevnega reda o posledicah zaradi izpada električne energije, ko je proizvodnja v Beli krajini stala dva dni in še tretji dan ni bila sposobna za zagon. Ža dodatno točko je bilo 11 svetnikov, prav toliko pa brez mnenja, torej vzdržanih, in točka ni prišla na dnevni red. Župan Andrej Fabjan je obljubil, da bodo gradivo pripravili za naslednjo sejo. Ko je tekla beseda o organizaciji občinske uprave, je Peter Dichlberger menil, da je predraga. Zanimalo gaje, kako bosta šla župan in vladajoča koalicija pred občane s predlogom o referendumu za občinski samoprispevek, po drugi strani pa se občinska uprava bohpti in draži. Fabjan je odgovoril, da bodo ljudje glasovali za samoprispevek, če bodo v občinskem svetu dosegli politični konsenz. Načrtujejo dve milijardi tolarjev vredno naložbo v obkolp-ski vodovod, kanalizacijo v Gribljah in športni center Loka. V petih letih bi s samoprispevkom zbrali 600 milijonov tolarjev, 400 milijonov tolarjev bi primaknili iz občinskega proračuna, milijardo bi prispevala država. Po njegovem je osnova organizacije občinske uprave v javnih potrebah občanov, ki jim 18 zaposlenih ni kos. Zato so odprta štiri nova delovna mesta, kar bi veljalo dodatnih 7 milijonov tolarjev na leto. Seja se je zavlekla predvsem zaradi kadrovskih zadev. Opozicijski SKD in SDS sta namreč zahtevali dva od treh članov v Jeseni začetek semiške devetletke Nekateri starši so se sicer obotavljali, a so do začetka marca vsi podpisali izjave, da soglašajo s poskusnim uvajanjem devetletne šole v 1. razredu - Priprave po rokovniku nadzornem odboru. V odborih za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo ter za družbene dejavnosti so želeli po dva od petih članov, predsedniška mesta pa so prepustili poziciji. Dejali so, da želijo v teh komisijah tvorno sodelovati, ne pa biti s po enim članom v vsakem odboru zgolj statisti. Pozicija (SLS. LDS, ZLSD, DeSUS) si je vzela dolg odmor, župan pa je po njem dejal, da vztrajajo pri svojem: dve mesti za opozicijo v nadzornem odboru in po eno v ostalih dveh. Potem sta v 40-minutnem odmoru o tem razpravljala opozicija in župan. Po njem je Pavel Zajc iz SDS sporočil, da umikajo svoje kandidate, če ne bo ugodeno predlogu o dveh opozicijskih članih v omenjenih dveh odborih. Pozicija je še naprej vztrajala pri svojem. Takrat je umaknila svoje kandidate tudi SKD in skupaj s svetniki SDS so pri tej točki zapustili sejno sobo. Na županov predlog so volitve z izjemo nadzornega odbora vseeno izvedli, manjkajoče člane odborov pa bodo znova kandidirali in k temu povabili tudi opozicijo. M. BEZEK-JAKŠE zanima. Sicer pa nameravajo v letošnjem letu urediti tudi okolico šole in fasado stavbe. V prihodnjem letu naj bi stavba dobila tudi novo kritino. M. BEZEK-JAKŠE začeti, preden ne bo obvezna, torej pred šolskim letom 2003/ 2004. Do takrat bomo morali rešiti še kadrovska in prostorska vprašanja,” je pojasnil Vlašič. V letošnjem šolskem letu ima prednost ureditev računalniške učilnice v bližnjem športnem domu nogometnega kluba Kolpa, ki bo ena bolje opremljenih učilnic v belokranjskih šolah. V njej se bodo usposabljali tudi učitelji ter drugi krajani, ki jih računalništvo PRVO OCENJEVANJE VIN NA RADOVIČI RADOVIČA - Krajevna skupnost Radoviča je nedavno pripravila na Radoviči prvo ocenjevanje vin, ki naj bi v prihodnje postalo tradicionalno, nanj pa bi lahko prinesli vino v oceno vsi belokranjski vinogradniki. Sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval dr. Mojmir Wondra, je tokrat ocenila 135 vzorcev vin 18 različnih sort, prevladovala pa sta belokranjsko belo in metliška črnina. Najbolje so bili ocenjeni laški rizlingi pozne trgatve: Janez Janžekovič z Radoviče je zanj prejel oceno 18,76, Anton Krašovec iz Metlike 18,34 in Jože Gosenca iz Metlike 18,08. Dobro so se odrezali še laški rizling (18,12) družine Jaklje-vič z Grabrovca, rumeni muškat (18,00) Jožeta Gosence z Radoviče ter šardone (17,92) Milana Vajde iz Metlike. Med metliškimi črninami je bilo najbolje ocenjeno vino Jožeta Cesarja z Radoviče (16,62), med belokranjskimi belimi pa vino Antona Nemaniča iz Šlamne vasi (16,74). BELOKRANJCI NA SEJMU ALPE-ADRIA ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Ta teden poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Alpe-Adria, ki nosi naslov “Leto kulinarike in vina v turizmu”. V hali B in pred njo se predstavljajo tudi vse tri belokranjske občine. V torek, na otvoritveni dan, se je predstavilo 11 zasebnih gostincev iz metliške občine, podjetje GTM, vinogradniška družina Sturm, turistična agencija Palma tours ter Marija Prašin z izdelovanjem spominkov. V sredo je bila na ogled ponudba turističnih kmetij Bahor iz Dragovanje vasi in Žagar iz Damlja, Društva kmečkih žensk Dragatuš in Društva vinogradnikov Črnomelj. Danes, v četrtek, se predstavlja društvo Krnica iz Velikega Nerajca ter sodar iz Turističnega društva Adlešiči. Jutri in v soboto bodo gostovali Semičani s folklorno skupino Semiška ohcet, Turističnim društvom in Društvom kmečkih žensk, v petek pa tudi vinogradniško-sad-jarska kmetija Malnarič. Za zaključek se bodo v nedeljo predstavili Turistično društvo Adlešiči, avtokamp Katra iz Vinice in turistična agencija Klepec iz Pustega Gradca. KONCERT METLIŠKIH GODBENIKOV SEMIČ - Občina Semič in Mestna godba Metlika vabita na koncert Mestne godbe Metlika, ki bo v soboto, 13. marca, ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu, posvečen pa bo mednarodnemu dnevu žena. SEMIČ - Poleg metliških sedmošolcev bodo v prihodnjem šolskem letu pričeli z devetletno osnovno šolo tudi semiški prvošolci. Metliška in semiška osnovna šola sta namreč edini v Beli krajini, ki bosta jeseni poskusno uvedli devetletko. Kot je povedala ravnateljica semiške šole Silva Jančan, priprave na novi program potekajo v skladu z rokovnikom ministrstva za šolstvo in šport. S starši otrok, ki bodo septem- pojasnila Jančanova. Priprave na bra s šestimi leti zakorakali v 1. razred, so imeli na semiški šoli štiri sestanke, sredi februarja pa je bil vpis za šolske novince. Ob vpisu so starši 31 od 40 otrok podpisali izjavo, da soglašajo s poskusnim uvajanjem devetletke, eden je dejal, da bo otroka prepisal v črnomaljsko osnovno šolo, osem pa jih je bilo za devetletko, če se bo tako odločila večina. “V začetku marca pa so vsi podpisali izjave. Tako bodo jeseni na matični šoli štiri oddelki L razreda, in sicer dva devetletke ter dva osemletke. Na podružnični šoli na Štrekljevcu bosta v kombiniranem oddelku združena prva razreda osemletke in devetletke. Na Štrekljevcu so se namreč starši odločili, da šola v vasi ostane, zato bomo tudi tam uvedli devetletko,” je poskusno uvajanje devetletke potekajo v dveh timih. V strokovnem timu se na delo pripravljajo po tri učiteljice in vzgojiteljice. Projektni tim pa je pripravil načrt za devetletno šolo, po katerem se učitelji strokovno izpopolnjujejo. Predvideli so tudi organizacijo jutranjega varstva vozačev, prevozov učencev, podaljšanega bivanja, prehrane, nabave učne tehnologije. Na matični šoli nimajo prostorskih težav za dodatni 1. razred, saj imajo že sedaj v njej dva oddelka male šole, prihodnje leto pa bo tam 1. razred devetletke. Oddelka sta tudi že ustrezno opremljena, za podružnico pa bodo opremo nabavili do konca junija. Ker zakon predvideva prevoz učencev 1. razreda devetletke od doma do šole, bodo v šoli podaljšali proge še na Staro Goro, Brstovec in Vinji Vrh. Prehrano bodo za otroke v devetletki pripravljali tako, kot jo sedaj za male šolaije. Učbenike pa bodo starši lahko dobili v učbeniškem skladu in zanje plačali tretjino cene za * V semiški šoli so imeli v začetku v načrtu tudi uvedbo devetletke v 7. razred, a so od tega odstopili, ker so med pripravami za pridobivanje soglasg staršev ostali brez učiteljice angleščine. Sicer pa so v Semiču, kot je dejala Jančanova, v primerjavi z nekaterimi drugimi šolami v prednosti, saj so v vrtcu delali po metodologiji “korak za korakom”, ki je zelo podobna metodologiji v L razredu devetletke. obrabnino. Starši, ki so upravičeni do regresiranega plačila varstva v vrtcu, pa bodo za otroke v 1. razredu devetletke upravičeni do regresirane prehrane in cene učbenikov. M. BEZEK.-JAKŠE - SPREJEM TA ČASTNEGA KONZULA - Vseslovenski odbor v Kanadi, ki mu predseduje metliški rojak Ivan Plut, je s pomočjo drugih društev v kanadskem južnem Ontariu pripravil slavnostni sprejem za Jožeta Slobodnika (na fotografiji drugi z desne), sicer belokranjskega rojaka iz Bojanje vasi pri Metliki, ki je postal prvi slovenski častni konzul za južni Ontario. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik Slovenije v Ottawi dr. Božo Cesar, v kulturnem programu pa se je predstavil dekliški pevski zbor Plamen pod vodstvom Marije Ahačič-Pollak. (Ivan Plut) Drobne iz Kočevja niti teden brez pri- REDITVE - Za popestritev kul-turnega dogajanja v Kočevju že vrsto Tet neutrudno skrbi kočevska knjižnica, svoje pa doprinaša tudi domači muzej. Od lani je °kI-ePljen z novo močjo tudi občinska uprava, v kateri ima po odhodu Martina Marinča na skrbi kulturo Ivica Kaplan, z občinske uprave na Center za promocijo m razvoj turizma pa sta prešli basa Gorše in Lejla Kratina, ki se v želji, da bi Kočevje postalo zanimivo za turiste, po svojih močeh trudita, da bi se v Kočevju vedno kaj dogajalo”. Da bi pritegnili več gostov, se v zadnjem Casu vse pogosteje pojavlja kot organizator različnih kulturnih prireditev hotel Valentin, ponovno aktiven je postal pred leti obujeni klub kočevskih študentov, z začetkom letošnjega jeta pa je pričela z delom tudi kočevska izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki vodi Andreja Repar. Po vsem em sodeč, Kočevje ne le da ne bi smelo nikoli več doživeli kul-urnega mrtvimla, kot se je to že zgodilo pred nekaj leti, marveč bi Kočevju poslej ne smel miniti e.en, ne da bi se od Prireditev! ; odvila kakšna Ribniški zobotrebci OPTIMALIZACIJA - V ribni-■ em Inlesu, ki je lani izvozil kar odstotkov celotne proizvod-je, se kljub vsem težavam, ki jih en 'J0 že vse od razpada nekoč otnega jugoslovanskega tržišča 0 PJeJ> ,ne predajajo. Nasprotno! akar je lani vajeti upravljanja Podjetja prevzel v svoje roke dot-vdanj, direktor ITPP-ja Andrej ™ate- so postali še bolj široko-P tezni. Razmišljati so začeli celo “Ptimalizaciji celotne panoge. ki bi jo lahko dosegli z večjim potovanjem proizvajalcev stavb-®.a Pohištva. Korak v tej smeri T z5 storili z blagovno znamko h ih-’ Poti katero trenutno na 5 S'h prodajajo pet izdelkov, r_pa bi vključili tudi sprva ■nanjse proizvajalce, ki si samo-jnega nastopa na tujih trgih ne ZvJ° Pr'voščiti, kasneje pa ,l.,e,da tudi večje proizvajalce . . “nega pohištva. Inles bi po vcnsTit,rt'h Za skuPni nast°P sl°' , proizvajalcev stavbnega nri'StVa-P°stal nosilec te panoge olnH as' Pa b‘ i>'l° zelo lepo in, n na to’ daJc Inles naš največ-npo ,aia'ec 'n izvoznik stavb-no r e lva' >udi prav nič čud-ln t ?- j1 *e Inlesu predtem uspe- zadolženSifnOSPlaVati iZprC' PRIREDITVE v marcu kr>P?^^POL-JE' V letošnjem edarju prireditev občine Do-repolje je načrtovanih od 20. do rin ',nar,ca več prireditev za mate-nski dan (Struge, Ponikve, Ko-Polje, Videm), 28. marca, veli-raj ? sejem (šola Ponikve) in zstvo Kostel z novo ntarr" 'n kart0- v soboto- 13-na Pa se h° predstavila obči-samostojno. Zad JEJO DREVJE -nn„-dePadav'ne snega so spet obLav‘le Precej škode tudi v drevi.! 7?stel>in to predvsem na . v*vju. Lestari; i. drevi,, r . ..a drev • • tarJi so najprej očistili Še obkn|Ve!magistralko’ zdaJ Pa Mir, “!psko cesto Dol-Fara- sadr« !!ČI, .ydiko škode je tudi v Sadovnjakih. Gao1EZOVANJe SADNE- c» bo k VJA ‘V srcdo’ 17' mar' Kuži; ° uri pri Mavroviču v nega i P°kazala obrezovanje sad- P0ll(1/Cvia jnž. Ljuba Turk Šega. nia t ..I11 Pr|kaz za območje Ba- nja I l. p ‘Kaz za območje Ba- 22. h °^e h° kasneje (v času od tum " ,*■ rnarca), natančni da-Si sporočen na plakatih, h) nr!,° ° OBČINI-Minu-župan vj.° sta se spet sestala sednikTčr^i',ln Južmč m prcd' d0„. .D Stanko Nikolič ter se Preri t,a^a.*a o skupnih akcijah omPnUnstičnosezono. Tokrat naj tud, 'T !c' da sta razpravljala SaliS T nezanimivejšega ^avrtka "a P' v °hčini, to je obči^'J^VE ZA NAJLEPŠE - V mes ‘ Kostel bodo še do konca Vanj.,B z ‘rali prijave za tekmo-nien„ 1aJ*ePSe urejene hiše in Prijav *| C' Doslcj s° dobili 15 je uh,Ii a.nj'kc^a tekmovanja pa se ®telk 35 Kwtelcev in Ko- I Z M A I I H O S Č I M MA! “Neuspešnim” ponujena še ena možnost Na kočevski gimnaziji že od novembra izvajajo program za mlade brezposelne, ki niso uspešno zaključili srednje šole - Dosedanji uspeh zadovoljiv ■ Jeseni še “vmesni program” KOČEVJE - V okviru skupnega projekta ministrstva za šolstvo in šport in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, poimenovanega “5000”, z žejo, da bi vanj vključili tolikšno število mladih brezposelnih oseb, na gimnaziji Kočevje od novembra lani poteka program ekonomski komercialni tehnik finančno računovodske smeri. Po dosedanjem izvajanju programa na šoli ocenjujejo, kot pravi ravnateljica gimnazije Meta Kamšek, da poteka v skladu s pričakovanji. “Mladim, ki niso uspešno za- Program obsega 450 ur preda-ključili srednje šole, se s tem po- vanj in konzultacij. Poteka že od nuja še ena možnost, da pridejo do poklica,” pravi Kamškova. Glede na uspešno opravljene srednješolske obveznosti slušateljev, ki so v večini donedavni gimnazijski dijaki, so oblikovali oddelek ekonomsko komercialne smeri, ki bo v tem šolskem letu izvedel predmetni program za II. letnik in program za I. letnik za strokovna predmeta gospodarsko poslovanje in poslovna matematika. “Pričakujemo, da bo večina slušateljev v tem šolskem letu zaključila II. letnik in da bodo potem nadaljevali še s III. in IV. letnikom,” pravi Kamškova. novembra lani, zaključili pa ga bodo predvidoma konec maja. Vanj je vključenih 23 slušateljev, kar je po mnenju Kamškove, povsem zadovoljiv odziv mladih na brezplačno ponujeno jim možnost, da po neuspelem poskusu pridobitve izobrazbe po rednih srednješolskih programih, vendarle pridejo do poklica. “Slušatelji dokaj redno obiskujejo predavanja, ki potekajo 4-krat na teden po 4 šolske ure, zadovoljni pa smo tudi z njihovimi prijavami na izpite, saj jih večina pride že na prvi izpitni rok,” pravi Kamškova. Nekoliko drugače je sicer z uspeš- SPORNI KAMNOLOM - Na fotografiji je del kamnoloma v Predstrugah, zaradi katerega so prebivalci Predstrug že večkrat protestirali in zaradi česar so Dobrepoljci v prostorskem planu predvideli za kamnolom novo lokacijo, kar pa ni všeč Ponikovcem. (Foto: J. Primc) Za kamnolom in proti njemu Nekateri za preselitev, drugi proti predvideni lokaciji DOBREPOLJE - Kamnolom v Predstrugah je bil odprt zaradi izdelave apna iz tega kamna, po opustitvi te proizvodnje pa je obratoval in še vedno obratuje le za pridobivanje kamna in peska. Že takrat pa je bilo predlagano, da bi kamnolom preselili drugam, a predlog ni bil osvojen. Kamnolom je v začetku posloval v manjšem obsegu. Novi prebivalci Predstrug, ki so tu gradili hiše, so imeli od kamnoloma le korist, podpisovali so tudi izjave, da vedo, da je v bližini kamnolom in da jih to ne moti. Kamnolom pa je povečeval dejavnost. Zaradi miniranja in prevozov s tovornjaki je bilo vedno več hrupa pa tudi prahu, zato so prebivalci začeli vedno glasneje negodovati. Sodu pa je izbila dno znana nesreča leta 1996. Zato so Dobrepoljci v novem prostorskem planu določili novo lokacijo za kamnolom, ki je dovolj oddaljena od naselij. Med javno razpravo ni bilo posebnih pripomb, zaostrilo pa se je, ko je Komunalno podjetje Ljubljana začelo odkupovati zemljišča za kamnolom. Novi lokaciji nasprotujejo predvsem prebivalci Ponikev. Žato je dobrepoljski občinski svet ustavil vse aktivnostvi v zvezi z odkupom zemljišč, občinski upravi pa je naročil, naj pripravi predlog o upravičenosti kamnoloma, in čc bo potrebno, o tem razpiše tudi referendum. Proti kamnolomu govore znana dejstva, pozabiti pa ne kaže tudi dobrih strani kamnoloma, saj občani in občina dobe za svoje potrebe iz njega ceneje material, kamnolom pa plačuje občini na leto po 3 do 4 milijone tolarjev v denarju in ji da še SROBOTNIK OŽIVLJA KOSTEL - Vas Srobotnik, ki leži na meji občin Kostel in Osilnica, je bila že več let in vse do konca januarja letos brez stalnega prebivalca. Zdaj pa se je prijavila kot stalna prebivalka Lili Žamida, višja medicinska sestra v Zdravstvenem domu Ribnica, ki je bila doslej stalna prebivalka Kočevja. Na naslov v Srebotniku je registrirala tudi svoj avto, ki je verjetno doslej prvi avto, registriran v tej vasici. po do 10.000 kubikov materiala, kar je skupaj vredno 20 do 25 milijonov tolarjev ali 80 odstotkov sredstev, ki jih zberejo s samoprispevkom, oziroma četrtino denarja za investicije, ki ga ima na razpolago občina. J. PRIMC V Zupan pojasnjuje O snedeni obljubi LOŠKI POTOK - V zadnji februarski izdaji Dolenjskega lista smo zastavili vprašanje, kaj je z obljubo potoškega župana inž. Janeza Novaka, da bo vsak novorojenček v tem letu prejel 100 tisočakov. To naj bi bila tudi spodbuda mladim družinam, da bi se v bodoče odločali za več otrok. Župan pojasnjuje: “Ko sem to govoril, je veljal še stari zakon o financiranju občin in sem tako računal, da bomo iz proračuna lahko izdvojili 100 tisočakov, na vsakega novorojenca, začenši s tistimi, ki se bodo rodili v tem letu. Da pa ni prišlo do realizacije, je kriv novi zakon, ki občinski proračun zmanjšuje v primerjavi s prejšnjimi leti za skoraj 40 odstotkov, in te obljube žal ni mogoče uresničiti. Zaradi drastičnega zmanjšanja priliva sredstev bodo v tem letu vprašljivi tudi nekateri drugi projekti in morda celo obstoj občine. Če bi v času volitev vedel za ta zakon, sploh ne bi kandidiral. Takšnih občin, ki bodo imele podobne probleme, pa je v državi vsaj 60. Zato smo sprožili ustavni spor z namenom, da se tak neživljenjski zakon razveljavi. Baje je vlada o tem že razpravljala, in če bo Ustavno sodišče presojalo prav v korist prizadetih občin, sem prepričan, da bom skupaj z občinskim svetom obljubo z veseljem izpolnil.” A. K. nostjo na izpitih, vendar pa kot pravi Kamškova, v celoti gledano slušatelji dosegajo pričakovan, to pa je, povsem zadovoljiv uspeh. “Predavatelji so naši profesorji, strokovne predmete pa predavajo kot naši zunanji sodelavci strokovnjaki,” pravi Kamškova. Zato je izvajanje programa ekonomski komercialni tehnik za njih dobra priprava na jesen, ko bodo na gimnaziji pričeli uvajati prenovljeni program ekonomski tehnik. Zanj je v Kočevju precejšnje zanimanje, saj je po težavnostni stopnji vmesni program med gimnazijskim in programi poklicnega izobraževanja Srednje šole Kočevje, ki so bili v Kočevju dolga leta edini programi, med katerimi so lahko po končani osemletki izbirali kočevski otroci, ki so želeli šolanje nadaljevati v domačem kraju. M. LESKOVŠEK-SVETE TRADICIONALNI PLES OSILNIČANOV JASNICA - V soboto, 6. marca, so se na Jasnici pri Kočevju zbrali Osilničani in prijatelji osilniške doline na tradicionalnem plesu. Ples je že tretjič zapored organiziralo Civilno gibanje za osilniško dolino skupaj z občino Osilnica. V preteklih dveh letih so z vstopnino in s prodajo umetnin, ki so jih poklonili različni umetniki, zbrali okoli 2 milijona SIT, kijih bodo namenili gradnji likovne galerije v Osilnici. Tokrat so z vstopnino in z iztržkom na dražbi prodanih stvaritev, ki sojih poklonili slikarji in kiparji Stane Jarm, Brane Praznik, Smiljan Rozman in občina Osilnica, zbrali okoli milijon tolarjev. RIS SE JE “PRIJEL” KOČEVJE - 3. marca letos je minilo 36 let, odkar so lovci gojitvenega lovišča Medved Kočevje, ki od leta 1994 dalje deluje kot organizacijska enota Zavoda za gozdove Slovenije - Območne enote v Kočevju izpustili v Trnovcu v Kočevskem Rogu tri pare risov, od-lovljene na Slovaškem. Ris, ki se uvršča v družino mačk, naraste do 1,40 m dolžine in okoli 40 - 50 kg teže. Po tolikih letih se je razširil tudi zunaj območja kočevskih in ribniških gozdov, na Notranjsko, posamezne predele sosednje Republike Hrvaške in celo v Bosno. Kočevsko gojitveno lovišče Medved je za uspešno akcijo dobilo precej priznanj in pohval od strani domačih in tujih ekologov. V. D. UREJANJE PESKOKOPOV MOZELJ - V okolici tega naselja je več peskokopov, zato si v vasi prizadevajo, da bi vsi, ki imajo dovoljenje za izkoriščanje peskokopov, sproti urejali zemljišča. Sklicujejo se na veljavni zakon o rudarstvu iz leta 1975, računajo pa tudi na nov zakon, ki ga je januarja prvič obravnaval državni zbor, vlada pa že konec februarja pripravila za drugo obravnavo. Vaščani pogrešajo obravnavo tako pomembnih vprašanj tudi na lokalni ravni, sicer pa želijo doseči, da bi predstavnik vaške skupnosti sodeloval pri odločanju o nadaljnjem obratovanju ali opuščanju izkoriščanja okoliških peskokopov. V. D. RAZSTAVA OB DNEVU ŽENA - V ponedeljek popoldan so v hotelu Valentin v Kočevju odprli razstavo “Slikanje na svilo ”, ki sta jo v počastitev dneva žena pripravila hotel Valentin in Srednja šola Kočevje. Izdelke za razstavo so izdelale dijakinje I. letnika tekstilnega programa Srednje šole Kočevje v sklopu prostih izbirnih vsebin pod vodstvom mentorice Helene Marolt. Razstava bo v prostorih hotela na ogled do konca marca, v tem času pa bodo, kot je ob otvoritvi razstave povedala vodja hotela Mirica Dimitrijevič (na posnetku desno, ob mentorici Heleni Marolt), v hotelu pripravili tudi delavnico slikanja na svilo. (Foto: M. L.-S.) NOVA SAMOPOSTREŽBA - V Bosljivi Loki v občini Osilnica so pretekli teden odprli novo samopostrežno trgovino. Družina Rugole, ki je lastnik trgovine, se je pred desetimi leti vrnila v Kolpsko dolino in odprla manjšo trgovino. Pred nekaj leti so ponudbi živil dodali tudi gradbeni material. Sedanja razširitev trgovine še na samopostrežni del je dobrodošla pridobitev za prebivalce občine Osilnica pa tudi za ljudi iz krajev preko meje. Občina vztraja, da bi v Novem Kotu odprli mejni prehod Župani pri ministru Frlecu LOŠKI POTOK - 25. februarja so se sestali vsi župani občin, ki imajo mejo s sosednjo Hrvaško. Med njimi je bil tudi potoški, Janez Novak. Občina ima namreč kar nekaj deset kilometrov meje s Hrvaško, problemi pa ostajajo nerešeni. Navidezno največji je izgradnja cest, s katero bi odprli čabransko in Kolpsko dolino, pa seveda vasi, ki so še vedno dostopne samo preko hrvaškega ozemlja. Poseben problem, o katerem smo že veliko pisali, je dobrih 5 km republiške ceste od vasi Trava do mejnega prehoda Podplanina, ki je komaj prevozna za osebna vozila. Občani že leta moledujejo za mejni prehod v Novem Kotu, vprašljiva pa je tudi meja v pretež- no gozdnem področju in seveda še kje. Župan Loškega Potoka Janez Novak pravi: “V tej razpravi sem govoril o vsakdanjih težavah, ki jih imajo občani in ki grobo posegajo v njihovo življenje. Lastniki gozdov in zemlje ne morejo tržiti svojih proizvodov, otroci morajo v hrvaško šolo ali pa preko njihovega ozemlja v Loško dolino. Zaradi teh zagat občina vztraja, da bi v Novem Kotu odprli meddržavni ali vsaj maloobmejni prehod. Že pred dvemi leti in nekaj več smo asfaltirali skoraj 10 km ceste do hrvaške meje, a se zadeva ne premakne. Če tega prehoda ne bo, sem zahteval gradnjo nove ceste od Novega Kota do Babnega Polja.” Minister je županu priporočil, naj občina da pismen predlog mešani komisiji za reševanje problemov s Hrvaško. A. KOŠMERL Devetletka bo razbremenila starše V Velikih Laščah in treh podružnicah bodo še letos v prve razrede vpeljali sistem devetletnega šolanja - Več bo humanosti, manj stresov in dela skozi igro VELIKE LAŠČE - Kar nekaj let so potekale priprave na poskusno devetletno šolo, ki jo bomo 1. septembra letos začeli izvajati tako na centralni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah kot na vseh treh podružničnih šolah: na Karlovici, Turjaku in v Robu. Pripravljeni smo, dajo izvajamo le v 1. razredu. Odločiti se za poskusno devetletno šolo ni preprosta odločitev, temveč je tehtanje mnogih dilem: kadrovskih in prostorskih možnosti ter pripravljenosti učiteljev in staršev. Prav staršem smo namenili veliko časa, se prilagodili njihovim željam in poskušali razjasniti dvome. Prizadevali smo si ustvariti zaupanje, ki ga ne smemo prelomiti. Uspešnost in kakovost dela bosta v prvi vrsti odvisni od učitelja in vzgojiteljice, ki bosta v 1. razredu povsem enakopravna. Niti malo nam ni žal, da smo se odločili za projekt poskusnega uvajanja 1. razreda devetletne šole. Otroci ne bodo poskusni zajci, nasprotno: obeta se več prijaznosti, humanosti, manj stresa, več prilagojenih vsebin in več dela skozi igro. Učenci bodo imeli zagotovljeno jutranje in opoldan- sko varstvo, več obrokov, prevoze, interesne dejavnosti in podobno. Delo bo zastavljeno tako, da bodo starši povsem razbremenjeni raznih obveznosti, ker bodo otroci v šoli postorili mnogo več kot doslej v 1. razredu. Šolske torbice bodo učenci prinašali v ponedeljek, odnašali pa v petek. Začetno opismenovanje je eden izmed temeljnih ciljev v 1. triletju. V 1. razredu predbralne in predpisalne sposobnosti razvijamo, spodbujamo in usmerjamo z dejavnostmi in igro, z aktivnim odnosom do govorjenega in pisnega besedila, tako da spontano vstopi v svet branja in pisanja. Zelo je pomembna individualizacija in kombinacija metod, prostega branja in pisanja ter sistematičnega opismenjevanja. Na centralni šoli v Velikih Laščah bomo imeli en oddelek po- skusnega prvega razreda, v katerem bo 29 učencev, poučevali pa bosta učiteljica in vzgojiteljica. Na podružnični šoli Karlovica bomo imeli kombiniran oddelek 1. razreda osemletke in 1. razreda devetletke, vključenih pa bo 14 otrok. Kombiniran oddelek bo tudi na Turjaku, vključenih pa bo 12 učencev. Učitelji odgovorno in pospešeno pridobivajo dodatna znanja preko tako imenovanih modulov, ki jih bodo zaključili junija letos. Učni načrti, urniki in programi interesnih dejavnosti so narejeni, kadrovsko smo pokriti, šolski okoliši so urejeni. Edini resnejši problem je finančne narave; gre za dozidavo učilnice na podružnični šoli Rob. Ker smo že tretje leto vključeni v projekt zdrave mreže slovenskih šol in v Eko šolo, imamo velike načrte v sodelovanju s Centrom za učinkovito rabo energije E-NET za racionalno in zdravo rabo ter porabo energije. EDI ZGONC MŠŠ I z MA ŠT H O B C I M ttMfat Jurčič spet zbral pohodnike Ob 155. obletnici rojstva velikega moža uspešna 6. Jurčičeva pot - Dva tisoč petsto ljudi iz vse Slovenije - Nagovor ministra za kulturo - Bogat kulturni program na Jurčičevim MULJAVA - Okrog dva tisoč petsto pohodnikov iz različnih koncev Slovence je soboto, 6 marca, preživelo v čudoviti naravi in izbranem kulturnem okolju dežele Desetega brata. Udeležili so se namreč 6. Jurčičeve poti od Višnje Gore do Muljave, pot pa je od lani podaljšana še do Krke, kjer je naš veliki pisatelj začel hoditi v šolo. Ideja o Jurčičevi poti se je po- Male Vrhe, gradov Roje in Krav- PRIDNI PRI LIKANJU - 20 varovancev VDC Mirna se že nekaj časa ukvarja z likanjem, zlaganjem in pakiranjem nogavic. Vodja Andreja Jurovič (zadaj) jih je pohvalila, da so pri delu zelo vestni in natančni. (Foto: L. M) rodila ob 150. obletnici rojstva našega prvega romanopisca in bila med slovenskimi planinci dobro sprejeta. Z organizacijo je pričelo PD Viharnik, zdaj pa se s to vsakoletno tradicionalno prireditvijo trudi občina Ivančna Gorica s še mnogimi soorganizatorji -društvi in KS. Kljub napovedim slabšega vremena jim je tudi na letošnji pohod ob 155. obletnici rojstva velikega romanopisca uspelo privabiti številne pohodnike. Na 15-kilometrsko pot so kre-nili zjutraj po 7. uri izpred gostilne Šerek v Višnji Gori, kjer so lahko prvič letos dobili žig lani ustanovljenega PD Polž, zgibanko Po dolini Košce, lahko so si ogledali panoje o lehnjaku, pozdravilo pa jih je tudi na novo ustanovljeno konjeniško društvo. Pot je vodila mimo Starega gradu, Pristave, Zavrtač, turistične točke Polževo mimo cerkvice sv. Duha, do vasi jeka, skozi vas Oslica do Muljave. Za lažjo pot so z domačimi dobrotami skrbele članice Društva podeželskih žena Ivančna Gorica. Na Jurčičevi domačiji je bilo še posebej prijetno. Bogat kulturni program se je pričel z otvoritvijo likovne razstave del ljubiteljske slikarke Emilije Erbežnik iz Brezovice v galeriji Kresnička, ki bo na ogled do 28. marca. Odprl jo je predsednik likovne skupine Krog Stefan Horvat, nekaj besed sta spregovorila še direktorica Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS, Izpostava Ivančna Gorica Tatjana Lampret, ki je tudi letos pripravila zaključni program na Jurčičevini, ter Vinko Blatnik z ivanške občine. Sicer pa je bil gost 6._pohoda minister za kulturo Jožef Školč, ki je zbranim poudaril pomen velikega moža, domačinom pa se je zahvalil za gostoljubnost in prijaznost. ZMAGOVALCI VIN LETNIK 1998 MIRNA VAS - V soboto, 6.mar-ca, so na turistični kmetiji Lamovšek v Mirni vasi razglasili rezultate in podelili priznanja najboljšim pridelovalcev vina letnika 1998 na Trebelnem. Društvo vinogradnikov Trebelno je že 23. februarja organiziralo ocenjevanje, kar je bila naloga petčlanske komisije: predsednika inž. Darka Marjetiča ter članov: dipl. inž. Katarine Merlin, Alojza Sinura, Jožeta Žagarja in Jožeta Stariča. Komisija je pokušala in ocenila 58 vzorcev rdečih in belih vin, 5 sojih označili za negativne. V sorti rose je lani najboljše vino pridelal Vinko Grlica iz Bitolske gore (15,14), pri cvičku Alojz Sinur iz Jerenge (15,74), pri dolenjskem rdečem Pavla Sinur iz Jerenge (15,38), pri modri frankinji Alojz Papež iz Reber (15,22), pri dolenjskem belem Alojz Sinur iz Jerenge (16,20), pri zelenem silvancu Zvone Kotnik iz Bajhovca (16,68) in pri. kernerju Jože Žagar iz Ostrvca (16,26). POPRAVEK Trebanjski svetniki so na zadnji seji ugodno rešili finančni prošnji dveh družin, ki ju je prizadel požar. Družini Čepin iz Gorenje vasi pri Mokronogu so namenili milijon dvesto tisoč tolarjev, družini Popit iz Prelog pri Mokronogu pa dvesto tisoč tolarjev. V prispevku z naslovom “Demokracija se je razcvetela”, objavljeno 25. februarja, sta bila zneska pomotoma zamenjana. Koncerti ■ pot do lastnih prostorov V petek v Trebnjem 8. koncert Sožitja - Društva za pomoč duševno prizadetim - Gostje Simona Weiss, Slapovi - Nakup zemljišča - Selitev mirnskega VDC v dom starejših občanov MIRNA - Šestnajst let staro Sožitje - Društvo za pomoč duševno prizadetim združuje 78 članov iz trebanjske občine. Kot je povedala dolgoletna predsednica društva Truda Medved. Zadnji dve leti žal opažajo porast števila članov - zmerno in težje prizadetih. Ttidi zato si že nekaj let prizadevajo priti do bivalnih skupnosti, kjer bi lahko prizadeti živeli v domačem okolju. Pred leti so se odločili, da si bodo pomagali sami, in tako že sedem let vsako pomlad pripravijo dobrodelni koncert, izkupiček pa hranijo za svoje prostore. Letošnji tradicionalni 8. koncert bodo imeli v petek, 12. marca, ob 19. uri v Športni dvorani Trebnje, organizatorjem, med katerimi so prizadevni Branko Veselič, Stane Jarc in Silva Kastelic, pa je uspelo v goste dobiti priljubljeno pevko Simono Weiss, ansambel Slapovi in še nekatere druge. Upajo na dober obisk, vsakega obiskovalca pa bodo razveselili s kaseto Simone Weiss. Društvo Sožitje bi letos rado kupilo potreben prostor za gradnjo bivalnih skupnosti, vendar še ni določeno kje. Poiskati bo treba urbani prostor z bližino zdravnika, lekarne ipd. Računajo na pomoč trebanjske občine in države. V društvu vsako leto organizirajo začetne in nadaljevalne seminarje za starše prizadetih otrok ter letovanja, kar seje izkazalo za potrebno. Sicer pa na Mirni od leta 1991 deluje Varstveno-delovni center (VDC), v katerega vsak dan prihaja 20 varovancev, starih od 20 KNJIGA O MIRNI MIRNA - V OŠ Mirna je Studio 5 fotografija, marketing, design v petek, 5. marca, pripravil predstavitev monografije dr. Maje Topole Mirn-ska dolina, regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem, ki jo je pred kratkim izdala Založba Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademje znanosti in umetnosti v Ljubljani. Avtorica, doma z Jesenic, je knjigo posvetila spominu svoje mame, rojene v Mirnski dolini. Na prijetnem večeru je svojo prvo kaseto in zgoščenko z naslovom Prid’ no drev’ predstavila trebanjska skupina deklet Ragle. do 64 let. Vodi ga specializirana pedagoginja Andreja Jurovič s pomočjo inštruktorjev Gvida Ratajca in Romane Sedlak. Vse dopoldne do pol dveh v delavnicah delajo različne stvari: likajo nogavice za razne privatnike, izdelujejo igrače, čestitke ipd. Delavnice niso pridobitvene, skoraj vsa sredstva porabijo za nagrade varovancem, ostalo pa za izlet. Problem je, ker ti živijo zelo razpršeno. Zaenkrat imajo organiziran šolski prevoz. VDC letos čakajo spremembe: iz sedanjih prostorov v TVD Partizan se bodo spomladi preselili v nov Dom starejših občanov v Trebnjem. L. MURN Levi in desni za zdaj še skupaj Sevniški in boštanjski vinogradniki sledijo s pridelavo in nego vin, zaostajajo pa v trženju - Desni breg dobil znamko cviček, kaj pa štajerski del? - Društvo ostaja enotno SEVNICA • Člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki je največje društvo v dolenjski zvezi vinogradnikov, po 15 letih ugotavljajo, da sledijo novostim v pridelavi, kletarjenju in negi vina, hkrati pa močno zaostajajo za drugimi območji v Sloveniji na področju trženja. Vinogradniki ne sledijo vse večjim potrebam po stekleničenju vina, skupnem nastopanju na trgu in povezovanju pridelovalcev. Društvo danes šteje čez 300 članov, ki imajo svoje vinograde na levem in na desnem bregu Save. Z uveljavitvijo blagovne znamke cviček se vinogradniki iz štajerskega dela čutijo ogrožene pri trženju, zato si prizadevajo za svojo blagovno znamko deželnega vina. Kljub predlogu enega od članov, da bi se društvo razdružilo na sevniški in boštanjski del, društvo za zdaj ostaja skupaj. Povabljeno pa je tudi v Zvezo društev Posavja, ki se šele ustanavlja in naj bi vključevala samo društva z levega brega Save. Kot pravi dosedanji predsednik društva Rado Umek, ki je na zadnjem rednem zboru društva nepreklicno odstopil, so se v minulih letih v društvu največ ukvarjali z obnovo nasadov, obdelavo, zaščito pred boleznimi in z dognojevanjem. Tej stopnji je sledila močna potreba po dodatnem znanju o predelavi grozdja in kle-taijenju. Preko 100 članov društva se je usposobilo za kletarjenje, nego vina in njihovo pripravo za stekleničenje na kletarskih tečajih, 28 pa jih je v zadnjih letih opravilo tečaje za pokušanje vin. Tudi zaradi takega izobraževanja r- A Rado Umek na društvenih in regijskih pokušnjah vina dosegajo iz leta v leto boljše ocene. “V bodoče bomo morali bolj posnemati naše sosede iz Primorske ali Podravja, ki uspešneje prodajajo tudi v naših trgovinah. • Zveza vinogradnikov Dolenske združuje 2.500 članov iz 22 društev, ki so lani na regijsko pokušnjo vin prinesli čez 800 vzorcev. Ker je takšno število vzorcev preveliko, je zveza sprejela pravilnik o ocenjevanju vin, ki ga bo upoštevala že pri oceni letnika 1998, društva pa naj bi ga uveljavila najpozneje v treh letih. Po novem bo morala biti vzorcu priložena še kemična analiza vina, vinogradnik pa vpisan v register in pjego-va registrska številka izpisana na etiketi vzorca. Pri bežnem pregledu sevniških trgovin z živili sem naštel 26 vrst vina iz sosednjih vinorodnih območij in iz uvoza, zelo malo pa je vin iz domačih krajev,” ugotavlja Rado Umek. , B. DUŠIČ GORNIK Alpe Adria 1999 TREBNJE - Kot je že običajno, se bo Občina Trebnje tudi letos predstavila na 38. mednarodnem sejmu Alpe Adria 1999 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na galeriji v hali B. V torek, 9. marca, so TD in Društvo vinogradnikov (DV) Čatež, KUD Popotovanje Frana Levstika, Gostilna Ravnikar, gostilna Tončkov dom in turistična kmetija Obolnar predstavili turistično ponudbo Čateža pod Zaplazom. V sredo, 10. marca, bosta TD in DV Trebnje obiskovalcem približala turistično ponudbo Temeniške doline in Dolnje dolenjske vinske turistične ceste - VTC 8. V četrtek in petek, 11. in 12. marca, bosta DV Šentrupert in Gostilna Javornik predstavila turistično ponudbo Mirnske doline in Gornje dolenjske vinske turistične ceste - VTC 9. V torek, sredo in nedeljo bosta pletarja Franc Koželj in Anton Zakrajšek prikazovala svojo dejavnost, v četrtek pa tudi mirnski pletarski podmladek. Čebelar bo vse dni sejma predstavljal čebelje pridelke, ki se ponašajo z zaščitno znamko Petra Pavla Glavarja. V petek, 12. marca, bo ob 15.30 nastopil občinski pihalni orkester Trebnje. V kulturnem programu, ki gaje povezoval Uroš Lampret, so nastopili še muljavski pevci in vokalna skupina, igrali so harmonikarji s Krke, v kulturnem domu pa so učenci Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice uprizorili Jurčičevega Desetega brata v priredbi Ivana Roba. L. MURN PLAKETE CIVILNE ZAŠČITE ŠENTVID PRI STIČNI - Občina Ivančna Gorica je letos gostiteljica vsakoletnega republiškega srečanja članov Civilne zaščite. V torek, 9. marca, so v gasilskem domu v Šentvidu pri Stični podelili zlate, srebrne in bronaste plakete. KAJ PA LEONARDO? STIČNA - Gledališka skupina KD Stična Drzni in lepe je letošnjo pomlad pripravila tragikomedijo Edvalda Fliserja Kaj pa Leonardo? Premierno so jo uprizorili v soboto, 6. marca, predstavo pa bodo ponovili v soboto, 13. marca, ob 19. uri v stiškem kulturnem domu. Režiser je Igor Gruden. PREMIERA “KRAPOV” VELIKA LOKA - Igralci KUD Ivan Cankar iz Velike Loke so letos pod vodstvom režiserja Daniela Barleta pripravili komedijo Antona Ingoliča Krapi. V soboto, 13. marca, ob 19. uri vabijo na premiero v kulturni dom Velika Loka. Odločno v boj proti raku Posavje in Obsotelje imata društvo in ambulanto -Priznanje Rotary klubu in zlata plaketa Tonetu Zorku SEVNICA - Posavsko in ob-soteljsko društvo za boj proti raku, ki je zaživelo v lanskem letu in je 11. regijsko društvo v državi, želi pridobiti vsaj 2.000 članov iz omenjenega območja - zdaj jih ima 400. Po mnenju predsednice društva dr. Alenke Krenčič-Zagode 500 tolarjev letne članarine ne bi smelo biti ovira. Ker je osnovna naloga društva delovati preventivno, bodo zbrana sredstva porabili za izobraževanje. Radi bi nabavili proteze dojk s tumorji, ki, odvisno od kakovosti, stanejo 30 do 300 tisočakov, da bi ženske z njihovo pomočjo naučili temeljitega pregledovanja dojk. Za območje Posavja in Obsotelja je nadvse pomembna lani odprta ambulanta za bolezni dojk, kjer so doslej pregledali 265 žena. Pobudnik nakupa mamografa je bil Rotary klub Čatež, ki je prejšnjo sredo zato prejel priznanje Zveze društev za boj proti raku Slovenije. Zveza se je ob letošnjem tednu boja proti raku s podelitvijo zlate plakete vsaj malo oddolžila tudi direktorju brežiške bolnišnice Tonetu Zorku, saj brez njegovega prizadevanja ambulante za bolezni dojk ne bi bilo. Ambulanta deluje ob sredah in četrtkih od 11. do 18. ure, pacientke pa se lahko noročijo tako, da pošljejo naročilnico po pošti ali pokličejo sestro Petro Zofič na tel. (0608) 668-147. Za pregled je potrebna napotnica. Po 50. letu ali prej, če se pojavijo simptomi, zavarovalnica krije stroške pregleda, sicer ga je treba plačati. B. D. G. PETRČEK - OZDRAVI! Naša učiteljica je vstopila žalostna. Povedala nam je, kako zelo bolan je štirimesečni Petrček Starič. Ker je naša učiteljica mentorica šolske hranilnice pri Dolenjski banki, smo takoj nastavili hranilnik. Cel teden smo vanj pridno nosili prihranke. Pomagali so nam naši starši, ko smo jim povedali, kaj smo se odločili. Učiteljica je v petek odprla hranilnik in vsi smo strmeli: zbrali smo preko 7.000 tolarjev in na to smo zelo ponosni. Učiteljica je denar takoj nakazala in nam pokazala potrdilo. Prijatelji, pomagajmo vsi! Pomagajmo, da se bo Petrček z nami veselil sonca in otroških norčij. Naj bodo tudi vaše učiteljice tako ponosne na vas, kot je naša učiteljica Jana na nas. Pokažimo, kako topla so naša srčeca! Učenci 2.d razreda z učiteljico Jano, OŠ Sava Kladnika, Sevnica Krjavljeve iskrice ŽIVI KORENINI - K zanimivemu kulturnemu večeru na Čandkovi domačiji sta v veliki meri prispevala tudi domačina Mihaela Žajc-Jarc in Jurij Teka-vec. Oba sta kljub letom še zelo dejavna, polna energije in smisla za humor. Tekavec je znan kot dolgoletni Krjavelj v Letnem gle- dališču na Muljavi in tudi v Višnji Gori je zbranim dokazal, da zna, čeprav ima že krepko čez sedemdeset let, še vedno povedati in pokazati, kako je hudiča presekal na pol. Z Zajčevo sta predstavljala eno izmed vse redkejših še živih Jakšetovih korenin. ŠKOLČ DOBIL PALICO -Starejši so otrokom v starih časih obljubljali palico, če niso bili pridni. No, minister za kulturo Jožef Školčjoje na Jurčičevem pohodu dobil iz rok ivanškega župana Jerneja Lampreta, pa ne zaradi porednosti, čeprav bi bilo gotovo dobrodošlo, če bi kdaj nakazal kaj več denarja. Nič pa ne bi bilo narobe tudi, če bi v svojem nagovoru povedal kaj več, ne le, da je bila pot lepa in zanimiva, in da naj si pohodniki, ki ga niso dobro slišali, očistijo ušesa. Lanski slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je na primer svojo nalogo vzel neprimerno bolj resno. s ■ Trebanjske iveri _ KOT SE SPODOBI ALI RAJE NE! - Trebanjska občina se že vrsto let predstavlja na mednarodnem sejmu Alpe - Adria m tudi letos so se svetniki odločili, da te priložnosti ne bodo zamudili, saj imajo kaj pokazati, obiskovalcev pa je ponavadi okrog 40 tisoč. V razpravi so podvomili o upravičenosti cene stroškov sejemskega nastopa, ki se je mnogim zdela previsoka - milijon 300 tisoč tolarjev, zraven pa še 200 tisoč tolarjev za pripravo promocijskega materiala, ki je ze ^ pošlo. Sklenili so, da če že grej0 na sejem, morajo iti tako, kot se spodobi, sicer je bolje ostati doma. NESPORAZUM - Trimo namerava na drugi strani ceste odkupiti zemljišče za svoje potrebe, tudi za parkirišče. In kaj se je zgodilo? Tudi sosed Akripol kaže podobne zahteve. Kaj zdaj? Zaplet se je rešil kar sam od sebe. Ugotovili so namreč, da je bn zahtevek Akripola pomotoma -zaradi nesporazuma s števikarm parcel iz mapnih kopij izdan za isto parcelno številko kot zahtevek Trima. Akripol pa se v resnici zanima za parcelo, ki je last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sevniški paberki^ DRUGI ČASI-Kolegajezad- . njič ob sprehodu skozi Liscin0 šivalnico samo zavzdihnil, češ da je bil pred nekaj leti užitek pogl?' dati mlade šivilje. Ker v podje)Ju na novo ne zaposlujejo, se Jih) povprečna starost povečuje, 5>* predstavljate, kakšen bo pogled na šivalnico čez leta, če se razmere v tekstilni industriji ne bodo spremenile? KROMPIR - Sevničani se še spominjajo kopališča na Mirnl’ ko je bila to še čista reka. Poteh1 je prišla v Mirnsko dolino Kolu1' ska in umazala vodo. Kopališča n' bilo več, čeprav so pozneje obra , Kolinske na Mirni zaprli. Ravn° zdaj, ko so si nekateri spet zaže-leli kopališča pri Boštanju, je Kolinska ponovno odprla obrat na Mirni. Ni sicer rečeno, da bo I* onesnaževal reko, toda Sevničan' vseeno sprašujejo o tem. Da se ne bi kdo zaman trudil z idejo o kopališču. RAČUNICA - Če v Sevni«1 porabiš za 200 tolarjev vode na mesec, dobiš na koncu račun za 1.200 tolarjev. Tako je oni dan izjavil eden od občinskih svetnikov-Ko so drugi to slišali, niso oklevali. Občina ima vedno premalo denarja, zato ne bi bilo napak, če n ga kako uspeli pomnožiti s 6. B^ so zato predlagali, naj da svet ko munali mandat, da s pomočj take računice sestavi še občinSk proračun. POKLON - Ivanški župan Jernej Lampret je Jožefu Školču poklonil lepo leseno palico z liki ljudi, ki so mejniki naše kulture. Na desni je voditelj programa Uroš Lampret. (Foto: L. M.) DOLENJSKI LIST Št. 10 (2S85), 11. marca 1999. Krške novice STREHA PUŠČA - Če šola na Raki občuti preslab dotok državnega in občinskega denarja, na-menjega normalizaciji osnovnošolskih razmer, žal doživlja močan dotok vode skozi šolsko streho. Ta streha ustvarja v trenutkih, kakršnim so strehe namenjene praviloma, v šoli na Raki izredno stanje. Tako je nedavno skozi streho pritekalo v garderobo toliko vode, da so jo šolski delavci morali brisati podnevi in ponoči, drugače bi v njej malodane plavali, če seveda držijo tla. No, če bi bilo vode toliko, bi lahko imeli v garderobi bazen. V njem bi se pomerila v plavanju na kratke proge sedanji in prejšnji krški župan. Kdor bi bil v tej tekmi dru-S1, hi, npr., zagotovil denar za takojšnje popravilo strehe, kdor bi bil predzadnji, bi se zavezal, da bo streha cela tudi v prihodnje. MLADI FORUM ZLSD ZA o- MAREC - So prazniki, ki ne izginejo iz spomina, nasprotno, spomin nanje je vse močnejši, tako so prepričani tudi člani mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Krško in zato so ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, čestitali tisoč predstavnicam nežnejšega spola v Krški občini in jim podarili nagelj. ... Je bilo to poljubčkov - če so sli k vsakemu nageljnu po trije, je to tri tisoč. Kar nekaj. POKOPALIŠČA - V krški ob-emi naj bi naredili avtomobilsko pokopališče. Prostorskim načrtovalcem gredo ob teh načrtih mogoče lasje pokonci, saj imajo ze dovolj skrbi z nekaterimi na-adnuni pokopališči, ki jih je tre-a siriti, a za to ni pravega prostora. Cc bodo zgoraj omenjeno zamisel gnali naprej, bi za začasno avtomobilsko pokopališče mogoče uporabili kar Rimš. Tam je ze zdaj dovolj stare pločevine, c ovek bi mislil, da je tam v ne-aksnem tehničnem muzeju in v aboratoriju, kjer preizkušajo, če ?vtomobili gorijo. Kdor ne verjame, naj pogleda. Novo v Brežicah VS! SI TEGA NE MOREJO PRIVOŠČITI - Plakatov, ki bi pretekle dni vabili k praznovanju neva žena, v brežiški občini ni 1 o opaziti, a so bile gostilne in restavracije kljub temu zadovolji-o napolnjene, pa ne le z ženska-i. Precej zaslug za veselje gojencev ima namreč tudi nekdanji reziški župan Jože Avšič, ki je Konec preteklega meseca srečal v, .Fa ma. Ta je najprej v čate-in toplicah pogostil svoje so-. nike, prijatelje in znance, za-em v prostorih brežiškega Mla-inskega centra občinske svetni-e, pretekli petek pa pri Kocjanu Stari vasi na Bizeljskem še r° eSe poslance Državnega zboji- Cesa podobnega si sedanji pan Vladislav Deržič gotovo ne za nikoli privoščiti. Pa ne j morebitnega pomanjkanja natja ali celo skopuštva, stvar Ahv *®m’ da sta se z gospodom vila am°m žc zdavnaj pozdra- - iuT3EKLA J1M ZMANJKUJE sv , ,em *co s' brežiški občinski 'te. n'ki razbijajo glavo, kako ioč ^ko sramoto - razpada-° staro osnovno šolo v centru es,a, imajo mladi postopači Povsem drugačne skrbi. Sedaj, ko omaj dočakali da skopni sneg, sk^i meci.ostalim pokril oziroma nl tudi tako pripravne predse s E|Za melanje' kot je kamenje, edaj z žalostjo ozirajo na okna terU^a šolskega poslopja, na kakav* 'e tu 'n tam še sen uporaben košček stekla, tak ufne dobrem zadetku ko blagozvočno zažvenketati. koncert šestih skupin tv^^RŽICE - V nekdanjem mamu letalcev bo v soboto, 6. «a. °b osmih zvečer koncert, uni at®rern bodo nastopile skril I 'ukless Tracy, One Day Von , a8ramašila, Shyam, Uja n Zgagaatack in X-doza. V času od 12. februarja do 4. Hlar • icuiuaija uu h. ci J?-,S0V brežiški porodnišni-- Nat i - Martina Budič iz Brvi Cim j 1°’ Andreja Volčanšek iz ^undrovca - Judito, Vladka ja6!'!1 .Brežic - Kaj prodali 68 po 290 do 320, "fugih 17 po 260 do 280, tretjih P° 200 tolarjev kilogram. Jasne zahteve slovenskih zadružnikov Iz sprejetih sklepov posveta v Portorožu PORTOROŽ - Na nedavnem 26. letnem posvetu predstavnikov slovenskih kmetijskih zadrug, kije bilo tokrat v tem obmorskem letovišču, so udeleženci še zaostrili že znane zahteve glede položaja kmetijstva, predvsem pa zadružništva, ki jih ob pripravah za vstop v Evropsko unijo (EU) še zaostrujejo. Zbrani zadružniki so podprli nujno potrebno reformo kmetijske politike, ki bo v mnogo večji meri upoštevala več-funkcionalno naravo kmetijstva. Od države zahtevajo poleg moralne podpore tudi različne oblike denarne pomoči, večjo pomoč pri odpravljanju naravnih nesreč, predvsem pa enakopraven položaj zadrug z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki. Le tako bo mogoče postopno izvesti modernizacijo kmetijstva, zadrug in predelovalne industrije ter se usposobiti za enakopravno tržno tekmovanje v okviru EU ter za prevzem njenega pravnega reda. kmetijski Deset gnojilnih zapovedi ~j )Pornembnejša pravila in strokovne napotke za pridelavo hrane in krme lahko strnemo v naslednjih deset gnojilnih l *■ f-judje potrebujejo hrano, živali krmo, rastline pa rastlinska jnan?la, ki jih razvrščamo v makro- in mikro hranila. Organska mineralna gnojila so naravnega izvora, sk 0P(imalno gnojenje in pridelavo kakovostnih in ekonom- 0 upravičenih pridelkov je nujna predhodna analiza tal kot osnova za gnojenje. nj ohranjanje ali izboljšanje rodovitnosti moramo z gnoje- J m vrniti v zemljo enako ali več hranil, kot smo jih odnesli s PDtlelkom. Pfetirano gnojenje ne pomaga, marveč lahko rastlinam celo odujc. Pravilno je le optimalno gnojenje ob pravem času. pr j. dušikom nikoli ne gnojimo ob koncu rastne dobe in ne Ved z'me’ saJse s pronicanjem vode izpira v podtalje. Z dušikom Du^i? 8n°j>mo med rastjo ali največ dva meseca pred njo. „ .utpva gnojila so najcencjša, kar nas ne sme premotiti, da bi 6 r Preve(-’ saj gre to na škodo kakovosti pridelka in okolja, sod' k ra?!*'nam primanjkuje hranil, se to kaže na plodovih, ki hni ejši> nagnjeni h gnitju in sušenju ter so manj odporni proti eznim in škodljivcem, k' Gnojenje od vseh dejavnikov najbolj vpliva na količino in kapo t°St Pr*delka. Rastlina se bo v svojem razvoju in rasti ravnala tistem hranilu, ki ga je v zemlji najmanj (zakon minimuma), no j, i r8.ansLo in mineralno gnojilo vedno zadelamo v tisto globi-treh ■’ ^er se Lo razvilo največ korenin. Trajni nasadi nujno po-" ujej o založno gnojenje s fosforjem in kalijem, skih • ‘boljšo hrano in krmo pridelamo ob kombinaciji organ-raztne •IJ1'nera'n‘L gnojil. Različne rastline potrebujejo različna jJ®1 Zdrava in rodovitna tla so tista, ki vsebujejo dovolj humusa, 41° optimalno kislost (pH), zadosti makro- in mikrohranil ter d0 V(?. ruzmerje med njimi, dovolj aktivnih mikroorganizmov in olj deževnikov. Taka zemlja je rodovitna in zdrava. ' Potuha: članek je recenziral prof. dr. Mirko Leskovšek) Inž. JOŽE POVSIČ stroške, ker bo lahko uveljavljala vračilo plačanega DDV. Opozoriti pa je potrebno, da bodo morali davčni zavezanci voditi predpisane evidence (knjiga prejetih in izdanih računov z vstopnim in izstopnim DDV), kar bo prineslo dodatne stroške. Obračun davka se bo vršil po obračunskih obdobjih, ki bodo znašala 1,3 ali 6 mesecev. Za to obdobje bo treba državi plačati razliko med obračunanim izstopnim DDV in plačanim vstopnim DDV. Če bo v določenem obdobju več plačanega vstopnega DDV, kar se bo kmetijam dogajalo ob nakupu dražjih strojev ali ob drugih večjih investicijah, se bo pozitivna razlika plačanega davka prenesla v naslednje obračunsko obdobje, na zahtevo zavezanca pa bo morala država vrniti razliko v šestdesetih dneh (v prvem letu delovanja DDV v devetdesetih dneh). Kmetje, ki ne bodo davčni zavezanci, bodo imeli pravico do pavšalnega nadomestila (za plačani vstopni DDV ob nakupu repro-materila in drugega blaga, potrebnega za kmetijsko pridelavo). Pavšalno nadomestilo v višini 4% na prodajno ceno pridelkov bodo po zakonu dolžni izplačevati vsi davčni zavezanci kmetom, ki si bodo od davčnega organa pridobiti posebno dovoljenje. Vlogo za pavšalno nadomestilo bodo morali oddati vsako leto do 31. marca za vse pridelke, ki jih kmetija prodaja. Minimalne površine po katastrskih podatkih - v lasti ali najemu, ki jih kmetija mora ime- ti, da lahko pridobi pravico do pavšalnega nadomestila, so: 1 ha njiv, travnikov ali pašnikov za živinorejske pridelke, 1 ha njiv, travnikov ali vrtov za poljščine in krmne pridelke, 0,3 ha sadovnjaka za sadje, 0,3 ha vinograda za grozdje ali vino, 0,3 ha hmeljišča za hmelj, 1 ha gozda za les, za opravljanje kmetijskih in gozdarskih storitev pa vsaj 2 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih mora biti vsaj 1 ha kmetijskih. Račun za prodajo kmetijskih pridelkov s pravico do pavšalnega nadomestila bo v imenu kmeta napisal davčni zavezanec. Kmetje pa bodo morali račune shranjevati in obračun izplačanih pavšalnih nadomestil predložiti ob naslednji vlogi za pavšalno nadomestilo. Svetujemo, da kmetje temeljito premislijo, ali bi bil zanje ugodnejši položaj davčnega zavezanca ali upravičenca do pavšalnega nadomestila. Davčni zavezanci bodo imeli nižje stroške pridelave zaradi vrnjenega vstopnega davka (kar se bo poznalo predvsem pri velikih investicijah) in hkrati dodatne stroške zaradi vodenja evidenc. V primeru pavšalista pa imamo pri prodaji davčnim zavezancem povečanje prihodkov za pavšalno nadomestilo. Pred očmi je potrebno imeti naslednjih pet let, kolikor najmanj traja vključitev v sistem. Po modelnih izračunih bi z vstopom v sistem davka na dodano vrednost lahko pridobile predvsem kmetije, ki so v obdobju velikih investicij, imajo velik letni promet in prodajajo davčnim zavezancem. mag. TANJA STRNIŠA, Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto GREGORJEV SEJEM VESELA GORA - Turistično društvo Šentrupert vabi v soboto, 13. marca, na Veselo Goro na Gregorjev sejem. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Vino z oznako PTP V Sloveniji je več vin, ki so s tradicionalno uporabo v javnosti pridobila pečat geografskega porekla. Slovenski zakon o vinu omenja dve vini, ki sta se v tem smislu najbolj uveljavili, to sta cviček in teran. Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se lahko označujejo vina, če je zanje izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje, organoleptične značilnosti vina, kemijski sestav vina itd. Do sedaj ni še nobeno slovensko vino podprto z izdelanim elaboratom, v pripravi pa sta elaborat za cviček in teran. Elaborat pripravijo zainteresirani pridelovalci. Hvalevredno je, da so se tudi belokranjski vinogradniki na zboru društva, ki je bil 28. februarja v Metliki, odločili za pridobitev oznake PTP za metliško črnino in belo-kranjca. Predlog so pripravili v kmetijski zadrugi in predlagali na občnem zboru društva vinogradnikov. Težko je napovedati, v kolikem času bo izdelan, od inštituta potrjen in od kmetijskega ministra podpisan elaborat, toda začelo seje in to pomeni novo kakovost v vinogradništvu. Zaščiteno vino bo vneslo veliko novosti v življenje in delo vinogradnikov. Potrebno bo več načrtnega dela: od obnove vinogradov in izbire sort do obdelave vinogradov in pridelave vina. Bolj razumljivo povedano: • Sedaj se pod oznako metliška črnina ponujajo vina zelo raz- ličnih kakovosti. Vinogradniki, ki imajo nasajeno več žametovke, imajo svetlejšo metliško črnino, tisti, ki imajo v vinogradu več modre frankinje, ponujajo bolj obarvano - močnejše vino pod isto oznako. • Tradicionalno je bila metliška črnina tipizirana iz treh sort: portugalke, žametne črnine in modre frankinje. Pred dobrimi tridesetimi leti so začeli dodajati tudi vino šentlovren-ke. Če bodo pridelovalci vztrajali, daje metliška črnina iz vseh štirih imenovanih rdečih sort, je ne bodo mogli pridelati vinogradniki, ki imajo v vinogradu samo dve sorti. Grozdje bodo seveda morali dokupi. • V elaboratu bo predvideno poleg števila sort tudi razmerje med posameznimi sortami. Kmalu bo sprejet pravilnik o načinu vodenja in vsebini registra pridelovalcev grozdja in vina. Upravne enote bodo imele najbolj sveže podatke o sortah in številu trt posamezne sorte v vsakem vinogradu. Zato bo zelo enostavna kontrola tudi preko vinogradov. • Zadružna klet v Metliki bo morala tudi spoštovati razmerje sort za tipizacijo vina itd. Prvi vtis o zahtevah, ki jih bodo morali izpolnjevati pride-lovaci PTP zaščitenega vina, ni najbolj razveseljiv. Toda rezultati takega urejenega dela jamčijo večji dohodek. Pričakujemo lahko, da bodo vinogradniki podprli tako zaščito. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ GOZD IN KAKO Z NJIM - Seminar o gozdu in skrbi z njim je potekal v lepem vremenu v gozdnem revirju Mokrice blizu mokriškega gradu, kjer je prejšnji petek nastala tudi fotografija. (Foto: L. M.) Izobraževanje lastnikov gozdov Seminar v Brežicah BREŽICE - Brežiška krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije je začela v letošnjem letu nov ciklus izobraževanja za lastnike gozdov na svojem območju. Kot je povedal dipl. gozd. ing. Šlobodan Sokolič, vodja KE Brežice, na seminarju lastnike gozdov sezna-njo z novimi razmerami na lesnem trgu lesa in s tem, kaj lahko naredi lastnik gozda za doseganje čim večjega iztržka od prodaje lesa. Krajevna enota Brežice združuje 8.750 lastnikov gozdov na 11.180 hektarih, od katerih je približno 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Povprečna površina gozdne parcele je 0,44 hektara, povprečna površina gozdne posesti znaša 0,96 hektara. Na področju brežiške krajevne enote ima 72 odstotkov vseh lastnikov parcelo veliko do en hektar, kar pomeni veliko razdrobljenost in hkrati precejšnjo prilogodljivost gozdarjev pri strokovnem svetovanju lastnikom. L. M. Pomladne ptice Že so v vinogradu škarje, sinica začela je pet’. Komur za vince kaj mar je, vabi pokušat’ v klet. Izmed pomladnih ptic že slišati je ptiča v družbi sred’ goric mojstra trte Maljeviča. JURE MURN Direktna plačila ne rešijo vsega Govedorejci podpirajo zahtevnejše rejske cilje • Plačila kmetom ne bodo pokrila vse razlike v proizvodni ceni, zato je treba zmanjšati stroške in povečati intenzivnost prireje TRŽIŠČE - “Ni dovolj, da govedorejci razpravljajo samo o cenah,” je na nedavnem občnem zboru sevniškega govedorejskega društva dejal dr. Jože Osterc. Poudaril je, da bodo slovenski rejci goveda preživeli na trgu le, če bodo izboljšali kakovost, koristno in naravi prijazno uporabljali odpadke in če bo država priznala pomen kmetijstva za ohranjanje krajine in razvoj podeželja. Po njegovem pri tem ni nepomembno, da je Slovenija že pred leti sprejela evropska merila za kakovost mleka. Kot je dejal, je 80 odst. vsega slovenskega mleka že v evropsko priznanih razredih, kar nam omogoča, da sploh še lahko izvažamo v Italijo, na Hrvaško in Madžarsko. “Ker razvoj in poseljenost podeželja lahko zagotavlja le kmetijstvo, naj se mu ta vloga plača! Direktno plačilo države kmetom ni miloščina, ampak plačilo kmetu, da tako stanje vzdržuje. Vendar pa je treba vedeti, da Evropska unija ne bo dovolila z neposrednim plačilom poravnati vso razliko do tržne cene, pa tudi denarja za to ne bo. Zato je razmišljanje, da bodo direktna plačila odpravila vse težave v kmetijstvu, zavajanje!” je v svojem predavanju razmišljal dr. Osterc. Država bi morala po njegovem pomagati, da tisti, ki to lahko, postanejo konkurenčni evropskim kmetom. Dr. Osterc je opomnil, da prireja mesa v Evropi rahlo raste, obenem pa poraba v zadnjem času zelo upada, zaradi česar se močno zmanjšuje število rejcev . govedi, število govedi in molznic, hkrati pa pri posameznih rejcih, ki še vztrajajo, število govedi narašča. V Evropi so močno povečali tudi mlečnost krav, spremembe pa so tudi v Sloveniji večje, kot bi si lahko mislili. V zadnjih 13 letih se je število kmetij, ki prodajajo mleko v mlekarne zmanjšalo od 58.000 na 19.000. Število krav, od katerih prodajajo mleko, se je zmanjšalo od 166.000 na 121.000, obenem pa se je povprečno število krav povečalo od 2,8 na 6,1 krave. Če je govedorejec še leta 1965 dobil več kot štirikrat več denarja za meso kot za mleko, se je zaslužek dvajset let pozneje izenačil, medtem ko danes za mleko dobi dvakrat toliko kot za meso. Po Ostrčevih besedah je usmeritev h kravam mlekaricam za nameček še zmanjšala kakovost mesa. Izračuni kažejo, da se da stroške zmanjšati in povečati zaslužek samo s povečanjem mlečnosti. Pri tem naj bi strokovne službe kmetom, ki so sposobni rediti tako zahtevne živali, zagotovile seme bikov, ki bo povečalo mlečnost krav. Slovenski rejci lisaste in rjave govedi so že podprli nove, zahtevnejše rejske cilje, vendar je pot do njih dolga (tudi do 10 let). Zaradi preprečevanja bolezni uvoz plemenske živine namreč ni dovoljen; možen je le uvoz semena. B. DUŠIČ GORNIK helena mrzlikar gospodinjski kotiček Kislo zelje idealna hrana Zelje je ena najstarejših zele-njav. Štoletja kultiviranja so prinesla številne nove vrste zelja: jesensko, rdeče poletno, spomladansko, belo in rdeče zimsko, okrasno, gladko in nagubano, okroglo in sploščeno. V skupino kapusnic spadajo še ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, kolerabica, strniščna repa, brokoli in še druge vrste. Kislo zelje je v zimskih in tudi še v pomladnih mesecih ena najcenejših in najbolj zdravih zelenjav. Vsebuje veliko vitamina C, ki kot antioksidant zmanjšuje tveganje za nastanek malignih obolenj. Zeljna dieta predvsem učinkovito zvečuje odpornost proti raku na prebavilih. Zunanji listi vsebujejo vitamin E in za tretjino več kalcija kot notranji. Surovo kislo zelje veča imunski sistem in z mlečnokislin-skimi bakterijami uničuje škodljive klice v črevesju, k dobri prebavi pa pripomorejo vlaknine. Z dolgotrajnim kuhanjem kislega zelja uničimo predvsem vitamin C. Zaradi preveč kislega okusa, ki se pojavi zaradi previsoke temperature v kleti (nad 15 stop. C), gospodinje kislo zelje spirajo z vodo in s tem odstranijo tudi večino hranilnih snovi. Zato svetujem, naj bo v prostoru s kislim zeljem primerna temperatura, ki jo dosežemo z zračenjem prostora, skrbimo pa tudi za čistočo shranka. Najbolje je, če zelje uživamo vsaj trikrat na teden v različnih jedeh. Pripravimo ga v solati z dodatkom česna in kumine ter zabelimo z olivnim oljeni ali pa med sesekljano zelje vmešamo kuhan krompir, hren ali črno redkev. Kislo zelje je idealna hrana za ohranjanje normalne telesne teže. Pregovor pravi, da je “boljša žlica zelja v miru kot pečenka v prepiru”, čemur bo vsakdo pritrdil. Za PEČENO KISLO ZELJE vzamemo 20 dag prekajene slanine, 1,5 kg kislega zelja, 1/2 kg jabolk, 3 dag sladkorja, 1/2 dl belega vina in sol. V posodi, primerni za pečenje v pečici ali krušni peči, segrejemo prekajeno slanino, jo polovico odvzamemo, na drugo polovico pa naložimo plast sesekljanega kislega zelja, nato plast tanko narezanih jabolk, ki jih potresemo s sladkorjem. Na jabolka naložimo zopet zelje, prelijemo z belim vinom, potresemo z drugo polovico slanine ter po okusu dodamo sol. Tako napolnjeno posodo dobro pokrijemo in pečemo približno 45 minut pri 200° C. Umetnik in njegovo rojstno mesto Počastitev stoletnice rojstva svojega slavnega rojaka Božidarja Jakca so v Novem mestu začeli z otvoritvijo razstave v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Bartoljev Križev pot Likovna razstava v frančiškanskem samostanu NOVO MESTO - V razstavnih prostorih knjižnice frančiškanskega samostana so v soboto, 6. marca, zvečer odprli razstavo slik in grafik mladega likovnega ustvarjalca in profesorja likovne vzgoje Jožeta Bartolja iz Ljubljane. Na otvoritveni slovesnosti sta zaigrala violinist Marijan Dovič in orglavka Tina Vidakovič, p. Felicijan - Jože Pevec pa je prebral Hudečkovo oceno Bartoljevih stvaritev in spregovoril splošno o križevem potu, njegovem nastanku in povezavi s frančiškani ter omenil novomeški križev pot, ki je nekdaj potekal od mestnega trga do kapele Božjega groba na Grmu . Križev pot je namreč v središču Bartoljeve novomeške likovne razstave, kar je vsekakor smiselna postavitev razstave za ta čas, ko se verni pripravljajo na največji krščanski praznik, Veliko noč, in premišljajo Kristusovo trpljenje. Bartolj ponuja s svojimi 14 akrili na platnu slikarsko videnje križevega pota, pri čemer ga ne zanima toliko scenografija postaj Kristusovega trpljenja, saj je na slikah prisotna minimalno, le toliko, da so postaje prepoznavne, ampak vso pozornost usmerja v Kristusov lik. Kristus je na Bartoljevih slikah vir svetlobe, ki se barvno stopnjuje na različno temnem ozadju do zadnje postaje, vstajenja, kjer sliko preplavi svetloba. Na novomeški razstavi so Križevemu potu dodani številni grafični listi, ki dodatno osvetljujejo Bartolje-va ustvarjalna prizadevanja. MiM RUPČIČEVA RAZSTAVA ŠMARJEŠKEJOPLICE - Krka - Zdravilišča Šmarješke Toplice vabi danes, 11. marca, ob osmih zvečer v avlo zdravilišča, kjer bodo odprli prodajno razstavo del slikarja Milorada Rupčiča iz Karlovca. Na otvoritvi bo nastopila tamburaška skupina KUD Do-breč iz Dragatuša. RAZSTAVA GRAFIK KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca vabi v petek, 12. marca, ob sedmih zvečer v Lamutov likovni salon na otvoritev razstave del slikarke in grafičarke Svetlane Jakimovske Rodič iz Novega mesta. Otvoritev bo z glasbo popestril kitarist Dušan Pavlenič. NOVO MESTO - V umetnosti bomo redko našli primer tako tesne in pristne navezanosti med rojstnim mestom in umetnikom, kot seje spletla med Božidarjem Jakcem in dolenjsko prestolnico Novim mestom. Iz te ljubezni so nastala številna likovna dela, ki značilno opredeljujejo Jakčeva likovna prizadevanja in ustvarjalno pot, zato je razumljiva in primerna odločitev Dolenjskega muzeja, da počasti stoletnico umetnikovega rojstva, ki se zaokrožuje letos, med drugim tudi s tematsko razstavo Jakac in Novo mesto. Razstavo so slovesno odprli v Jakčevem domu v petek, 5. marca, zvečer. Številno občinstvo so ob tej priložnosti nagovorili novomeški župan dr. Anton Starc, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, avtor razstave Jožef Matijevič in kulturni minister Jožef Školč, kije razstavo odprl. Za predahe med govori je poskrbel igralec Polde Bibič, ki je ob kitarski spremljavi recitiral Šalijeve, Jarčeve in Gradnikove pesmi ter prebral odlomek iz Jakčevih Odmevov rdeče zemlje. Razstava v Jakčevem domu je pravzaprav preurejena stalna zbirka, ki jo je pred petnajstimi leti postavil avtor sam v sodelovanju z največjim poznavalcem njegove umetnosti dr. Milčkom Komeljem iz bogatega fonda 828 likovnih del, ki jih je slavni novomeški rojak podaril Novemu mestu. Višji kustos Jožef Matijevič je preureditev zasnoval kot izbor več kot 200 del, tematsko povezan z umetnikom in Novim mestom. Umetnine iz zbirke Jakčevega doma je dopolnil z nekaj slikami iz muzejskega umetnostnozgodo- DUO PLEŠE ČRNOMELJ, NOVO MESTO - Glasbena mladina Slovenije in Kulturni center Janeza Trdine priredita v četrtek, 11. marca, ob sedmih zvečer v dvorani Glasbene šole Mirana Jarca za abonma mladi mladim in izven koncert violinista Zdravka in pianistke Snježane Pleše. Duo mladih glasbenikov bo odigral skladbe za violino in klavir Srebotnjaka, Griega in Prokofjeva, kot solista pa se bosta predstavila s Paganinijevim Cantabile in Simoničevo Mazurko. Glasbenika sta s tem koncertom nastopila že v ponedeljek, 8. marca, v Glasbeni šoli Črnomelj. LIKOVNA MATINEJA BREŽICE - Muzejska pedagoška služba Posavskega muzeja je pred zaključkom razstave slik Almire Bremec v tukajšnji galeriji pripravila v nedeljo, 7 marca, srečanje lokalnih likovnikov z avtorico na tako imenovani likovni matineji ter v nedeljo in torek, 7. in 9. marca, še učne ure za člane likovnih krožkov globoške, brežiške in senovške osnovne šole. Sadovi študija grafike V galeriji Luna so odprli razstavo osmih grafičnih listov akademske slikarke Nataše Mirtič iz Novega mesta NOVO MESTO - Mlada akademska slikarka Nataša Mirtič iz Novega mesta je lani prvikrat stopila pred domačo javnost v galeriji Luna s svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat je sodelovala še na nekaj skupinskih razstavah in v likovnih kolonijah ter bila med izbranimi petnajstimi dolenjskimi likovniki, ki razstavljajo svoja dela na dolenjski pregledni razstavi Pogled 1 v Kostanjevici. Galerija Luna je za umetnico očitno priljubljeno razstavišče, saj jo je ponovno izbrala za prikaz svojega najnovejšega ustvarjanja, Nataša Mirtič na otvoritvi druge samostojne razstave v galeriji Luna ki je nastalo v okviru njenega podiplomskega študija na grafični specialki pri prof. Lojzetu Logarju. Razstavo najnovejših osmih grafičnih listov so v Luni odprli prejšnji četrtek, 4. marca, zvečer. O avtorici in njeni slikarski poti od začetkov v osnovni šoli, zorenju v srednji gradbeni šoli in pripravah na vpis na likovno akademijo pod mentorstvom akademskega slikarja Jožeta Kumra do uspešno opravljene diplome in podiplomskega študija je sprego-voirla nekaj prijaznih besed Barbara Barbič Jakše. Mirtičeva se v novejšem času intenzivno ukvarja predvsem z grafiko, poslužuje pa se preizkušenih tehnik suhe igle, jedkanice in akva-tinte, torej tradicionalnih, a zahtevnih tehnik, pri čemer vsak grafični list prej zasnuje v skicah, potem pa prepušča, da dokončna podoba grafičnega lista dozori v samem procesu nanašanja barve in tiskanja. Mirtičeva se loteva tudi večbarvne grafike, naj gre za uporabo dveh barv na isti grafični plošči ali za uporabo več plošč. Četudi so na njenih stvaritvah prepoznavni realni predmeti (gola noga, čevelj), pa ji ti služijo le kot prvine za likovno pripoved, katere vsebina presega samo likovno formo. M. MARKELJ vinskega depoja in z deli, ki so jih za to priložnost posodile Knjižnica Mirana Jarca, Splošna bolnišnica Novo mesto in Šolski center za gostinstvo. Razstava tako ponuja na ogled podobe Novega mesta, sledijo portreti novomeških rojakov, od pomembnih ljudi iz znanosti in umetnosti do povsem anonimnih ljudi z družbenega roba, nato podobe umetnikovih sorodnikov in izvrstni pasteli iz časa, ko seje Jakac med študijem v Pragi vračal domov ter slikal Novo mesto in okolico. Razstavo dopolnjujejo portreti ljudi, ki so zaznamovali Jakčevo življenjsko in umetniško pot, od Jakopiča, Gradnika in Jarca do Saeveruda in drugih, zaključujejo pa jo likovne reminiscence na Novomeško pomlad. Dolenjski muzej je ob tej priložnosti izdal tudi katalog Božidar Jakac ob stoletnici rojstva, v počastitev obletnice pa pripravlja še vrsto drugih prireditev, kot so demonstracije likovnih tehnik pastela, grafike in olja v muzejskih delavnicah, predstavitev Jakca kot avtorja znamk, filmarja in fotografa, srečanje in pogovor z gospo Tatjano Jakac, predavanje itd. M. MARKELJ PREMIERA ENODEJANK STRAŽA - Amatersko gledališče Prečna je za letošnjo gledališko sezono pripravilo dve enodejanki: Rona Peera Tatovi Heming-wayevih možganov in Fernanda Arrabala Piknik na bojišču. Premierna predstava bo v petek, 12. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu v Straži, prvo gostovanje pa naslednji dan, 13. marca, v osnovni šoli v Škocjanu. KONCERT KRKINEGA ZBORA TREBNJE - Danes, 11. marca, bo ob osmih zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo koncert mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta, ki bo pod vodstvom zborovodje Igorja Ter-šarja zapel nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi ter priredbe poljske, ameriške in irske ljudske pesmi. Prijeten kulturni večer Na Čandkovi domačiji razstava del A.P.-Stante, knjigi T. Jakšeta - Gosta M. Zajc-Jarc in J. Tekavec VIŠNJA GORA - Kot je že navada, so tudi letos na predvečer 6. Jurčičevega pohoda KD in TD Višnja Gora ter družina Pilko na Čandkovi domačiji poskrbeli za prijeten kulturni večer, ki ga je povezoval Rudi Škof. Klepetal je s kar nekaj zanimivimi gosti. ter o Muljavčanu Juriju Tekavcu. Slednja sta se prireditve tudi udeležila in prijetno presenetila s svojo čilostjo in smislom za humor. Nekaj besed je spregovoril predsednik TD Višnja Gora Pavel Groznik. Za dobro vzdušje so poskrbeli še novomeški citrar Rudi Mlinarič in del cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Višnje Gore pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja. L. MURN POGOVOR O USTVARJANJU IN LITERATURI - Gosta prireditve, s katero je časopis Park počastil prvo leto rednega izhajanja, sta bila pisatelja Jani Virk in Aleš Čar (prvi in tretji z leve), pogovor je vodil Mitja Čander (med obema gostoma), za glasbo pa je skrbel Peter Jenič. Park gre v drugo leto Z literarno-glasbenim večerom proslavili leto dni izhajanja novomeškega mladinskega časopisa Park NOVO MESTO - Novomeški mladinski časopis Park, ki je začel izhajati lanskega februarja, ta čas slavi slavi svojo prvo obletnico in z najnovejšo marčevsko številko drugega letnika zaokrožuje leto dni izhajanja. Tako se časopis, ki je bil s prvimi številkami še povezan s projektom počastitve stoletnice rojstva novomeškega avantgardističnega pesnika Antona Podbevška, vse trdneje uveljavlja kot še eno od javnih občil v tem delu Slovenije. Kot pravi njegov urednik Marijan Dovič, se poskuša umestiti v medijsko nišo, ki tu še ni zapolnjena, in se uveljaviti predvsem kot vizualen medij z ambiciozno oblikovalsko in kritiško naravnano vsebinsko zasnovo. Izdajatelj Parka je Društvo novomeških študentov, časopis pa izhaja s podporo izdajatelja in Mestne občine Novo mesto. Da bo lahko še naprej naprodaj za simboličen tolar, se uredništvo namerava v bodoče bolj posvetiti tudi trženju. Obletnico izhajanja je Park počastil z literarno-glasbenim večerom v petek, 5. marca, zvečer v spodnjih prostorih kavarne na Glavnem trgu, ki so jih za to priložnost preuredili in jim dali nekoliko parkov- skega nadiha. Gosta literarnega dela večera sta bila sodelavca študentske založbe Beletri-na pisatelj Aleš Čar, dobitnik nagrade Slovenskega knjižnega sejma za literarni prvenec, in Jani Virk, pisatelj, pesnik, esejist, kritik in urednik, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Pogovor z gostoma je vodil Mitja Čander, za glasbene predahe pa je poskrbel kitarist Peter Jenič. Kramljajoča trojica je ob pivu in cigaretah spregovorila o odnosu med literaturo in resničnostjo ter o smislu branja in pisanja literature, gosta pa sta prebrala še nekaj odlomkov iz svojih del, Virk iz zbirke kratkih zgodb Pogled na Tycho Brahe, Čar pa iz še neobjavljenega romana z delovnim naslovom Pasji tango, in pritegnila pozornost kar številnega, predvsem mladega občinstva, ki pa za dejavnejšo vključitev v dogajanje z vprašanji ni bilo dovolj zagreto. Večer seje nadaljeval in zaključil s koncertom jazzovskega kvarteta, v katerem igrajo kitarist Žarko Živk-ovič, saksofonist Tadej Tomšič, basist Jožef Sečnik in bobnar Aleš Rendla, uspešno pa se jim je za nekaj časa pridružil z violino še urednik Parka Marijan Dovič. „, M. MARKELJ ZAHVALA - Gostiteljica Marija Pilko se je Rudiju Škofu (drugi z desne), ki se je v Višnji Gori že večkrat izkazal kot dober voditelj, zahvalila s sliko domačega slikarja Stefana Horvata. Na levi je še Tone Jakše, na desni pa Jurij Tekavec. (Foto: L. M.) Najprej z domžalsko ljubiteljsko slikarko Asto Perko-Stante, ki se je tokrat predstavila z izborom svojih del, ki jih je zadnje obdobje razstavljala v Ljubljani. Razstavo slik, predvsem na temo krajinarstva, je odprl direktor ivanške občinske uprave Vinko Blatnik. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi upokojenemu novinarju Dolenjskega lista Toneta Jakšetu, ki je na kratko povedal razloge za nastanek svoje prve in druge knjige o starih ljudeh, Dolenjski obrazi in Naše korenine. Višnjani so še posebej z veseljem prisluhnili Janji Garvas in Janji Omahen, ki sta iz knjig prebrali zgodbe o ljudeh iz njihovega konca: o Višnjanih Kristini Puš in Mihaeli Zajc-Jarc Tekmovanje mladih glasbenikov Na 2. regijskem tekmovanju v TVebnjem sodelovali učenci sedmih glasbenih šol širše Dolenjske - Podeljenih 27 zlatih, 13 srebrnih in 9 bronastih priznanj_ TREBNJE - Po uvodnem regijskem tekmovanju učencev glasbenih šol z območja širše Dolenjske, ki je bilo lani v Novem mestu, je konec prejšnjega tedna, v soboto, 6. marca, potekalo 2. regijsko tekmovanje, katerega organizacijo je sprejela in uspešno izvedla Glasbena šola Trebnje. Namen tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov, kijih pripravlja Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol in Akademijo za glasbo, je odkrivati izrazito nadarjene učence in jih usmerjati v nadaljnje šolanje, hkrati pa jim omogočati udeležbo na državnem in mednarodnih tekmovanjih. Na 2. dolenjskem regijskem tekmovanju je 53 učencev iz glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Sevnica in Trebnje tekmovalo v igranju na trobento, rog, pozavno, tubo, tolkala in harmoniko, pomerili pa so se še kitarski dui in komorne skupine z godali in klavirjem. Za razliko od prvega je drugo tekmovanje potekalo v enem samem dnevu, za zaključek pa so se najboljši mladi glasbeniki, dobitniki zlatih priznanj, predstavili javnosti na dobro obiskanem večernem zaključnem nastopu v avli CIK in pokazali, da dolenjske glasbene šole vzgajajo dobre in obetavne mlade glasbenike. Po končanem nastopu je predsednica organiza- ZLITJE POEZIJE IN GLASBE - V Knjižnici Mirana Jarca so za dan žena pripravili recital Lenče Ferenčak In temni bog mi pravi: “Bodi moja!", v katerem je igralka ob avtorski glasbeni spremljavi Lada Jakše na izviren način predstavila lik in poezijo slovenske pesnice in prevajalke Lili Novy. (Foto: M. Markelj) cijskega odbora in sveta tekmovanja ravnateljica trebanjske glasbene šole Tatjana Mihelčič Gre- Zvest realizmu V galeriji Krka razstavlja Milan Lorenčak NOVO MESTO - Od minulega torka, 9. marca, je v prostorih galerije Krka za mesec dni na ogled razstava akvarelov, olj in akrilov akademskega slikarja Milana Lorenčaka iz Belega Potoka. Gre za ustvarjalca starejše generacije (rojen je bil leta 1921 na Dunaju), ki seje študijsko izobraževala na takrat še novi ljubljanski likovni akademiji pri uglednih profesorjih, kot sta bila Gabrijel Stupica in Božidar Jakac. Lorenčak se je že zgodaj razvil v odličnega akvarelista, občutljivega portretista, krajinarja in figuralika ter na na teh temeljih gradil svoj obsežni likovni opus, v katerem, kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak, ni vzponov in padcev, temveč jasnost in prepričljivost, izpiljena v dolgih letih gledanja, opazovanja, učenja in izpopolnjevanja. Lorenčak vseskozi ostaja realist s spoštljivim odnosom do izročila in do lastne likovne govorice, ki si jo je izbral pred skoraj pol stoletja in jo zvesto gradil brez avanturizma in kolebanja. ZBRAL JE NAJVEČ TOČK -zaključnem koncertu je prvi nastopil Lovro Ašič, učenec Alojza Gradiška, iz Glasbene šole Krško, ki je za nastop na tolkalih zbra‘ največ točk, 97,67 od možnih sto-Enako število točk je osvojil na harmoniki tudi Matjaž Predanič, učenec Željka Škoiča, iz Glasbene šole Brežice. gorčič izročila predstavnikom glasbenih šol zlata, srebrna in bronasta priznanja ter priznanja za udeležbo. Žirije, ki so ocenjevale tehnično pripravljenost in muzikalno* tekmovalca, korektnost izvedbe in celotni vtis nastopa, so podeh‘e 27 zlatih, 13 srebrnih in 9 bronastih priznanj. Največ zlatih prl' znanj (11), je osvojila Glasbena šola Novo mesto, Krško 9, Črnomelj 3, Brežice in Kočevje pa ' zlati. Dobitniki zlatih priznanj se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenike*’ ki bo konec marca v Ljubljan'-Vseh priznanj skupaj je najve osvojila Glasbena šola Krško ( slede pa šole Novo mesto (12)’ Brežice (11), Črnomelj (6) Trebnje (5) ter Kočevje in Sevnica (O' M. MARKElJ Na sodišču zdaj hitreje na vrsto Na okrožnem sodišču čedalje več zadev rešujejo tekoče, tudi večino gospodarskih POTA § IN KONČNO MANJ NF.RF.SF.NIH 7.ADF.V NOVO MESTO - Lumpom, ki opravljajo svojo dejavnost v upanju, da pred sodiščem ne bodo prišli dovolj hitro na vrsto, bo počasi odklenkalo. Na to vsaj kaže poročilo predsednika novomeškega okrajnega sodišča Janeza Smoleja. Lani je sodišče prejelo v delo skoraj za tretjino več zadev kot leto prej in jih tudi rešilo za dobrih 20 odst. več. To pomeni, da se delež nerešenih zadev vztrajno zmanjšuje. Kot je povedala vodja kazen-skopreiskovalnega oddelka Milojka Gutman, so na tem oddelku za razliko od leta 1997 lansko leto v obravnavo dobili spet več zadev, za nameček pa so se pojavile tudi nove oblike kaznivih dejanj. Občutno večje spet kazenskih zadev, precej več gospodarskih prestopkov, več pa je tudi kazenskih prestopkov mladoletnikov, ki pa jih rešujejo sproti. Ta oddelek sodišča obravnava največ velikih tatvin, hudih telesnih poškodb in ropov. Zmanjšalo se je število umorov in poskusov umora, žal pa se še vedno ne zmanjšuje število kaznivih dejanj na področju proizvodnje in prometa z mamili, orožjem in razstrelivi. Taka dejanja vse pogosteje stori več storilcev skupaj. Kazniva dejanja zoper gospo- darstvo ne naraščajo. Drugače pa je z gospodarskimi prestopki, ki močno naraščajo (lani 87 novih) in jim niti dva sodnika nista kos. Pogosto gre namreč za prestopke po zakonu o gospodarskih družbah ali o davku od dobička, pri katerih potrebujejo izvedence. Obdolženci se zaradi visokih zagroženih kazni pogosto izmikajo vabilom sodišča. Tudi v oddelku za civilne spore so, kot je povedala Nataša Gluhar - Križmančič, precej zmanjšali število starejših zadev. Poleg tega, da morajo upoštevati življenjska vprašanja in psihično stisko strank, še zlasti otrok, ugotavljajo, da so zadeve vse zahtevnejše in obsežnejše, pojavlja pa se tudi vrsta novih sporov s področja gospodarstva. Tudi ta oddelek je močno USPEŠNO NAD ZAOSTANKE - Število nerešenih zadev na novomeškem okrožnem sodišču se je glede na leto 1997zmanjšalo za 16 odst., v primerjavi z letom 1995pa kar za 41. Pri tem je zelo ugodno, da med nerešen imi spori večina (kar 85 odst.) ni starejših od dveh let. 12 odst. zadev pa še ni dobilo sodnega epiloga, čeprav izvirajo že iz let 1994 do 1996, za 3 odst. pa je še takih, ki so še starejšega datuma. Kot je ocenil predsednik sodišča Janez Smolej (drugi z desne), je vseh 10 sodnikov preseglo normative, tako da je bila povprečna storilnost sodišča po merilih sodnega sveta 143-od-stotna. Sodišče upa, da bo dobilo dovolj denarja za adaptacijo prostorov, da bi tako omililo prostorsko stisko, ki je bila doslej velika ovira pri delu. (Foto: B. D. G.) Z zvijačo do vašega denaija Policija opozarja občane, naj bodo previdni pri _ “ugodnih” ponudbah za posojila in službo po dolenjski deželi • Prejšnji petek so se sevniški policisti z rdečo lučjo trudili, da bi ustavili voznika stoenke. Ta se je na njihov trud požvižgal in, kot da se ni zgodilo nič, na parkirišču zapustil svoje vozilo. Policista sta od njega zahtevala dokumente, spoznala pa sta tudi, da imata opravka s 31-letnim Stanislavom P., starim znancem in kršiteljem cestnoprometnih predpisov. A Stane je bil trmast. Dokumentov ni hotel dati, pa tudi v alkotest ni hotel pihati, čeprav je bil policistoma sumljiv močan alkoholni zadah iz njegovih ust. Nato je skušal pobegniti za blok, pa sta mu policista preprečila in ga odpeljala na policijsko postajo, kjer je mladenič nadaljeval z zmerjanjem. Ko sta mu povedala, da bo kakšno uro ostal pri njima, se je močno razburil in hotel pobegniti s policijske postaje. Policist je pobeg trenutno preprečil, vendar je voznik poskušal še enkrat steči proti vratom. Pri upiranju in ponovnem begu je voznik padel po tleh in se poškodoval, zato sta ga policista odpeljala k zdravniku v Sevnico, ta pa ga je zaradi suma pretresa možganov napotil na pregled v bolnišnico. Zaradi poškodbe je bila na UNZ Krško ustanovljena komisija, ki bo proučila vzroke za poškodbo. • Precej dela z razgretimi glavami so imeli tudi policisti v Metliki, ki so 6. marca zvečer 25-letni voznici Z. H. iz Črnomlja namerili kar 2,13 promila alkohola. S tem se očitno nista strinjala njena brata, ki sta od policistov zahtevala, naj voznico pustijo pri miru. Tudi voznica se s postopkom policistov ni strinjala in je zapisnik o opravljenem alkotestu strgala in ga dala bratu, ki ga je spravil v žep. Policist je zapisnik sicer zahteval nazaj, vendar ga razgretež ni hotel dati. Še več, policista je hotel udariti. Nato so vsi trije pobegnili v bližnjo gostilno, kjer so jih policisti prijeli. Sledi srečanje s sodnikom. VOZNIKI, POZOR! NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto bodo v soboto in nedeljo policisti poostrili nadzor nad prometom. Najbolj bodo pozorni na vožnjo pod vplivom alkohola. A nadzirali ne bodo le voznikov, pač pa tudi pešce, ki večkrat pijani ali neosvetljeni ogrožajo sebe in druge v prometu. dežurni I poročajoj NE BO GA TREBA POPRAVLJATI - Med 28. februarjem in 1. marcem je nekdo izpred trgovine Armed v Ulici 21. oktobra v nonilju odpeljal kolo z motorjem, kjer ga je pustil oškodovanec M. S. iz Črnomlja zaradi okvare. Škode je za 15 tisoč tolarjev. ODNESEL KOSTIM - Neznan zmikavt je v sredo, 3. mar-ca, opoldne izkoristil nepozornost zaposlenih v trgovini Natali v lrebnjem in z obešalnika ukra-el zenski hlačni kostim, vreden tisoč tolarjev. V VIKENDIH SE JE OPREMIL - Med 4. in 7. marcem je ne-oo v vinorodnem območju Lisec vlomil v šest vikendov in odnesel plinske jeklenke, motor-no zago, motorno škropilnico, vec buteljk vina, radiokasetofon ln drugo. Neznanec je lastnikom P^ro«l za okoli 200 tisočakov škode. VRATA SE NISO VDALA -noci na 5. marec je skušal nek- 0 vlomiti v gostinski lokal Lovec Dolenjskih Toplicah, vendar u to ni uspelo, mu je pa uspelo samim vlomom povzročiti za 60 °c tolarjev škode! OB DENAR - Prejšnji pone-r' m nekd° v Levstikovi uli- 1 v Novem mestu vlomil v stano-anje, ki ga ima v najemu B. V., n ji ukradel devize, tolarje ter atnino. Neznanec je lastnico oško-oval za okoli 115 tisoč tolarjev. KRŠKO - Urad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Krško beleži med aznivirni dejanji tudi vse več 8°Ijufij, zato opozarja občane, aJ ne nasedajo najrazličnejšim Jačam, ki so za opeharjene-§3 običajno tudi precej drage. ed goljufijami, ki občanom P°Yzročajo največ škode, so goljufije pri pridobivanju kredi-°v P°d domnevno ugodnejšimi P°goji, kot jih ponujajo banke n druge finančne ustanove. • dsumezniki, največkrat z de-javriostj0 samostojnega podjetja, ponujajo v časopisnih glasih ureditev postopka za godno posojilo v izredno kratim času, pri čemer zahtevajo anJ dokumentacije in garancij °t banke. Posojila so namen-a, npr. hipotekarno posojilo, nakup vozila, ali gotovinska. ' osrednik za zagotovitev po-Jtla zahteva nekaj denarja za —stroške ali delni avans za arovanje posojila. Tako so _ °8' kreditojemalci vplačali lar ^eset ali celo sto tisoč to-Pr fCV| VnaPrcj’ ne k* se Pre" kak« S *com 'tfaJ0 opravka in bn t Sarancije imajo, da On V !esnic' dobili posojilo. niP? .jeni državljani zneske Dn j? nercdko pred podpisom in ke. ali celo brez pogodbe jrdtla o tem, da so komu 1 denar. Ko občani vidijo, da “u.nasedli goljufu, vse skupaj 'Javijo policiji, ki neredko dv težko opravi svoje delo. Velikokrat se pri občanih oglasijo neznanci, ki se predstavljajo kot predstavniki borznoposredniških hiš. Največkrat starejše občane prepričajo, da * Urad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Krško je letos obravnaval oglaševanja za delo na domu. V primerih, kot je ta, ponudnik poš(je delojemalcu na dom paket z delovnim orodjem, prejemnik paket plača, in ko ga odpre, v njem odkrije odpadno železo. njihove delnice teh nimajo nobene vrednosti, in te vrednostne papirje odkupijo za majhen denar. Tovrstni goljufi se predstavljajo tudi kot zastopniki investicijske družbe, ki želi delničarju izplačati dividendo. V ta namen zahtevajo od občana osebno izkaznico, matično številko, potrdilo o lastništvu delnic ter podpisano pooblastilo. Dokumente fotokopirajo ali odnesejo za kak dan, v tem času pa občanove delnice prodajo, ker imajo vse njegove dokumente. Zaradi tega policija svetuje, naj občani trgujejo z delnicami na sedežih borznoposredniških hiš in ne nasedajo posrednikom, ki pridejo na dom. Za pobiranje denarja od lahkovernih občanov goljufi izkoriščajo tudi različne medije. V oglasih preko časopisov - največkrat preko Salamonovega oglasnika - obljubljajo različna dela. Tako je preko Salomono-vega oglasnika goljuf tudi v Brežicah obljubljal delo na naftnih ploščadih in za posredovanje pri tem zaposlovanju pobiral celo po 200 dolarjev, med drugimi od Hrvatov, ki so prišli za delo v Brežice. L. M. OROŽJE PRED DISKOTEKO KRŠKO - V soboto, 6. marca, zvečer so bili krški policisti napoteni pred diskoteko Pacific v Krškem, kjer naj bi se dogajalo nekaj čudnega. Ob pregledu 23-letnega Boštjana V. iz Krškega so našli plinski samokres Beretta z vstavljenim nabojnikom, a na srečo brez nabojev. Boštjan je pojasnil, da je orožje kupil za 300 mark. EDEN KRADEL, TRIJE STRAŽILI ČRNOMELJ - 21-letni R. H., 16-letni V. B., 18-letni E. K. in 16-letni B. Š., vsi iz okolice Črnomlja, so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja tatvine, ker so 2. marca okoli 23. ure prišli na parkirni prostor, ki je za hotelom Lahinja v Črnomlju. Trije so stražili, četrti pa je iz treh avtomobilov odstranil pokrove rezervoarjev. Ko je v rezervoar porinil plastično cev, je dejanje opazila delavka hotela. Storilci so se ustrašili in se odpeljali z avtom, a policisti so jih kmalu prijeli. SPET PREHITEVANJE HMELJČIČ - V četrtek, 4. marca, je na hitri cesti Ljubljana Obrežje pri vasi Hmeljčič ob šestih zjutraj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je huje poškodovala 54-letna Lucija Barbarič iz Novega mesta. Do nesreče je prišlo, ko je 43-letna Marija Strnad s Potoka pri Muljavi začela prehitevati tovornjak, isti čas pa ji je nasproti iz novomeške strani pripeljala Barbaričeva, ki se je nesreči poskušala izogniti, tako da je zavila desno, a trčenja ni mogla preprečiti. Po trčenju je Strnadovo odbilo v tovornjak in od tovornjaka na travnik, medtem ko je v Barba-ričevo.trčil še 30-letni Robert Stau-ber iz Brežic, ki je vozil za njo. Poleg Barbaričeve, ki se je v nesreči huje poškodovala, sta bili lažje poškodovani še njena sopotnica, 45-letna Ivanka Delajkovič iz Novega mesta, in Strnadova, na vozilih pa je nastalo za približno tri milijone tolarjev škode. odvisen od mnenj različnih izvedencev. Gospodarski oddelek uspeva popolne vloge strank za vpis v sodni register rešiti še v istem dnevu, zaostanke pa zmanjšuje tudi pri reševanju gospodarskih sporov. Lani so za 45 odst. zmanjšali število nerešenih zadev, saj so rešili veliko več zadev, kot so jih prejeli v obravnavo, pa tudi sam • Na gospodarskem oddelku so vsebinsko najzahtevnejši spori v zvezi s stečajnimi postopki, kijih rešujejo prednostno, po številu pa je največ sporov iz plačilnega prometa, odškodnin, zahtevkov zavarovalnic, izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnih psotopkih ter transportnih in gradbenih sporov. Pri več kot polovici sporov gre za vrednosti pod 1 milijon tolarjev, le pri šestini nad 3 milijoni. Osrednjo problematiko tega oddelka predstavljajo stečaji, prisilne poravnave in likvidacije podjetij, kjer se odpirajo težave z vnovčitvijo premoženja (prodajo), s pomanjkanjem kakovostnih stečajnih upraviteljev in z dolgotrajnimi pravdami iz stečajnih postopkov. Konec leta je bilo še 27 nerešenih zadev, a ker novih obsežnejšših primerov ne pričakujejo, bodo v tem letu lahko pohiteli z nerešenimi zadevami. pripad zadev se je nekoliko zmanjšal. Kot pravi vodja tega oddelka Anton Panjan, se pretežni del gospodarskih sporov zdaj rešuje v tekočem letu. B. DUŠIČ GORNIK Bizeljski spor na krško okrožno sodišče Nepristojno sodišče? KRŠKO - Konec februarja bi moral na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem sesti Milko Veršec z Bizeljskega, ki ga zasebna tožba bremeni razžalitve. Veršec naj bi namreč Roka Kržana z Bizeljskega razžalil, ko je 30. maja 1996 v posavskem časopisu Naš glas v rubriki pisma bralcev objavil članek z naslovom Bizeljsko rabi novi list demokratične prihodnosti, v katerem je med ostalim zapisal: “Obračuna porabljenega denarja za leto 1995, ki je bil narejen marca 1996 Rok Kržan ni pokazal ne članom skupščine ne komu drugemu. Bizeljancu obračun! Koga je tu strah in kaj prikriva, ne vem, če je vse čisto, ni razloga za prikrivanje!” Zasebni tožilec (mimogrede: ta je v času, ko je vložil tožbo, do danes zamenjal odvetnika) je tudi mnenja, daje Ver-šec o njem raznašal neresnice, kar naj bi po njegovem mnenju “škodovalo njegovi časti in dobremu imenu, saj je Kržan sorazmerno dobro poznana osebnost, ki večkrat javno nastopa, očitki in insinuacije, da prikriva podatke, pa so ga”, kot je bilo zapisano v tožbi, “močno prizadele”. Ne le njega, tudi njegovo družino. Čeprav je Veršec ob razpisani glavni obravnavi prišel na sodišče, sicer brez odvetnika, a je dejal da bo pooblastilo zagovornika predložil po pošti, pa Kržan zaradi zadržanosti ni prišel. A tudi če bi prišel, obravnave verjetno ne bi bilo, saj je bil Veršec mnenja, da okrožno sodišče za to kazensko zadevo ni pristojno, pač pa bi se moralo s to tožbo po njegovem ukvarjati okrajno sodišče. Na sodnikovo vprašanje, ali je Veršec morda pripravljen na poravnavo, pa je ta dogovoril, da se ne čuti krivega, da bi Kržana kakorkoli užalil. Ker torej pogojev za glavno obravnavo ni bilo, je bila obravnava preložena za nedoločen čas. T. G. GROZLJIVA BILANCA Govorica številk je objektivna in neizprosna ter ne pozna čustev. Od leta 1981 do vključno 1997je v Sloveniji zaradi nesreč s trakotjrem umrlo 624 ljudi ali povprečno 38 na leto. Tri četrtine vseh je pokopal pod seboj prevrnjen traktor, ne da bi izbiral žrtve. Med mrtvimi je bilo 26 otrok, starih do 14 let, med njimi kar dve tretjini mlajših od 5 let. • Za krsto se vedno najde denar. Za eno krsto dobimo po obstoječih cenah dva varnostna loka, za dve krsti eno varnostno kabino. Zal pa je tako, da je človek še vedno naše največje bogastvo in zato pogosto ničvreden. (Bojan Žlender, avtor analize nesreč pri vožnji in delu s traktorjem) Večina žrtev je bilo kmečkih gospodarjev, od katerih je odvisna usoda celotne kmetije in ne le kmečke družine. Če odmislimo čustva in človeške tragedije, je vse to povzročilo tudi veliko materialno škodo. Po metodologiji Evropske unije, ki tudi ceno življenja izrazi v denarju, so bile finančne posledice v letu 1997, na primer, ko je umrlo 31 ljudi, 1,5 milijarde tolarjev, to pa je skoraj toliko, kot znaša letni proračun celotne slovenske kmetijske svetovalne službe s 300 zaposlenimi. Seveda se že od začetka pohoda kmetijske mehanizacije tudi v Sloveniji zavedamo teže tega problema. Po zakonu morajo biti že od 1. januarja 1984 vsi traktorji, ki gredo na novo v promet, opremljeni z varnostno kabino ali vsaj varnostnim lokom, vsi stari traktorji pa morajo imeti to opremo od leta 1986. Dodatna varnostna oprema je pripomogla, da se je število GOJIL KONOPLJO LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - 32-letni Silvester M. iz Loke pri Zidanem mostu si je konec letošnjega januarja v kleti svoje stanovanjske hiše uredil prostor za vzgojo konoplje. Prostor je opremil s živosrebrnimi žarnicami VTF. V 31 cvetličnih lončkih je vzgajal 32 sadik indijske konoplje. V prostor, ki gaje zaklenil in zatemnil, ni imela vstopa niti njegova mama. Sadike so 2. marca odkrili policisti in jih zasegli. OGENJ V SILOSU GORENJI AJDOVEC - V sredo, 3. marca, je zagorelo v silosu podjetja I-les v Gornjem Ajdovcu. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi večjega lesenega delca v valčni brusilki, ki se je zataknil in zaradi trenja vžgal, goreče delce pa je po odsesovalnem kanalu odneslo v silos. Lastnik podjetja P. I. iz Prečne je zaradi požara oškodovan za 1,4 milijona tolarjev. MAMILO V SPODNJICAH OBREŽJE - V soboto, 6. marca, zvečer so policisti pri 21-letnem Franzu Robertu B. iz Stuttgarta našli 20 gramov konoplje. Mamilo je skril v cigaretno škatlico in v spodnjice. Potnik je pojasnil, daje mamilo kupil istega dne v Zagrebu za 100 mark. VLOMIL KAR PRED ŠOLO ČRNOMELJ - V nedeljo, 7. marca, je nekdo na parkirnem prostoru pred osnovno šolo v Črnomlju vlomil v osebni avto, last G. S. iz okolice Črnomlja, in ukradel dve potovalki, v katerih je imel lastnik brisačo, spodnje perilo, sušilnik las, nogavice in podobno ter različno dokumentacijo. Lastnika je oškodoval za 100 tisočakov. nesreč s tragičnim izidom zmanjšalo, vendar ne toliko, kot smo pričakovali oz. kolikor se je z enakimi ukrepi zmanjšalo v drugih državah, denimo v Avstriji, ki ima podobno konfiguracijo zemljišč. Tudi po uvedbi kabin, česar žal nismo uveljavili dosledno, imamo še vedno triinpolkrat več nesreč s smrtnim izidom na enako število prebivalstva kot v Avstriji in kar štiriindvajsetkrat več kot v Nemčiji. Varnostne zahteve je zato pri nas nujno potrebno zaostriti in med drugim ne več dopustiti, da je med 140.000 traktorji, kolikor jih je zdaj v naši državi, kar 30.000 še vedno brez kabine ali loka. Inž. M. L. RIBIČ NAD POLICISTE Delo policistov je res nevarno. Ne le da se morajo spopadati z nevarnimi morilci, tatovi in tihotapci, nadnje se radi spravijo tudi pijančki, očitno pa niso več varni niti pred ribiči. Prejšnjo sredo sta krška policista na cesti med Brežicami in Cerkljami pri Borštu ustavila možakarja, ki ga je malo prveč popil, kar je pokazal tudi alkotest. Seveda sta mu policista prepovedala, da bi še naprej kolovratil po cesti s svojim avtom, s tem pa se prizadeti očitno ni strinjal. Najprej je moža postave nahrulil, potem pa je iz avta potegnil raztegljivo ribiško palico in ju hotel še našeškati. A se mu nista pustila. Kot je zapisano v policijskem zapisniku, sta uporabila fizično silo in ga s strokovnim prijemom ukrotila. -katere brežiške trgovke so e srečale s posebnim goljufom. „a |e,"ajprej kupil nekaj male-t .’ Plačal z bankovcem za 5.000 y arjev, vendar je od trgovk lj!,*eval vračilo denarja za tak k *°*ariev> da j'm je dal bankovec. V nobenem pri-'Jlru trgovke niso nasedle. Pod traktorjem stotine kmečkih Pričakovanja po obvezni uvedbi varnostne kabine ali varnostnega loka so se le delno uresničila SAXOM AN I so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo ...čisto prav mi je, da se moram zdaj mučiti z goro posode zakaj sem pa dovolil ženi, da mi je speljala saxoja. SAXO A l.Oi 3V od 1.329.000 SIT dalje ugodni krediti brez pologa na 3 in 5 let KUPITI TAKO DOBER AVTO PO TAKO UGODNI CENI JE PRAVA REDKOST ČE KUPUJETE AVTO - NE ČAKAJTE! INSTALACIJSKI MATERIAL Kapljice vode, ki se bleščijo v jutranji ROSI, DAJEJO ŽIVLJENJU MOČ. Naravna pitna voda Zala je čista in NEOMADEŽEVANA. IN PRAV ZATO IMA TAKO ZNAČILEN, POSEBEN OKUS. CITROČN formitas foto Tony Stone Images V MARCU PONUJAMO POSEBNO PRILOŽNOST TISTIM, KI BODO SKLENILI RAZMERJE ZA MOBITEL GSM: VSAKEMU PETDESETEMU PODARIMO MOBILNI APARAT NOKIA Sl Idi. PRI N MT DOBI ZA NAGRADO MOBILNI TELEFON BENEFON DELTA VSAK DVAJSETI NAROČNIK. PRAV VSAK NOVI NAROČNIK PA DOBI PO POSTI MAJICO. mobitel Nagrajenci bodo lahko nagrado prevzeli v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti. 0 vsem jih bomo obvestili pisno. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710, 371-82-21 RADIO MAX Prodajna mesta: Avtohiša Dana d.o.o., Adamičeva 12, 8000 Novo Mesto, tel.: 068 341 400 • SPC Terzin s.p., Obrtniška ul. 20, 8210 Trebnje, tel.: 068 44 533 • Avto center Prestige d.o.o., Cesta na Ugar, 1310 Ribnica, tel.: 061 860 437 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 ZAČENJA SE SEČNA SEZONA! V skrbi za bodočnost naših kostanjevih gozdov, Smprq' poskrbite za posek bolnih dreves! S tem boste ozdravili Vaš gozd, les prodali TANIN-n iz Sevnice in pri tem tudi zaslužili. Če sami nimate možnosti poseka, Vam to napravijo oni. Vse informacije dobite v tovarni v Sevnici in po telefonu 0608-41044 in 41349 Se priporoča Vaš AVTOKLINIKA •s068/323-035 TO JE DOBRA VODA Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi zastopnik za amortizerje MOMROE in športne vzmeti, športne zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. TMOHROET amortizerji T' . N°vi trg, Novo mesto 322-765 varn poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, Qheeseburgerje, sardele, n9nie, pomfrit... Hrano vam pripeljemo na dom ali v službo. Uidite, poskusite in se prepričajte, a Vse najboljše za pizzo dobite pri PaRTNERtrading, d.o.o., s'2 Novega mesta! j# . i-. Z novo Mazdo Demio boste imeli povsod dovolj dobrega zraka. Vgrajena klimatska naprava bo pozimi hitro zagotovila dober razgled, v poletni vročini pa prijeten hlad. Nova Mazda Demio vas bo navdušila s prostornostjo, z varnostjo, z odličnimi zmogljivostmi ob nizki porabi goriva, z izjemno vodljivostjo in majhnim obračalnim krogom ter z ugodno, zdaj še nižjo ceno. S klimo, seveda! www.mazda.mms.si NOVO MESTO: MSM, Podbevškova 3 tel. (068) 372 960, faks (068) 326 331 e-pošta msm@insert.si BREŽICE: BOGO BAUMKIRHER, Pleteršnikova 3 tel. (0608) 61 078, faks (0608) 61 078 e-pošta baumkirher@partner.mazda-austria.at ZAGORJE: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK. Selo 65 tel. (0601) 64 729, taks (0601) 68 359 e-pošta krzisnik@partner.mazda-austria.at mazoa Imamo telefon prav za vas. Znižali smo cene vseh modelov telefonov Ericsson. GA628 - 54.900,00 SIT • GH688 - 59-900,00 SIT GF788e - 99-900,00 SIT • S868 - 69-900,00 SIT SH888 - 109-900,00 SIT • 1888 - 149-900,00 SIT K svemo Ericsson ^ < E* KRKK Potrebujemo: v službi za informacijske tehnologije in telekomunikacije sodelavce za delo na področju sistemskega inženiringa, razvoja aplikacij in dokumentacijskih sistemov. Pričakujemo: • visokošolsko izobrazbo naravoslovno-tehnične usmeritve, • znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati z ustreznimi smermi študija in izkušnjami v WNT sistemskem okolju, v uporabi relacijskih baz (SQL sever) in v uporabi sodobnih razvojnih orodij (Visual Basic, Delphi...). Vse informacije dobite v Kadrovski službi v Novem mestu, na telefonski številki: 068/312-672. Ponudbe nam pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: KRKA, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto. Majhen žep? nova cena za model GF768: 69-900,00 SIT PRIZNANA KVALITETA - BOGATEJŠA OPREMA - UGODNA CENA lihihDriioli im nr/Dii WAGONR+ ATRAKTIVEN in KORISTEN že za SIT uaar Slcvtmio rfmimko 4ruW RESNIČNO DOBRA CENA INTRO 061 140-13-72 AVTOMARKET 061161-35-25 AVT0TECH061 666359 KISOVEC 0601 71 331 MURN 068 24791 AVT0NISS061 159-38-41 S.R.S. 061 27-47-89 VESEL 061 731 032 UU 068 44231 MULLER 068 51 059 ox 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj tti dolenjka, d.d. eNP NOVO MESTO Dolenjka, d.d., trgovina na debelo in drobno Novo mesto, Glavni trg 23 objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE nove poslovalnice “Salon mode” v Bršljinu v Novem mestu Pogoji: • VI. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, • najmanj 2 leti delovnih izkušenj, • poznavanje dela z računalnikom. Pisno prijavo s kratkim življenjepisom ter z dokazili o izobrazbi kandidati pošljite na gornji naslov do vključno 25.3.1999. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s posebnim pogojem trimesečne poskusne dobe. Divji ravs pod novomeškimi koši Katastrofalno slaba sodnika uničila košarkarski derbi med Krko in Pivovarno Laško - Namesto igre stalno prerekanje - V zadnjih minutah prava drama - Izključitve LETOS VELIKI GABER TREBNJE - Zmagovalci prve lige Trebnjega v malem nogometu so igralci Velikega Gabra, drugi so lanski zmagovalci, nogometaši Con-dorja, tretje mesto pa je zasedlo prevozništvo Košir. V drugi ligi je zmagal Trimo, ki bo prihodnjo sezono nastopil v prvi ligi. (N. G.) ČRNOMELJ PRVI ČRNOMELJ - Črnomaljsko društvo upokojencev je pripravilo šahovsko prvenstvo belokranjskih upokojenskih društev. Zmagali so Črnomaljci, drugi je bil Gradac in tretji Suhor. (J. D.) NOVO MESTO - Sodnika Stojan Fišer iz Murske Sobote in Igor Poljanšek iz Žirov sta bila glavna krivca, da seje dvoboj drugega in tretjega moštva slovenske košarke, ki ni odločal o ničemer, razen o prestižu, sprevrgel v mešanico rokoborbe in divjega prerekanja vseh z vsemi. Zmaga domačega moštva novomeškim ljubiteljem košarke, ki se jih je v športni dvorani Marof zbralo okoli 1200, prav gotovo ne bo ostala v prijetnem spominu. Laščani so v prvem delu prvenstva pod Marofom zlahka ugnali No-vomeščane, ki jih je tedaj vodil še trener Željko Ljubojevič, tokrat pa seje obetal precej bolj izenačen boj, ne le zato, ker je pod taktirko Iva Sunare Krkini košarkarji igrajo precej bolj sveže in bojevito, ampak tudi zaradi utrujenosti košarkarjev Pivovarne Laško, ki so letos z uspešnimi nastopi v pokalu Saporta Sloveniji priigrali mesto za še en klub v evropski ligi. Žal pa pristojni pri slovenski košarkarski zvezi niso imeli prav veliko razumevanja za tekmo v Novem mestu in so zanjo določili sodnika, ki nalogi nikakor nista bila dorasla. Že na začetku srečanja sta Stojan Fišer iz Murske Sobote in Igor Poljanšek iz Žirov s precej ohlapnim kriterijem pri dosojanju osebnih napak povzročila živčnost med igralci obeh moštev, ko pa sta se z njimi začela spuščati še v ostre besedne dvoboje, jima je stvar popolnoma ušla iz rok, medtem ko je Fišer divje piskal in se prepiral z igralci, se je Poljanšek držal v ozadju, kot da ga sploh ni na igrišču. Matjaž Smodiš si že v prvih napadih prislužil dve osebni napaki, v deseti minuti pa ga je trener Sunara po četrti osebni napaki poslal na klop. Krka je tudi brez svojega kapetana držala korak z Laščani in dobila Za zmago je moral zadeti vratar Trebanjci so do zmage nad Prulami 67 prišli z zadetkom vratarja Mustafe Torla -Dobovčani so šele v drugem polčasu nadigrali predzadnjeuvrščeni Andor Trebanjci, ki še vedno nastopajo brez poškodovanega Blagojeviča, so prebrodili krizo. Napovedi, da tekma s Prulami, s katerimi so jeseni že izgubili točke, za edinega dolenjskega prvoligaša ne bo lahka, so se uresničile, junak srečanja pa je bil spet vratar Mustafa Torlo, a tokrat za spremembo kot strelec odločilnega zadetka. Dobovčani s predzadnje-uvrščenim Andorjem niso imeli težkega dela. Vodstvo trebanjskega moštva je že pred tekmo potihem negodovalo, saj je rokometna zveza za derbi kola določila sodnika, ki ponavadi ne sodita najpomembnejših in težkih tekem, kar je tokratno srečanje bilo, saj je Trebnje v boju za drugo mesto nujno potrebovalo zmago, Prulčani pa bi z morebitno zmago še obdržalo stik s prvimi štirimi, ki bodo v naslednji sezoni nastopali v evropskih rokometnih tekmovanjih. Žal so se bojazni uresni- TERŽAN PRED GOLOM - Trebanjski rokometaši so po nekoliko srečni zmagi nad Prulami 67 še vedno v igri za drugo mesto, na roke pa jim gre tudi nepričakovan poraz drugouvrščenega Preventa v Radečah. Sobotna tekma Trebanjcev s Prulčani je bila pravi derbi, Gostje so v obrambi igrali zelo trdo. Eden izmed najboljših iz generacije mladih obetavnih trebanjskih rokometašev Rok Teržan (na sliki z žogo) si je na vso moč prizadeval priti do strela na vrata gostov, a je bil večkrat skoraj tepen, mrežo gostov pa je zatresel le dvakrat. (Foto: I. Vidmar) Gozdaiji smučali po Rogu Slovenski gozdarji so se na Gačeh pomerili v smučanju - Dolga tradicija gozdarskih smučarskih tekmovanj ČRMOŠNJICE - V petek, 5. marca, je novomeško društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva na Gačah pripravilo gozdarski smučarski dan, na katerem so se slovenski gozdarji pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih. Gozdarska smučarska tekmovanja imajo v Kočevskem Rogu in še posebej na strminah nad Čr-mošnjicami dolgo tradicijo, saj so bili gozdarji prvi, ki so smučali v teh krajih, na gozdarskem smučarskem tekmovanju pa je le nekaj dni, preden je storil samomor, na za današnja merila nenavadno dolgi progi z vrha Gač do Črmoš-njic na gozdarskem tekmovanju nastopal tudi legendarni slovenski smučarski skakalec Janez Polda. Seveda takrat smučarjev na Gače ni vlekla vlečnica, pa tudi elektronskega merjenja časov niso imeli. Kljub močni odjugi so novomeški gozdarji ob pomoči sodelavcev Timinga Jezersko na Gačah s pomočjo snežnega cementa pripravili odlično progo, ki je zdržala več kot 100 tekmovalcev iz 10 območnih enot, z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, biotehniške fakultete, društva študentov gozdarstva in srednje gozdarske in lesarske šole. Novomeški gozdarji so se odrezali dobro, kot že dolgo ne, saj so med 14 ekipami zasedli drugo mesto, med posamezniki pa se je najbolj izkazal Primož Bobnar z zmago v kategoriji nad 45 let v veleslalomu, Neva Thor-ževskij je med ženskami v veleslalomu osvojila srebro in v tekih bron, Stane Pirc pa je bil v isti kategoriji kot Bobnar tretji. Izidi novomeških, kočevskih in brežiških tekmovalcev: veleslalom, ženske: 2. Neva Thorževskij (Novo mesto), 4. Mirjam Mikulič (Kočevje), 6. Mojca Bogovič, 7. Manica Vintar (obe Brežice); moški nad 45. letom - 1. Primož Bobnar, 3. Stane Pirc, 5. Zdravko Pucelj (vsi Novo mesto), 13. Tine Vimpolšek (Brežice), 14. Andrej Pečaver, 17. Peter Dular (oba Novo mesto); moški do 45. leta - 5. Viktor TUrk, 13. Bine Sch-muck, 14. Tone Matkovič, 15. Vili Wolf (vsi Novo mesto), 17. Hr-voje Oršanič (Brežice); moški do 35. leta - 8. Andrej Klemenc (Kočevje), 15. Andrej Kotnik, 16. Dušan Pirc, 20. Brane Bradač (vsi Novo mesto) itd.; smučarski teki, ženske - 1. Mirjam Mikulič (Kočevje), 3. Thorževskij (Novo mesto); moški nad 40. letom - 2. Janez Konečnik (Kočevje), 8. Andrej Pečaver (Novo mesto), 10. Anton Podlesnik (Kočevje); moški do 40. leta - 3. Mirki Perušek (Kočevje), 5. Brane Bradač, 7. Janko Tavčar (oba Novo mesto), 9. Pavle Košir (Kočevje), 10. Marjan grah (Novo mesto), 11. Boris Papac (Brežice), 12. Matjaž Longar (Novo mesto); ekipni vrstni red - 1. Postojna 424, 2. Novo mesto 388, 4. Kočevje 270, 11. Brežice 108. čile, saj ribniška sodnika Rakovec in Hočevar predvsem v drugem polčasu nista bila dorasla svoji nalogi. Trebanjci so nekoliko bolje začeli a je konec prvega polčasa pripadel gostom, ki so povedli z 11:8. Drugi polčas je bil povsem izenačen, na koncu pa je bila sreča naklonjena domačinom. Gostje so imeli zadnje pofminute pri izidu 27:27 napad, pri katerem se jim je pridružil tudi vratar, kar je bila napaka, saj so zaradi tega namesto z vsaj eno točko odšli domov praznih rok. Žoga je namreč tri sekunde pred koncem končala v rokah domačega vra-taija Mustafe Torla, ki je z metom preko celega igrišča zadel prazna vrata Prulčanov in tako dosegel odločilni zadetek. Hrpeljčani, ki na dnu lestvice s štirimi točkami delajo družbo Krčanom, so se v Dobovi v prvem polčasu presenetljivo dobro upirali favoriziranim domačinom, a je bilo že nekaj minut resne igre na začetku drugega polčasa dovolj, da dvoma o zmagovalcu ni bilo več. Krčani so tekmo s Pivovarno Laško zaradi nastopa gostov v polfinalu evropske lige odigrali šele sinoči. V18. kolu Trebanjce čaka lažje delo, saj se jim Andor tudi na domačem igrišču ne more resneje upirati. Tekmo lahko izkoristijo za dober trening za naslednje tekme, ki bodo odločale o razvrstitvi od 2. do 4. mesta, saj za drugouvrščenim Preventom zaostajajo točko, četrtouvrščeno Gorenje pa je po točkah izenačeno s Trebanjci. Dobovčani, ki so uvrstitev med prve štiri najbrž zapravili že na začetku jesenskega dela prvenstva, bi z resnim pristopom lahko tudi v gosteh ugnali škofjeloški Termo, a jim ne bo lahko, vsekakor pa ne bo lahko Krčanom, ki jih v Ljubljani čaka še poraz s Prulami 67. I. V. Dolenjci in Belokranjci brcali v Postojni Pred nadaljevanjem nogometnega prvenstva NOVO MESTO - Novomeški nogometaši se vneto pripravljajo na spomladanski del prvenstva v drugi ligi. V soboto, 6. marca, so v Postojni igrali prijateljsko tekmo z belokranjskim tretjeligašem, Kolpo iz Podzemlja. Na zelo slabo pripravljenem igrišču so bili Novomeščani boljši iti so Belokranjce ugnali z 2:1. Vsi trije zadetki so bili doseženi v 1. polčasu, ko je mladi Prudič zadel z 20 metrov. Za nadarjenega strelca prvega zadetka se zanimajo tudi klubi iz ene najmočnejših lig na svetu, serie A. Prudič je z 11-metrovko dosegel tudi drugi zadetek za Elan. V zadnji minuti prvega polčasa so Pod-zemeljčani znižali izid na 1:2. Filak je odbito žogo, ki jo je novomeški vratar Drkušič po kazenskem strelu z 11 metrov že ubranil, spretno poslal v mrežo. Kljub temu daje bilo v drugem polčasu na obeh straneh še nekaj lepih priložnosti, je izid iz prvega polčasa obveljal do konca tekme. V moštvu Elana se je še posebej izkazal vratar Drkušič, v moštvu Kolpe pa je največ pokazal Robi Filak. Pred nadaljevanjem prvenstva naj bi nogometaši Elana odigrali še dve tekmi, vendar je nedeljska tekma odpadla, včeraj pa naj bi se Elan v Črnomlju pomeril z Belo krajino. prvi polčas, po izenačeni igri v drugem polčasu pa je v zaključku prišla do prednosti osmih točk. Dve minuti pred koncem pa sta se sprla najboljša strelca obeh moštev Ivo Na-kič in Milan Goljovič, ki ju je sodnik, da bi naredil mir na igrišču, izključil, kar se na košarkarskih igrišči zgodi le redkokdaj. Minuto pred koncem je že vse kazalo, da je tekma odločena, saj so domačini vodili z desetimi točkami prednosti, a le ni šlo tako gladko. Namesto mirnega zaključka srečanja in zadovoljstva ob prestižni zmagi domačega moštva, je več kot tisoč Novome-ščanov videlo tragikomično prete-paško predstavo, še najbolj podobno prizorom iz cenenih ameriških akcijskih filmov. Potem ko sodnika nista dosodila očitne osebne napake Aleša Kunca nad Dejanom Jevtovičem, je Jev- • Tako na košarkarski zvezi kot v obeh klubih bi se morali zamisliti nad sobotnimi dogodki v novomeški športni dvorani. Sodniško delo je predobro plačano, da bi si sodniki lahko privoščili tako sojenje, kot so si ga tokrat, predvsem pa si sodniki ne bi smeli dovoliti prepirov z igralci. Po drugi strani so sodniki taki, kakršni so, in košarkarji bi se morali s tem dejstvom sprijazniti, ne pa da med njimi prevladuje mišljenje, da če se s sodniki ne prepiraš za vsako malenkost, sodijo proti tebi. tovič vzel pravico v svoje roke in Kunca pošteno brcnil. Tega pa sodnika nista spregledala: neodgovornega Krkinega košarkarja sta izključila, gostom pa dosodila štiri proste mete in še žogo s strani. To so gostje izkoristili in se Novomeščanom približali na eno samo točko razlike in tekma bi bila najbrž izgubljena, če bi sodnika segla po piščalki, ko sta krkaša Ščekič in Grum tik pred koncem srečanja grobo zaustavila Bečiroviča. Piščalki sta na srečo Krke ostali nemi. Ko je sirena označila konec srečanja, je bil to znak za vodstvi obeh moštev, člane uprave novomeškega kluba in še mnoge, ki so se čutili poklicane, da stečejo do zapisnikarske mize in nahrulijo oba sodnika in delagata košarkarske zveze, ki za dogodke na igrišču ni bil kriv, saj nanje ne more oziroma ne sme vplivati. I. VIDMAR mm imajo KOŠARKA Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, 26. kolo - KRKA: PIVOVARNA LAŠKO 85:84 (40:37); KRKA: Jevtovič 10, Samar 2, Petrov 14, Smodiš 12, Grum 7, Meluš 3, Nakič 33, Ščekič 5; PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 11, Lisica 19 (100 odst.), Goljovič 22, Bečirovič 19 itd. Prosti meti: Krka 30:41, Pivovarna Laško 25:33. Met za tri točke: Krka 7:15 (Nakič 4, Smodiš, Jevtovič, Petrov), Pivovarna Laško 7:21 (Goljovič 4, Bečirovič 2, Tilinger). Osebne napake: Krka 28, Pivovarna Laško 32. OŠTALA IZIDA: Union Olimpija : ZM Lumar 96:78, Loka kava : Savinjski Hopsi 58:96. LESTVICA: 1. Union 01impija51, 2. Pivovarna Laško 49, 3. Krka 46, 4. Savinjski Hopsi 40,5. ZM Maribor Lumar 37, 6. Loka kava 35. V soboto, 13. marca, bo Krka igrala v gosteh s Savinjskimi Hopsi. 1. B-liga, 21. kolo - TIN KRŠKO : KEMOPLAST 69:82 (32:42); TIN KRŠKO: Mesič 11, Puntar 4, Ogorevc 4, Lupšina 1, Božič 10, Zaturoski 25, Rozman 6, Avsenak 6, Leskovar 2. LESTVICA: 1. Zagorje 39... 8. Tin Krško 30 itd. V zadnjem kolu bo Tin Krško igal v gosteh z Ilirijo. ODBOJKA 1. DOL, moški, 17. kolo - KRKA NOVO MESTO : OLIMPIJA 0:3 (-7, -11, -3); ELVO BLED : ŽUŽEMBERK 3:0 (4, 1, 6); OSTALI IZIDI: Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica 3:0, Fužinar GOK Igem : Titan Kamnik 2:3; Pomgrad : Stavbar IGM 3:2. LESTVICA: 1. Pomgrad 28, 2. Salonit Anhovo 26,3. Fužinar 24, 4. ELVO Bled 22,5. Stavbar IGM 20, 6. Olimpija 20, 7. Titan Kamnik 20,8. Žužemberk 6,9. Šoštanj Topolšica 4,10. Krka Novo mesto 0. V zadnjem kolu rednega dela prvenstva se bosta Krka in Žužemberk v soboto, 13. marca, v Žužemberku pomerila med sabo. 1. DOL, ženske, 17. kolo - ŠPECERIJA BLED : TPV NOVO MESTO 1:3 (11, -11, -3, -8); OSTALI IZIDI: ZM Ljutomer : Krim 3:0, HIT Nova Gorica : Šentvid 3:0, Marsel Ptuj: Infond Meltal 0:3. LESTVICA 1. Infond Meltal 30, 2. HIT Nova Gorica 24, 3. TPV Novo mesto 22,4. Marsel Ptuj 20, 5. Kemiplas Koper 16,6. ZM Ljutomer 8, 7. Špecerija Bled 6, 8. Šentvid 6, 9. Krim 4. V zadnjem kolu rednega dela bo TPV v soboto, 13. marca, ob 18. uri igral doma z novogoriškim HIT-om. 2. DOL, moški, 19. kolo - TERMO LUBNIK : KOVINAR KOČEVJE 1:3. LESTVICA: 1. Astec Triglav 34... 6. Kovinar Kočevje 18 itd. V 20. kolu bo Kovinar Kočevje v soboto, 13. marca, igral doma s Šempetrom. 3. DOL, zahod, moški, 19. kolo -PNEUMA CENTER KOS MOKRONOG (prost). LESTVICA: I. Prvačina 26, 2. Pneuma center Kos Mokronog 24, 3. Elvo Bled II 20 itd. V 20. kolu bo Pneuma center Kos Mokronog igral doma s tretjeuvrščenim Elvom Bledom II. 3. DOL, zahod, ženske, 19. kolo - TPV NOVO MESTO II: ASICS KAMNIK 1:3, MLADI JESENICE : KOČEVJE 3:0, BOHINJ : BRESTANICA 3:0. LESTVICA: 1. Asics Kamnik 36... 8. Kočevje 16... 9. TPV Novo mesto II 10, 11. Brestanica 4 itd. V 19. kolu bo Kočevje igralo doma TPV Novo mesto II in Brestanica prav tako doma s Šenčurjem. ROKOMET 1. SRL, 17. kolo - TREBNJE : PRULE 67 28:27 (11:12); TREBNJE: Torlo 1, Hribar, Mežnaršič, Bregant 1, Gradišek 2, Šavrič 4, Stojakovič 4, Likavec 8, Ojsteršek, Podbregar 6, Teržan 2. AFP DOBOVA : ANDOR 32:24 (15:13); AFP DOBOVA: Bilušič, Džapo 1, Bogovič, Begovič 1, Simonovič 12,1. Deržič 1, Urbanč 4, Vučič 5, Kukavica 4, Kranjčič, Škof, S. Deržič 1. KRŠKO : PIVOVARNA LAŠKO (srečanje je bilo odigrano sinoči). OSTALI IZIDI: Slovan: Gorenje 22:24 (14:12), Radeče : Prevent 29:28 (13:13), Izola: Termo 20:21 (8:10). LESTVICA: 1. Celje P. Laško 28, 2. Prevent 25, 3. Trebnje 24, 4. Gorenje 24, 5. AFP Dobova 20, 6. Prule 67 19, 7. Radeče 17, 8. Termo Šk. Loka 16, 9. Slovan 11, 10. Izola 9,11. Andor 4,12. Krško 3. V 18. kolu bo v soboto, 13. marca, AFP Dobova igrala v gosteh s Termom, Trebnje z Andorjem in Krško prav tako v gosteh s Prulami 67. V soboto zadnji dolenjski derbi V zadnjem kolu odbojkarskege prve lige se bodo Žužemberčani doma pomerili z Novomeščani - Obeta se veliko slavje ob obstanku - TPV doma s HIT-om za drugo mesto NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Potem ko so si novomeške odbojkarice z zmago nad Koprčankami že v prejšnjem kolu zagotovile uvrstitev v končnico, se jim ponuja priložnost, da si v soboto na zadnji tekmi rednega dela prvenstva priigrajo drugo mesto in s tem prednost domačega igrišča v polfinalu končnice. Tako Žužemberčani kot Novomeščani so v predzadnjem kolu prvenstva po pričakovanju izgubili, v zadnjem kolu pa bo eno izmed dveh dolenjskih prvoligaških moštev zmagalo, saj se bosta Žužemberk in Krka pomerila med sabo. Tekmo na Bledu so Novomeščan-ke začele obremenjene s pomembnostjo srečanja, saj jim je zmaga zagotovila najmanj tretje mesto. Začele so sicer bolje od domačink in v prvem nizu povedle s 4:0, a potem popustile in niz izgubile. K sreči so se v nadaljevanju srečanja zbrale in uspešno kljubovale tudi precej čud- Streljajo le še v TVim klubu Krka Obuditi delo z mladimi strelci NOVO MESTO - Vse kaže, da bodo strelci novomeškega Trim kluba Krka tudi naslednjo sezono nastopali v tretji slovenski strelski ligi, kamor so se uvrstili lani. Po osmih kolih ligaškega tekmovanja so namreč s 14 točkami na osmem mestu med 12 ekipami. Med posamezniki je v severni skupini tretje slovenske lige član Trim kluba Krka Dušan Piškurič s 566 krogi od 600 možnih na izvrstnem tretjem mestu. Do konca so še tri kola. Krkini strelci imajo največ težav zaradi slabe organiziranosti strelstva na občinski ravni, saj Novo mesto nima več občinske strelske zveze. Razen Krke, ki svoje strelce podpira preko svojega rekreativnega društva, ostala novomeška podjetja nimajo razumevanja za to nekdaj tudi na Dolenjskem zelo razvito športno panogo. Krkini strelci pozivajo vse nekdanje strelce, naj pomagajo organizirati delo z mladimi in obuditi delovanje občinske strelske zveze. nim odločitvam glavnega sodnika. V soboto ob 18. uri se bodo Novomeščanke doma pomerile z drugouvrščenim novogoriškim Hitom, ki je tik pred koncem rednega dela prvenstva ostal brez najpomembnejše igralke ekipe, podajalke Murausove. Ce ni to le taktična poteza Novogoričank, imajo Novomeščanke lepo priložnost, da si z zmago zagotovijo drugo mesto in s tem prednost domačega igrišča v polfinalu končnice. Žužemberčani so v predzadnjem kolu igrali na Bledu, kjer pa niso imeli prav veliko možnosti za ugodnejši izid. Blejci se namreč ogorčeno borijo za četrto mesto po rednem delu prvenstva, zato niso smeli izgubiti niza, v zadnjem kolu pa bodo morali v gosteh premagati še Stavbarja. Pomembnost srečanja je Blejcem zvezala roke in Žužemberčani bi jih v prvem nizu, če bi nastopali v popolni postavi, kaj lahko presenetili, brez Smrketa in Novaka pa je bilo to zanje pretežko. V nadaljevanju srečanja so se domačini razigrali in zlahka osvojili vse tri nize. V Novem mestu je Krka z Olimpijo odigrala svojo zadnjo prvoligaško tekmo na domačem terenu. Kljub kakovostni razliki med moštvoma, sproščeni Novomeščani niso igrali povsem podrejene vloge in so z nekaterimi uspešnimi akcijami razvedrili redke gledalce. V prven nizu so celo povedli s 7:1. Žal med novomeškimi odbojkarji ni igralca z močnim in natačnim udarcem, s katerim bi lahko uspešneje prebijali ljubljanski blok. V zadnjem kolu rednega dela prvenstva čaka Žužemberčanc in Novomeščane v Žužemberku še zadnji dolenjski prvoligaški derbi-Medtem ko so misli novomeški11 odbojkarjev že usmerjene v nasledi jo sezono, ko se bodo morali v dru?1 ligi boriti z do pred kratkim zanje »e neznanimi drugorazrednimi mošt)1’ čaka Žužemberčane po tekmi slavje, podobno tistemu, s katerim so la111 proslavili uvrstitev v prvo ligo. ^ ZADNJA PREDSTAVA - ČepN\ moštvo, ki je letos v pr\’i odbojka skl ligi zastopalo novomeško po kakovosti ni spadalo v ^ruZ^: najboljših, so mladi novomes* odbojkarji v boju z močnejšimie* j pumi pridobili dragocene izkušN ’ ki jim bodo še kako prav priŠR . naslednji sezoni, ko bo treba obslf1 v drugoligaški druščini. Na sl‘N Šmalc poskuša ukaniti visoki bi0* i Olimpije. (Foto: I. V) LESKOVČANIV FINALI LESKOVEC - Na polfinali^ turnirju državnega prvenstva osn° nih šol v malem nogometu na PtuL so se spet izkazali mladi nogomet*^ iz Leskovca pri Krškem, ki domačimi osnovnošolci igrali L1', 8:3 nd> 4.3 so premagali Črenšovce in l osnovno šolo Prežihovega Vorai iz Maribora ter se tako uvrstili v nalc. DOLENJSKI LIST Št. 10 (2585), 11. marca 199^, Murnova zmaga za slovo Šest medalj Tomovih mladincev MIRNA - Na mladinskem državnem prvenstvu v badmintonu v dvorani Konex v Ljubljani so mladi igralci mirnskega Toma os-yojili šest medalj, po pričakovanja Pa se je najbolj izkazal Aleš Murn, ki seje od mladinske konkurence poslovil z dvema zlatima in eno bronasto medaljo. Med posamezniki je Aleš osvojil naslov državnega prvaka tretjič zapored^ kar je dobra popotnica pred začetkom članske kariere. v polfinalu je ugnal klubskega kolega Dušana Skerbiša, ki je tako z bronom dopolnil Alešev uspdt. Murn in Skerbiš sta med moškimi dvojicami branila lanski naslov državnih prvakov, a Jima ga tokrat ni uspelo osvojiti, eo izenačenem boju sta ju v pol-iinalu z 2:1 premagala jiežičana 710 Lipušček in Jure Kelher. .-spodrsljaj s tekmovanja mo-h parov, ko je v odločilnih ‘Uroš Murn in Dušan Sker-? sta izbrana v slovensko iz-rano vrsto, ki bo 5. aprila odpotovala na mladinsko evropsko prvenstvo v Glasgow. trenutkih polfinalne tekme za-j?, , nekaj pomebnih žogic, je M™s Murn popravil v igri mešanih dvojic, ker je skupaj s člani-0 ljubljanske Olimpije Nino ulko osvojil drugo zlato na prvenstvu, medtem ko sta Žiga Hnole 'n Urška Silvester med mešanimi dvojicami osvojila ton. Šesto medaljo za Tom sta s . j.im mestom med ženskimi vojicami osvojili sestri Urška in sPela Silvester. V Krškem najboljši Jjoroteja in Petra Občinsko prvenstvo _ v gimnastiki oAt\7 " gimnastično društvo Drinr :7r*ko je v petek, 5. marca, ski 5,? pbčinsko prvenstvo v žen- mladmkPnRgimnaStiki za deklice in zvp7s ci “"Programa gimnastične p. Slovenile. V katponriii Hoklipf« g (]0'iA°yCn'ie- V kategoriji deklice Domt • P,ta Je P™0 mesto osvojila Sohiv "P, s seštevkom mno- ft°boja 31,500 točke, sta s in i r,t . točke, 2.-3. mesto pa Dar 7 — ji' Nina Vajdič in Sara Sto-z izidom 2------------ ‘ ?eenozavajor occnn ™ 29,300 točke. Najvišjo ju ie za vai° na posameznem orod-Sara v? sestavo na parterju prejela ma J °Par’ 't' so i° sodniki oziro-d sodnice ocenili z 8,700 točke, leta ate8°riji mladinke B do 14. seštevu zma8ala Petra Zaplatič s na 2 °m mnogoboja 36,500 točke, Gniri,mest0 se je uvrstila Simona 3. mZ;a z branimi 34,800 točkami. naz3? je.osv°j"a Spela Lupši- vaj0 na točke. Najvišjo oceno za jela pa P°5,ameznem orodju je preje 9a Zaplatič v preskoku, kjer bodo l ’400 točke- Telovadke aprila c marca in na začetku kvalifii?astoP.ile na tretji in četrti državn CIJS tekmi za nastop na doma P^onstvu, ki bo predvi-25. maja v Mariboru. Krška košarka na novih temeljih v_______________ Izpolnili so cilj in ostali v 1. B-ligi, osredotočili pa so se na delo z mladimi - Klubska šolska liga - Pokroviteljstvo prevzelo podjetje Ten - Vrnitev Vukiča in Ademija? KRŠKO - Krška košarka, ki je svoje zvezdne dneve doživela pred tremi leti, ko je moštvo Interierja v finalu končnice na domačem igrišču obakrat premagalo Olimpijo, potem pa je šlo vse zelo hitro navzdol, danes gradi na povsem drugačnih temeljih. Mlado prvo moštvo je obstalo v 1. B-ligi, v klubu pa največ pozornosti posvečajo delu z mladimi. Na izredni skupščini so na začetku tega meseca izvolili novo vodstvo, na čelu katerega je Božidarja Abrama zamenjal novi predsednik Ivan Navoj, lastnik podjetja Ten, ki je v petek, 5. marca, v Kostanjevici podpisal pogodbo o pokroviteljstvu. Krško zdaj tudi dejansko postaja Krški košarki začeli na novo. V vseposavsko košarkarsko središče. moštvu klubu Krško, kije v ligaškem Po neslavnem koncu Interierja so v tekmovanju nasledilo Interier, so (1 1 1 PODPIS POGODBE - Krški košarkarji so v petek, 5. marca, v gostišču Žolnir v Kostanjevici s podpisom pogodbe dobili glavnega pokrovitelja in novo ime, s katerim so nastopili že v soboto, ko so doma morali priznati premoč šentjurskemu Kemoplastu. Ob podpisu pogodbe je lastnik Tena, novega pokrovitelja, in novi predsednik krškega košarkarskega kluba Ivan Navoj (levo) poudaril, da njegovo podjetje ni dovolj veliko, da bi lahko podprlo poklicno košarkarsko moštvo, kakršnega so imeli v Krškem pred leti, klubu, ki raste na novih zdravih temeljih in nima nerazumnih ambicij, pa lahko podjetje Ten precej pomaga. Ob tem se je zahvalil dosedanju predsedniku in novopečenemu direktorju kluba Božidarju Abramu (desno), ki je poskrbel, da ima klub dovolj denarja, da lahko nemoteno uresničuje zadane načrte. (Foto: I. V) NOVOMEŠČANA PRVAKA V LEIGHT CONTACTU NOVO MESTO - Člana karate kluba Novo mesto Darko Milanovič in Petrit Izairi sta si z zmago med mladinci v razredu do 63 oziroma do 79 kg na državnem prvenstvu v light contactu v Murski Soboti zagotovila mesto v mladinski državni reprezentanci, ki bo septembra nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Lizboni. Od članov karate kluba Novo mesto sta med dečki medalji osvojila tudi Vinko Erceg (do 32 kg) in Peter Šinkovec (do 40 kg), ki sta v svojih kategorijah osvojila tretje mesto; Ivan Kneževič je bil peti, Darko Šišarica pa sedmi. Novomeščanom sta nastop na prvenstvu omogočila Sadje - zelenjava Leila in diskoteka Otočec. UUBOJEVIC TRENER DOMŽALSKEGA HELIOSA NOVO MESTO - Nekdanji trener Krke Živko Ljubojevič, ki je novomeške košarkarje uspešno vodil v lanski sezoni in v prvem delu letošnje, ko se je Krka izkazala tudi v pokalu Radivoja Korača, a ga je pred kratkim na klopi zamenjal Ivo Sunara, bo do konca letošnje sezone vodil moštvo domžalskega Heliosa. Šport iz Kočevja in Ribnice Ka 1 n " V derbiju 17. kro-Rih rokometne lige so igralci .ni,ce doma premagali Veliko jetn o 2 23:21 in si tako najver-Ijo eJ?.zag°tovili uvrstitev v prvo naiv , ničani so ves čas vodili z V si60 . ema zadetkoma razlike. Prev rn,'nut' se Je tehtnica za hip n “!la na stran gostov, ki so hitrn'.z 2°; !9,a so jih Ribničani nik ujeb- V 57. minuti sta sod-H(.:.zara.di grobega prekrška nad g0r i.em izključila Mesarca, Gre-met CPa Jez zadetkom s sedmih niači V Z0Pet °dškrnil vrata do-strel Zma8'’ k' j° je v 60. minuti ni8m°an * Črte potrdili Rok Hc" so^*l^^A - V jesenski sezoni Pred v etaSi Grče klonili le |j„„ koprom. V 16. kolu druge boDrst 6d S0S 26:16 premagali kand'i stv‘no, enega izmed • za prvo mesto v ligi. žen^JE-V,4.krogupfve ra'karn K / V ke8'ianju je ig-Nan očevja uspel veliki met. so npumembni tekmi za obstanek iu„?Pn^akovano kar s 7:1 pre-Pctouvrščcno Adrio Con- magalc vent. •Kočevje - vrrr- arni/a s Rokometašice m n so nastopile v Banjalu-Poč'iv radicionalncm. turnirju v ‘tev osmega marca, dneva žena. Med šestimi ekipami iz Jugoslavije in Republike Srbske so zasedle četro mesto. Najprej so premagale Jedinstvo iz Banjaluke s 27:16, potem pa klonile pred Novim Sadom s 25:22. Na tekmi za tretje mesto je bil po 60 minutah igre izid 25:25, po podaljških in streljanju sedemmetrovk pa se je sreča nasmehnila igralkam Boksita, ki so ob koncu zmagle s 35:33. Prvo mesto so osvojile rokometašice ORK Beograd. • RIBNICA - Na 40-metrski skakalnici pri sv. Frančišku v Sajevcu so v nedeljo po desetih letih pripravili odprto medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih. Več kot 500 gledalcev si je ogledalo nastope 48 skakalcev iz skoraj vseh večjih slovenskih klubov, med udeleženci pa so bili tudi skakalci iz Loškega Potoka, Sodražice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja. Goran Januš, slovenski rekorder s 205,5 metra na Planici, je s skokom 45 metrov dosegel nov rekord skakalnice. V skupini do 18. leta je slavil Ribničan Boštjan Ruparčič (35, 35), v skupini do 35. leta je zmagal Goran Januš (44,45), med veterani pa je najdlje skočil Stanc Martinjak iz Krškega. M. GLAVONJIČ Kolesarji zmagujejo po Istri V Lonjerju najboljši Derganc KRŠKO, NOVO MESTO - Kolesarji nadaljujejo z nastopi na dirkah po Istri, kjer gre Novomeščanom in Krčanom kar dobro. Na tretji od štirih dirk za veliko nagrado Istra-turista iz Umaga so se pomerili v tekmi na točke. Med dečki se je na 12-kilometrski progi zmage veselil Rok Zagorc iz krškega Savaprojek-ta, med mlajšimi mladinci je zmagal član Krke Aleš Kebelj, Krčan Sašo Arh je bil tretji in njegov klubski kolega Gregor Kodrič šesti, velja pa omeniti še 11. mesto Mišela Zalo-karja, za katerega je bila to šele tretja dirka v življenju. Med starejšimi mladinci se je zmage veselil Novomeščan Jure Zrimšek, ki je tako tudi v starejši kategoriji nadaljuje serijo zmag, ki jo je začel že med pionirji. Med člani na štartu ni bilo Novomeščanov; zmagal je Matej Stare iz kranjske Save, Krčan Gregor Zajc pa je bil tretji. Tudi na tradicionalni dirki v Lonjerju za lovoriko Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ni bilo Krkinih članov, vsaj uradno ne. Nabo-lje uvrščeni slovenski kolesar na dirki, ki jo dobil Italijan Bachini, je bil Novomeščan Martin Derganc, bivši krkin kolesar, ki tudi letos nastopa za najboljše italijansko amatersko moštvo Fior. Tako tudi po 23 letih na spisku zmagovalcev tradicionalne prireditve zamejskih Slovencev ni slovenskega kolesarja. Pred leti je bil Gorazd Štangelj na pragu zmage, a so ga redarji med pobegom usmerili na napačno cesto, kasneje pa so ga sodniki zaradi tega še diskvalificirali. SAMO HLAVATYJI Na zimskih igrah gradbene pro-jektive v Mariboru je Zdenko Hla-vaty zmagal v skupnem vrstnem redu in v kategoriji do 30. leta, medtem ko je 73-letni Zdenko Hla-vaty starejši v kategorji nad 50. letom v boju z mnogo mlajšimi tekmeci osvojil 7. mesto. Drugi najstarejši tekmovalec je bil 20 let mlajši od Hlavatyja. H!avatyjeva sta bila edina tekmovalca iz Dolenjske. VELIKA ZMAGA ROKOMETAŠEV RIBNICE SEVNICA, RIBNICA - Pet kol pred koncem tekmovanja v 1. B rokometni ligi imajo Ribničani na prvem mestu z 28 točkami 3 točke prednosti pred drugouvrščeno Veljko Nedeljo in štiri točke pred Sevničank ki po zmagi Ribničanov nad Veliko Nedeljo še lahko upajo na kvalifikacije za vrnitev v prvo ligo. V 17. kolu so Ribničani s 23:21 na domačem igrišču premagali tekmece za drugo mesto Veliko Nedeljo, ter si tako praktično že zagotovili prvo mesto in toliko željeno vrnitev v prvo ligo. Sevničani so premagali devetouvrščeni Chio kar s 16 zadetki razlike (42:26). Siniša Mesič, kapetan košarkarjev krškega Tena zbrali mlade, pretežno domače igralce, ki so se na začetku letošnje sezone le težko kosali z ostalimi B-ligaši, v drugem delu pa so bile zmage vse pogostejše. Vlogo kapetana je prevzel nekdanji igralec Slovana 31-letni Siniša Mesič, ki je bil ob prihodu v Krško precej presenečen, saj ni bil vajen igrati brez centra. Trener je še naprej Vojko Herksel. Za koordinacijo dela z mladimi so določili Ivana Kozoleta. Klub je namreč organiziral redno vadbo košarke na sedmih posavskih in dolenjskih osnovnih šolah, ki tekmujejo v klubski šolski ligi (Krško, Brežice, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Raka, Podbočje). Šolske ekipe dečkov do 13. leta so odigrale 4 kola po šest tekem. V naslednjem letu bi radi organizirali delo z mladimi še na osnovnih šolah v Šentjerneju in Sevnici. V klubu poudarjajo, da so se pred leti grdo opekli, zato so njihovi cilji drugačni kot tedaj. Predvsem želijo košarko razviti v celotnem Posavju. Zavedajo se, da ne morejo začeti na sredini, zato so lani začeli resno delati z mlajšimi dečki, v naslednjih letih pa bodo delo sproti razširili na ostale kategorije. Cilji prvega moštva so v prihodnje enaki kot lani: predvsem z domačimi igralci obstati v 1. B-ligi. Z naslednjo sezono poti-hem računajo tudi na svoja nekdanja igralca, ki sta tudi drugače tesno povezana s Krškim, Mihajla Vukiča, ki se letos v Krškem ukvarja z mladimi, in Habiba Ademija, ki se bo skupaj z dekletom v Krško vrnil iz Amerike. Njuna pomoč bi prvemu moštvu Krškega v naslednjih letih prišla še kako prav. I. VIDMAR Veber, Sevnica in Krka prvaki v krosu Ekipni uspeh tekačev NOVO MESTO, SEVNICA -Sevniški in novomeški atleti so uspešno nastopili na državnem prvenstvu v krosu za pionirje in mlajše mladince v Murski Soboti. Novomeščani so dosegli ekipno zmago med pionirji, medtem ko so bili med mlajšimi mladinci v odsotnosti svojega najboljšega moža Petra Kužnika drugi. Naslova državnih prvakov so se med mlajšimi mladinci veselili Sevničani, ki so uspeh dopolnili še z drugim mestom pionirk in tretjim mestom pionirjev, medtem ko so se mlajše mladinke morale zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom. Sevničani niso bili nič manj uspešni niti med posamezniki, kjer je mlajši mladinec Borut Veber na 4-kilometrski progi osvojil naslov državnega prvaka, med pionirkami pa je bila Branka Virtič četrta in Adrijana Virtič mesto za njo. Tekmovanje starejših mladink, kjer je sevniška atletinja Klavdija Tomažin osvojila srebro, ni štelo za državno prvenstvo. Novomeščani so bili med posamezniki nekoliko skromnejši, saj jim ni uspelo osvojiti medalje. Najbolje se je uvrstil Dejan Ambrožič, ki je bil med mlajšimi mladinci četrti, Matjaž Berus je bil med pionirji peti. Matija Šega pa deseti, medtem ko je Šentjernejčan Jože Bučar med pionirji osvojil osmo mesto. INTEL NA LISCO IN VELIKO KOZJE NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 13. marca, pripravilo planinski izlet na Veliko Kozje in Lisco. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 7. uri, prijave sprejema in dodatna pojasnila daje Marko Rcnts po telefonu (041) 779 205, izlet pa bo vodila Mateja Vidmar. REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Carinska uprava Republike Slovenije Slovenija uvaja trošarine OBVESTILO REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV POTEKA DO 31.3. 1999 V skladu s 74. členom Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 84/98) in 52. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 6/99) morajo proizvajalci trošarinskih izdelkov in imetniki kotlov za kuhanje žganja pristojnemu carinskemu organu predložiti izpolnjeno prijavo za vpis v register (obrazec TRO-P) do 31.3.1999. Obrazce TRO-P lahko dvignete na vaši najbližji carinarnici ali carinski izpostavi od 8.3.1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu carinskemu organu. V primeru, da obrazca ne morete prevzeti osebno, pokličite na pristojno carinarnico ali carinsko izpostavo, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999. Vsaka oseba (pravna, fizična ali s.p.), ki začne s trošarinsko dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane trošarinski zavezanec. Trošarinski izdelki: so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter mineralna olja in plin. Trošarinski zavezanci so: a) proizvajalci trošarinskih izdelkov; b) mali proizvajalci: - vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter pridelujejo vino iz lastnega grozdja), - žganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja z zmogljivostjo vsaj 2 litra čistega alkohola); c) uvozniki trošarinskih izdelkov. Trošarinski zavezanci in druge osebe lahko dobijo informacije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca TRO-P na carinarnicah in carinskih izpostavah ter tudi: • INFO pisarni za DDV po telefonu ( 061-17-34-410 in 061-17-34-412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure, • informacijski pisarni Carinske uprave RS (tel. 061/442-933 in 061/140-10-44, int. 26-96 ali 27-19), • po elektronski pošti ddv.info@gov.si • po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html • ali po pošti na naslov: Projekt DDV, INFO pisarna, Železna cesta 18, Ljubljana. pninPc UKiltili] GRADIS GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, d.d. Gradnikove brigade 11 LJUBLJANA Za delo na področju Dolenjske vabimo k sodelovanju DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE GRADBENE TEHNIKE GRADBENE DELOVODJE TESARJE ZIDARJE Informacije po telefonu 141-32-12. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek družbe. (KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • CENEJE DO IGRIŠČA - V teniškem centru Otočec so se odločili, da bodo v mesecu marcu znižali cene najema igrišča v teniški dvorani v dopoldanskem času. Tako si lahko uro tenisa od ponedeljka do petka privoščite že za 1500 tolarjev. Igrišča lahko rezervirate in dodatna pojasnila dobite po telefonu 75 458. 15 Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Jubilejna številka Rasti Dol. list št. 9, 4. marca Ko se otrok rodi, običajno ne gre brez pijače - pri očetu, seveda. Mati pride na vrsto šele čez leto dni, ko je treba na torti prižgati svečko, eno samo, za prvi rojstni dan. Deset svečk je na torti čez deset let. Takole računstvo ljudem običajno ne dela težav, in čeprav ni nič drugačno pri štetju let po Kristusovem rojstvu, so mnogi neučakani in bojo začetek tretjega tisočletja slavili že tedaj, ko se bo začelo zadnje leto drugega tisočletja. Ja, leta, desetletja, stoletja, tisočletja... saj to je že kar majhna večnost, zato ni čudno, da hočejo nekateri prehitevati po desni. Nikakršnega razloga pa ni, da so se za takšno prehitevanje, ki je skregano z uvodoma opisanim računstvom, odločili pri reviji Rast. Pa ne okoli štetja tisočletij, ampak pri letih svojega izhajanja. Za odgovornega uvodničarja v prvi letošnji (jubilejni?) številki revije (ki je sicer začela izhajati februarja 1990) je začetek desetega leta izhajanja Rasti “mali kulturni jubilej”. Ko da gre res že za okroglo obletnico, se da razbrati tudi iz večine preostalih uvodnih besedil, posvečenih temu “jubileju”; še več, beremo celo: “V desetih letih izhajanja Rasti...”, “Vse najboljše za deseti rojstni dan, naša draga Rast...”, “... kakor je živel z Rastjo, v njej ali ob njej zadnje desetletje...” (naslov tega prispevka je Desetletni Rasti), “Rast pa se je trdno prijela in doživela prvo desetletje...” - in slednjič še vzklik iz zadnjega uvodnega besedila z naslovom Ob desetletnici Rasti: “Naj raste Rast v novo desetletje!” Toda ljudje božji, po deset prstov na rokah imate, pa štejte: prvo leto, drugo leto... in, vidite, Rast še ni stara deset let, kaj se pa greste! Zal je prepozno za tole opomnjo, Rast so na silo “prerastli” iz devetletne v desetletno revijo in to svojo računsko potvorbo kajpak tudi dostojno počastili - z literarnim večerom “ob desetletnici izhajanja revije Rast”, kot smo lahko prebrali napoved na kulturni strani Dolenjskega' lista pred dvema tednoma, teden kasneje pa je na isti strani Dolenjskega lista ob zapisu o “jubilejni številki Rasti” temu “literarnemu večeru, posvečenemu desetletnici izhajanja revije Rast”, sledilo še ovekovečenje s sliko. Kaj naj še rečem? Niti najmanj ni važno, na čigavem zelniku je zrast-la pobuda za celo leto prezgodnje slavljenje desetletnice Rasti. Tudi o namenu takega zame dokaj neokusnega preraščanja ne kaže izgubljati besed. Bojim se le, kaj bo čez leto dni, ko bo “mali kulturni jubilej” Rasti prerastel v pravega, velikega (lahko se zgodi, da bojo govorili o dvajsetletnici, kaj pa vem, vse je mogoče!). In ob njegovem slavljenju bo najbrž docela v ozadje potisnjena počastitev - petdesetletnice Dolenjskega lista! O revčki, le s čim smo si to zaslužili? DRAGO RUSTJA Novo mesto Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list, št. 9, 4. marec Nimam se namena spuščati v polemiko s tistimi, ki znajo samo še žaliti, ko jim zmanjka argumentov. Taki ljudje s svojimi nizkotnimi diskvalifikacijami razgaljujejo svoj značaj. Dobronamerni bralec zmore to hitro presoditi. Zanimivo pa je, kako lahko majhna iskrica zaneti tako velik požar, kot ga je članek “Hrvati dobesedno s peno na ustih”. To pa ni čudno, saj se spušča na občutljivo področje, ki bo še dolgo časa poligon različnih polemik, dotika se namreč svetovnega nazora. Nadškof Rode doživlja usodo starozaveznih prerokov in drugih velikih pričevalcev vere, ki so postali znamenje nasprotovanja. Podobno se je nekoč zgodilo Slomšku, ki ga je napadala takratna oblast, nemškutarji in liberalci, goriškemu nadškofu Sedeju, ki so mu stregli po življenju porajajoči se italijanski nacionalisti, pokojnemu ljubljanskemu nadškofu in Prešernovemu pranečaku Antonu Vovku, ki je bil mal-tretiran od Ozne in zažgan v Novem mestu. Ko sem govoril o tem žalostnem dogodku z očividcem, pokojnim raškim župnikom Francetom Čampo, ki je šel prosit komandirja takratne novomeške milice, naj zaščiti pred rjovečo in naščuvano množico hudo opečenega škofa, mu je sarkastično odgovoril: “Pri nas vlada ljudstvo!” Lahko bi še našteval in zraven dodal še ime najbolj poniževane in osramočene osebe v nekdanji Jugoslaviji, kardinala Ste-pinca. Zdaj se isto dogaja nadškofu Rodetu, ki mu celo javno grozijo ne samo z izgonom iz domovine, temveč tudi s smrtjo. Bog v nekem trenutku poviša take ljudi podobno kot zgodovina, nasprotnike teh velikanov duha in ljudstva pa postavlja tja, kamor spadajo. Apoteozo doživljajo le resnični velikani in le redki za časa svojega življenja. Vsem tistim, ki so se s tako ihto spravili na nadškofa Rodeta, bi rad povedal tole. Nadškofu Rodetu je zaupana pastirska služba. Kaj je naloga pastirjev, se pa ve. Skrbeti morajo za čredo, ki jim je zaupana. Škof mora oznanjati evangelij in odgovoren je za vero in zvestobo Kristusu vsakega človeka, ki se ima za kristjana. Verne ljudi mora opozarjati na vse nevarnosti, ki ogrožajo njihovo vero. Razkrinkuje vse tisto, kar ubija moralni čut in spodkopava temelje moralnega reda. Za sveto dolžnost ima, da ljudi opozori na vse stranpoti. Razumljivo je, da zato govori o spoštovanju človeškega življenja od trenutka spočetja do naravne smrti. Brez omahovanja brani zvestobo v zakonu. Starše poziva k njihovi odgovornosti za šolo, da bo v skladu z njihovim verskim in moralnim prepričanjem. Ne molči o socialnih krivicah, ki so mnoge ljudi privedle na rob preživetja. Isto kot papež govori o stališčih Cerkve o konkretnih vprašanjih vere in morale. To isto delajo vsi duhovniki in aktivni verni kristjani. To so predlogi Cerkve in nobena vsiljevanja. Ljudem je s tem predlogom dana možnost, da se opredeljujejo. To je pa vsekakor bolje kot pa idejna in moralna megla, v kateri bi drugače živeli. Jezus uporablja priliko o čredi in grabežljivih volkovih. Če ne bodo govorili pastirji, se bo potem slišal samo še glas volkov. Pastir se mora postaviti med čredo in volkom. In le odločna beseda pastirja bo volka odgnala. Škofje morajo zato stati trdno na braniku vere in ljudje se lahko opirajo na njihovo neustrašenost. Do tega imajo verni katoličani tudi vso pravico. Ko so novinarji vprašali ruskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Solženicina, ki so ga komunistične oblasti izgnale iz države, kakšne občutke ima ob izgonu iz svoje ljubljene domovine, je mirno odgovoril: “Jaz sem za resnico in pravico pripravljen ne samo iti v izgnanstvo, ampak tudi zanju umreti”. Nadškofa Rodeta vse to, kar se o njem piše in govori, nič ne vznemirja. Edino, kar ga skrbi, je vera tistih, ki jim oznanja evangelij. Tistim, ki tako poudarjajo svoj ateizem, bi rekel samo tole: “Če znate ateizem razumsko in filozofsko utemeljiti, sem ga pripravljen tudi sam sprejeti. Komunizem se je razsul zato, ker je temeljil na trhlih nogah marksizma, marksizem pa je temeljil na še bolj trhlem ateizmu. Pri življenju ga vzdržujejo samo še redki totalitarni režimi. Zato danes večina nekdanjih ateistov previdno rajši govori, da so agnostiki. Seveda je pa tudi mogoče stati pred Triglavom in govoriti, da ga ni. Vprašanje pa je, kaj bodo menili o takem človeku tisti, ki bodo poslušali tako trditev. Drugo dejstvo, ob katerem naj se vsi tako imenovani ateisti zamislijo, pa je, kakšne pozitivne vrednote lahko prinese goli ateizem. Naravne zakonitosti so zelo krute, ena izmed njih je tudi boj za obstanek. TUkaj zmagujejo samo tisti, ki so močni in nasilni. Pozitivne vrednote, v katerih danes mi živimo in so vsaj v osnovi vsebovane v ustavah in mednarodnih deklaracijah o človekovih pravicah, so nastale v okolju, ki jim je dala osnovni pečat religija, in na tem religijskem ognjišču se grejejo tudi tisti, ki danes trdijo, da so ateisti. Kako bedno zveni potem taka trditev, daje država dala milijon mark za obnovo nekdanjih Škofovih zavodov, kjer se danes izobražuje in vzgaja nekaj sto dijakov. Vanjo vpisujejo svoje otroke tudi tisti starši, ki niso bogve kako konfesionalni. Dobro vedo zakaj. In želeti je, da bi šlo čimveč državnega denarja v take projekte. Iz njih bo mogoče nekega dne dobiti največ “obresti”. JOŽE PACEK, Čatež ob Savi Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 9, 4. marec “Priča smo tipičnemu pojavu samozaslepljenosti, kjer novinarji, komentatorji in celo naši najboljši pamfletisti v besedilu, ki izreka A, vsi po vrsti razbirajo Ž oziroma popolno nasprotje izrečenemu... Dejstvo je, da ga narobe razume prav vsak, ki najde deset minut prostega časa, da napiše ostro napadalno besedilo proti njemu...” To so stavki Branka Gradišnika, znanega pisatelja in prevajalca, v Sobotni prilogi Dela. Napisal jih je, kot pravi, kljub temu da mu je Rode nesimpatičen, on sam pa je ateist. Razmišljanja Janka, Marije, ki se boji podpisati, pa Alfreda v prejšnjem Dolenjskem listu, ki so ali namerno krivična ali zgolj posledica privzgojenega antiklerikalnega refleksa, so tudi mene prisilila, da napišem tehle nekaj vrstic v bran nadškofa. To ne pomeni, da se z g. Rodetom v vsem strinjam, sem pač nekoliko bolj liberalno usmerjen. Toda za božjo voljo, ne očitajte mu tistega, česar ni storil! Sicer pa so za utrjevanje v veri vedno dobrodošle duhovne vaje, primerna literatura, včasih pa tudi pisarije ljudi z zgoraj omenjenimi refleksi. Zato, Janko, Marija, ki se boji podpisati, in Alfred, hvala. FRANCI KEK Šolska 6, Novo mesto nekomunisti zapostavljeni, dokler nam bodo cela področja družbenega življenja zaprta, dokler ne bo svobodne šole, šole brez vsakršnih misijonskih namenov, dokler nam ne bodo dali možnosti, da bi obhajali vsaj en krščanski praznik - božič -dokler bo oblast vsiljevala svojo ideologijo vernim, dokler ne bomo imeli sami možnosti, da javno povemo, kako se imamo, namesto da nam drugi dopovedujejo, da se imamo dobro - vse dotlej ne moremo govoriti o svobodni družbi...” Predsednik komisije CK ZKS za idejno in teoretično delo v ZK g. Milan Kučan je 18. julija 1979 sklical sejo z eno točko dnevnega reda: problem Rode. In omenjeno predavanje ni smelo biti objavljeno v zborniku. Zaradi nevšečnosti, ki jih je doživljal, je g. Rode odšel v tujino. Po dvajsetih letih so na oblasti še vedno isti ljudje. Ni še veliko spremenilo. G. Rode se mora kot nadškof boriti za skoraj iste stvari. V nekaterih pogledih je stanje podobno kot pred dvajsetimi leti. In čeprav so časi drugačni, na oblast se pride, oziroma se na njej ostane, z demokratičnimi volitvami, vseeno drži: Volk dlako menja, narave pa ne. FRANC BREČKO Škocjan NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kje v Murski Šoboti se nahaja trgovina Stop 300 tolarjev Shop? (Nagrada: osem izdelkov.); S čim se odlikujejo ženske samostoječe nogavice? (Nagrada: presenečenje PE Modiana Center Interspar v Ljubljani.) Odgovore je treba do sobote, 13. marca, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 21. februarja sta: Janez Žibert iz Žabnice in Maja Baznik iz Ljubljane. Sprehajalni most čez Krko postaja vse bolj betežen Spet potrebna obnova Pred kakšnim desetletjem je bil po načrtu novomeških arhitektov Boruta Simiča, Janeza Žerjava in Andreja Prelov-ška prenovljen sprehajalni most čez Krko, ki vodi iz novomeškega starega mestnega jedra v gozdič Ragov log, iz urbanega v naravno, iz živahnega v umirjeno in združuje torej dva obraza mesta. Most se lepo vključuje v naravno okolje in je prijeten za sprehod in zabavo. Predno je bil prejšnji most prenovljen oziroma postavljen na novo, so si le najpogumnejši privoščili pot po majavem in starikavem lesenem mostu. Danes smo zopet priližno tam, kjer smo že bii; sprehod čez ta most namreč zopet postaja avantura za izbrance, za adrenalinske odvisneže; vsekakor pa nima neplavalec kaj početi na njem. Znanje plavanja postaja pogoj za prečkanje mostu v Ragov log. Zgolj stvar časa je, kdaj bodo pristojni nabili pred mostom tablo, ki bo odvračala od prečkanja reke po mostu. Most, predvsem pohodno površino, namreč zopet tako močno načenja zob časa, da ni daleč trenutek, ko bomo v Krki ugledali korenjaka, ki bo, ne da bi si to posebej in izrecno želel, zaplaval med šokiranimi ribami in racami. Pri hoji čez most je potrebno zelo previdno izbirati podnico, na katero bi bilo varno položiti nogo, da se ne bi znašla pregloboko. Les je pač material, ki ga je nujno skrbno ščititi pred atmosferilijami. To ve tako rekoč vsakdo razen očitno tistih, ki bi morali za ta most skrbeti. TOMAŽ LEVIČAR ///AT/ pomč.1 se KAMALH &o 3/lK.ABA, VALeHT/AJOVO, Zt>A? pa re pAa/ žetJA PnArzA/ouAt- ”AM ZAKAJ SMO ROMI ZAPOSTAVLJENI? Sem 43-letna Romkinja in živim v dvosobnem stanovanju v Črnomlju s še šestimi družinskimi člani: možem, sinovi in hčerko. Boli me, da nas Rome obravnavajo kot ničvredne smeti, kakor da si ne zaslužimo živeti. Pred kratkim so me sosedje obtožili, da ne skrbim za higieno v stanovanju. Sem ena izmed redkih Romkinj, ki mi je čistoča na prvem mestu. Obtožujejo me celo, da kradem, čeprav živim samo od socialne podpore. Sprašujem se, če je naša država, v kateri smo Romi zapostavljeni in zaničevani, poštena. Tudi pri iskanju službe nimam uspeha. Naj poudarim, da nismo vsi Romi enaki. Eni so civilizirani, drugi pa ne. Jaz in moja družina sodimo med prve. MARJANA HUDOROVAC Črnomelj Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 9, 4. marca V pisanju g. Janka Mavra je kot ponavadi polno posploševanja in polresnic, na primer: moti ga nadškofova izjava “o šoli kot pasji dresuri”. Nadškof je samo citiral izjavo iz razprave v parlamentu. O vzgoji kot dresuri je leta 1995 govoril dr. Dimitrij Rupel in za njim še nekateri drugi. To dejstvo kaže zelo široko nadškofovo razgledanost. Podobno je pisanje g. Alfreda Železnika: Citira samo polovico stavka: “To šolo bomo zrušili, pa naj čakamo 50 let”. Nadaljevanje se glasi: “... po demokratični poti”. V demokratični državi imamo vsi pravico boriti se po demokratični poti. Nizkotno je, da g. Alfred omenja Ojdipov kompleks, ko sploh ne pozna razmer. Stalno omenja napake Cerkve. Cerkev sestavljamo ljudje. Ljudje smo pa tudi grešniki. Cerkev je obstala in raste kljub slabostim ljudi, ker jo vodi Božji Duh. Omenja g. Jožeta Zrima. Osem let že lepo sodelujeva. Kljub svojim 81 letom še veliko pomaga na župniji. Ni pa ravno vesel pisanja in neznanja na verskem področju pri svojem nekdanjem veroučencu g. Alfredu. G. nadškof dr. Franc Rode je v predavanju študentom leta 1979 dejal: “Dokler ne bomo imeli dostopa do vseh sredstev javnega obveščanja, dokler bodo kristjani ali Nekoč nuja, danes zabava Članice Društva kmečkih žena Adlešiči so obudile spomin ADLEŠIČI - Društvo kmečkih žena Adlešiči se zadnja leta še posebej trudi, da bi ohranilo stare ljudske običaje. Ob letošnjem občinskem prazniku so prejele Župančičevo priznanje, ena od priložnosti, da pokažejo vsaj delček bogate dediščine, pa je prireditev, ki so jo poimenovale Prelo. Preteklo soboto so v sodelovanju s črnomaljsko Kmetijsko svetovalno službo adlešiške ženske pripravile že tretje Prelo zapovrstjo. Nekdaj je bilo da bodo tako kot lani tudi letos pridelale lan ter konec avgusta na prireditvi, imenovani “Od vlakna do platna”, pokazale vse postopke predelave lanu. M. B.-J. Dolenjski turizem za Evropo O projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine NOVO MESTO - Na že utečenih “Večerih ob sredah” je Hrvaško kulturno združenje Novo mesto 3. marca v Dolenjskem muzeju prvikrat gostilo dva domača strokovnjaka. Direktor Območne gospodarske zbornice Janko Goleš in magister Marko Koščak sta z besedo in diapozitivi predstavila članom združenja triletno delo projekta Po poteh Dolenjske in Bele krajine, ki so ga s pogodbo med komisijo Evropske skupnosti za turizem in dolenjskimi predstavniki februarja 1996 podpisali v Novem mestu. Gre za pilotni projekt za srednjo in vzhodno Evropo; za našo državo je njegov partner Območna gospodarska zbornica Novo mesto. S pomočjo Evropske skupnosti, ki je v ta nji; men namenila 240.000 ekujev, naj bi oživili turizem na podlagi trajnostnega pristopa k turizmu, ki vidi v slednjem predvsem gospodarsko dejavnost, idealno in nujno za sodobno trženje. Prednosti takega sodelovanja za dežele v prehodu so za Dolenjsko in Belo krajino nadvse ugodne, saj se predstavniki skupine iz Velike Britanije doslej niso mogli načuditi enkratnim naravnim lepotam, turističnim in kulturni* zanimivostim obeh naših deželic-Govornika sta predstavila 28 izb; ranih turističnih lokacij, ki jih zdaj predvsem tržijo in ki jih nudi ‘ pre' bujena turistična lepotica med Kolpo in Savo", izbrali pa sojih med ve kot 150 zanimivimi možnostimi za razvoj turizma. . Na srečanju so v razpravi dopo nili vsebino večera in zvedeli mat sikaj novega, kar prinaša in PJe vsem obeta nadaljnji razvoj turizffl v dolenjskih občinah. ^ SODRAŽICA PRVA ZA CENTER SODRAŽICA - Med trinajstimi točkami dnevnega reda treij seje občinskega sveta Sodrazic so svetniki največ časa namen' sodelovanju pri ustanovitvi P°“ ročnega (nekdanjega Podjetni škega) centra za razvoj gospoda stva. V ta center naj bi se vkljufl. občine zahodne Dolenjske. F1;, so to storili Sodražani, ribnis svetniki pa bodo o njegovi ustan vitvi sprejemali na seji 25. marC-Občina Ribnica se bo do 13. up la prijavila na razpis za dodela denarja za sanacijo deponije odlaganje smeti v Mali gori- OHRANJANJE IZROČILA nice Društva kmečkih žena Adi® stare ljudske običaje izvrstno oh. njajo na prireditvah, med kateU je tudi Prelo. (Foto: M. B.-J.) v Adlešičih in okoliških vaseh v navadi, da so sc potem, ko je bil pridelek pospravljen z njiv, posejano jaro žito in pripravljena drva, ženske ob večerih zbirale pri tej ali oni hiši in v prijetnem vzdušju opravljale različna ročna dela. Ker so večinoma predle ovčjo volno, lan in konopljo, so večere poimenovale prelo. Sicer pa so tudi vezle, pletle, pisale pisanice, pletle ali šivale copate, izdelovale rože iz papirja in še kaj. Pozneje so se jim pridružili še moški, ki so pletli košare, opletali steklenice ali kartali, seveda pa skupaj z ženskami tudi marsikatero razdrli, zapeli in zaplesali. Prelo je bilo nekoč nuja, predvsem za tiste ženske, Jci so imele več hčera, saj se dekle ni upalo poročiti, če ni imelo polne skrinje posteljnine, otiračev in prtov. Prav o tem, kako so nekdaj prišli prosit za nevesto, so prikazali na sobotnem Prelu. Vendar je bil tokrat bolj poudarek na igri in pesmi kot na prikazu predelave lanu. Kmečke ženske so namreč obljubile, KAJ PIŠEJO DRUGI O vrednotah m Dr. Pečjak: “Vrednote so milo za pranje vesti”_ Naraščanje kriminala, spolna razbrzdanost, samopašno vedenj6 nasilje v šolah itd. naj bi bilo posledica pomanjkanja vrednot, kin l bi bite tudi ključ za razlago slehernega človekovega in še Pose. moralnega vedenja. Zato naj bi za vzgojo vrednot (na primer v šoloN oblikovali moralo ljudi. Ko bodo ljudje osvojili ustrezne vrednote, bff. vsi problemi sveta rešeni. Preveč lepo in preprosto, da bi bilo res— od namenov verouka je oblikovanje otrokovih vrednot. Če vredno količkaj vplivajo na vedenje, bi se morali učenci verouka vesti druga . bolj moralno kot drugi otroci. Toda študije Hotshorna, Maya, 3»*“ dletona in Putneyja tega niso potrdile. Goljufije pri šolskem delu s bile pri obeh skupinah enako pogoste... Vrednote nas tolažijo, ker N* zagotavljajo, da smo dobri kljub slabim dejanjem, predvsem pu n opravičujejo prihodnjih nečednosti. Vrednote so milo za pranje ves ■ Čim bolj je umazana vest, tem več vrednot je potrebnih za njeno Prarl‘j Zato ni čudno, da so se nanje sklicevali Hitler in Mussolini, Milošf*. in Karadžič, angleški leksikograf Samuel Johnson pa je celo zapP11 da “so poslednje zatočišče ničvrednežev". (Razgledi) ,v Dr. VID PEČA* 16 fd A -JA " ■’nn iti lili f OffJF ■l^i ir Kdaj konec sramotenja zgodovine? Tisti, ki opravičujejo kolaboracijo, napadajo NOV in levo smer, in to kar z nekaterimi vidnimi predstavniki Cerkve, pozabljajo, da imajo malo somišljenikov Sramotenje in napadanje naše Polpretekle zgodovine, OF in NOV ter sedanje leve in celo zmerne strani je postala že kar navada nekaterih političnih strank, njihovih veljakov in tudi “kulturnikov”. Tudi Cerkev je nadškof dr. Rode močno vpletel v politiko. Le zakaj se nekateri od navedenih tako upirajo praznovanju obletnic druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in želijo kolaboracijo zamenjati za zmago, resnično zmago z narodnoosvobodilnim bojem vred pa zamolča-11-Zakaj se ob raznih slavnosnih obletnicah in praznikih onemogočajo nastopi partizanskih pevskih zborov, prepevanje svobodo-•jubnih pesmi in recitacije? Prav tako se zapostavljajo ali kar onemogočajo govori zaslužnih oseb, na primer komandanta Novljana, zaslužnega za osvoboditev in Priključitev Primorske, ali pa se skrajšujejo besede slavnostnih govornikov, celo nadškofa dr. grmiča in predsednika države i čana, medtem ko se na raznih oesjnčarskih in cerkvenih proslavah m praznikih prenaša kar večji .,g°v°rov in maše, čeprav se na njih ne izbirajo besede, temveč se opravičujejo kolaboracija dr. Koanan^ Rupnika in celo zločin-ca Rbsenerja, napada šolski si- Mag. BUT V LOŠKEM POTOKU loški POTOK - Občnega zbora podružnice SLS Loškega 'toka, ki je bil 28. februarja, se je poleg članstva udeležil še državni sekretar za kmetijstvo mag. Franci But, ki je glavni Pogajalec v Evropski uniji za vprašanja kmetijstva in name-stnik vodja pogajalske ekipe v Bruslju. Na zboru je udeležence seznanil, kaj za kmeta prinaša davek na dodano vrednost in ®J bo pomenilo za kmeta vključevanje v EU, s posebnim Poudarkom na dokaj pasivne kraje, kamor Loški Potok nedvomno spada. Zanimiva je bila razlaga, kaj pomenijo tržne kvote. Opozarjal je pridelovalce mleka, naj kar vztrajajo, a Se *50c*° pozneje, če to s°delovanje prekinejo, težko vključili v tržne tokove ES. redsednik potoške podruž-SLS je na zboru izrazil začudenje, da potoška občina m imenovala odbora za kmetstvo, ki bi pri izvedbi nalog ahko veliko pomagal. A. K. stem, ki se izenačuje z dresuro psov, opravičuje zahteve Cerkve po gozdovih, onemogočajo se volitve v Kopru, večinski sistem volitev, zamolčuje pa se, da Ustavno sodišče ni dovolilo referenduma o cerkvenih gozdovih... Cerkev bi se morala bolj ukvarjati s svojimi težavami, predvsem pa s pastoralnimi in dobrodelnimi deli. Škoda, da drugi vatikanski koncil ni sprejel takratne smeri papeža Janeza in je po njegovi prerani smrti ostal na togih cerkvenih pozicijah o duhovniškem poklicu žensk, kontracepciji in celibatu duhovnikov. Temna stran meseca, v katero so se pred kratkim zagnali z razstavo, knjigo in filmom s pisateljema Jančarjem in Inkretom na čelu, doživlja klavrn sloves, saj zanemaija napade in celo zločine, ki jih je med drugo svetovno vojno storila poleg partizanske tudi kolaboracijska stran v korist “zmage fašizma”. Le kako naj na primer razumemo prikazovanje Turjaka in Črnega Vrha v filmu, Dežmanovemu cvičku s Trške gore najvišja ocena Kakovost dobra Društvo vinogradnikov Trška gora - Novo mesto je imelo 6. marca v Kmetijski šoli Grm pokušnjo vin letnika 1998. Vina sta ocenjeva- li dve 7-članski komisiji. V vsaki komisiji so bili trije priznani enologi in štirje priznani vinogradniki društva. Udeležba na ocenjevanju je bila po zastopanosti vzorcev dobra. Vina, ki so na tem ocenjevanju dobila dobre ocene, bodo lahko sodelovala na tradicionalni prireditvi 27. teden cvička, ki bo konec aprila. Po oceni komisije so vina letnika 1998 kljub slabši kakovosti grozdja ob trgatvi dobra. Med 43 vzorci cvička je dobilo najboljšo oceno vino Vinka Dežmana s Trške gore (16,14), drugo mesto je dobil cviček Novomeščana Franca Šmajdka, ki ga je pridelal v Grčevju, tretje pa Anton Strmole iz Lešnice (vinska gorica Razbori). Med 53 vzorci dolenjskega belega vina je najvjišjo oceno 16,32 prejelo vino Milana Vrščaja iz Novega mesta, ki ga je pridelal na Trški gori, sledita pa Stane Povše iz Novega mesta (Tolsti Vrh) in Bojan Kočijaž iz Lešnice (Kamenska gora). Najvišjo oceno na pokušnji je dobil sivi pinot - izbor Janeza Čolnarja z Lešnice, ki ga je pridelal na Trški gori. Letos so postali mlajši Mirnopeški igralci bodo razveseljevali s komedijo kj»o kom se je vrgel ta otrok - V nedeljo premiera . ^IRNA PEČ - Med redkimi 8‘edališkimi skupinami, ki vsako ti ?.priPrav'j'T' T.r.A 'ME ŠN JAVA OKROGLO OCVRTO PECIVO I ko, Ste; Po( tja gin Poj J do, SVq like •lise Pic, “ne Slot »dl, Posi Panj sebr . V BLESK, SUAJ OSEBNI ZAIMEK VRTENJE TELOVADCA OKROG DROGA ČEBEUA TVORBA IND, PESNIK IN EILOZOE (RABINDRA-NATH, 1861 194l| ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO ŽLEZNA BULA KORALNI OTOK URADNO DOLOČEN SEZNAM CEN, CENIK IME NAŠEGA ALPINISTA ČESNA Pl Polj, Majhne pozornosti- Razmišljanje ob očetovem visokem življenjskem jubileju LAZE - Pred nekaj dnevi je moj ata dočakal 95 let. Nekoč vedri, ustvarjalni in družabni človek je bil za svojo starost videti kar dobro, toda leta naredijo svoje. Po dveh operacijah očesa je skoraj oslepel, sliši komajda še. Izgublja stik s svetom, skoraj povsem je odvisen od tuje nege. Mi, ki smo vsak dan okrog njega, smo preobremenjeni z delom in skrbmi, zato se ne moremo kaj dosti pogovarjati z njim. Ponoči večkrat razmišljam. Cas je danes silno neprijazen za vse, za nekaj smo krivi sami, ker se težko soočamo s krizami, P°tem pa je tu še hud pritisk na človeške stiske: pomanjkanje najosnovnejšega, strah za jutri, ‘Judje smo si postali tujci. Bili so casi, ko je manjkalo kruha, ni tlo ugodja in razkošja, pa je bil človek res Človek. Svoje je seve-naredila televizija, ki nas odtujuje. Življenje je danes res drugačno. K temu razmišljanju me Jc napeljalo, ker sem nenehno °ma prisotna negovalka in sem skoraj pozabila na svet zunaj. Silno me je presenetilo dogajanje ob praznovanju očetovega jubileja. Spomnili so se ga iz vseh mogočih okolij: novomeškega DU, OO ZB Novo mesto, novomeške občine, obiskali so ga iz domačih logov:predsednik KS Matija Za-mida, predsednica KORK Uršna Sela Sonja Zadnikar, predsednik KO ZB Uršna Sela Alojz Klobučar, LD Dolenjske Toplice, Mirko Novak je očeta posnel za Naš kanal,... Na dan praznovanja so očetu prišli voščit tudi vaščani in veselje je trajalo pozno v noč. Dobil je veliko daril in sploh je bil kot prerojen. Vsem se iskreno zahvaljujemo za prijaznost. Pozornost do starostnikov še ni izumrla in tako je tudi prav. Kako že pravi neka ■iskrica? Ko bi se lahko združila modrost in izkušnje starih ter moč in ideje mladih, bi bil naš svet res lep. Saj mogoče je, pa tega ne znamo videti? JOŽA SLADIČ Uršna Sela Branki Jurca v spomin Vest, da je v soboto, 6. marca, zastalo dobro srce Branke Jurca, pisateljice, urednice, vsestransko aktivne v javnem življenju, antifašistke in velike Slovenke, se je hitro razširila po vsej Sloveniji in pretresla mnoge, ki smo jo poznali osebno ali samo preko njenih številnih knjig. Najbolj je pretreslo seveda njene najbližje in številne prijatelje, ki jih je imela na vsehJconcih Slovenije in na tujem. Med njimi smo tudi Vlada, Milena, Lizika, Slavka, Jože, Franci, pa jaz. Kdo bi vse naštel! Branko kot pisateljico smo izgubili pred skoraj petimi leti, ko ji je bolezen ohromila desnico, s katero je še malo pred tem napisala zadnjo od več kot tridesetih knjig za otroke - Vesele novice z zelenice. Takrat je izgubila tudi govor, kar je bil za vse najhujši udarec. S kakšno sugestivno močjo nam je priporočala nove knjige, nam pripovedovala o mnogih zanimivih stvareh, nam svetovala, se dobrodušno šalila in s svojimi vedrimi nastopi navduševala otroke po šolah! Takrat so se za vedno umirile tudi njene urne noge, ki sojo nosile “lahkih nog naokrog”. Tudi to smo boleče občutili. Kajti večina teh nepozabnih pogovorov je stekla prav med dolgimi pohodi. Kot da smo slutili, da bo za vedno obmiro- S|U2bo dobi GRADBENI tehnik -KOMERCIALIST za program PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe 9'adbene smeri in izkušnje v komerciali. Pismene prijave s kratkim bXn,eP.is°m in dokazili o nrazbi sprejemamo do asedbe delovnega mesta. "oletarstvo IN KOVINOPLASTIKA MEDLE 8000 NOVO MESTO kentjernejska c. 13. Mira Kramar! Končala ta živ|;„„:~ se Je prekratka, a boga-Mire Jska Pot naše zdravnice dr 'c kramar. ni po Beopiei)a-ie bila U- aprila 1951 v Šolo C ' kjer ic kopala osnovno Ljubija 1.n?nazijo je obiskovala v Medici"'.1" tse, P° maturi vpisla na bra i<)7s,° fakulteto ter 9. decem-197(, : diplomirala. Od 1. marca boinjJ6 . .'a zaPoslena v Sploš“: opravi:"'01 Novo mesto in se p. cialiZa nem stažu odločila za spe-nimacii'JCVZ anesteziologije in rea-rekor,C bPccializacijo je končala v V te en]^asu 29. junija leta 1983. Jože* 0asu je postala žena dr. kom-s "l.ntati svojim trem otro-bovanj""!1’ Putru in Tanji. Med služ-ževjia j m se Jc še dodatno izobra-str°ke "yCZnanjala z novostmi naše 2nania le svojega bogatega ge, ti 1;J Prenašala na mlajše kole-Dr kjj l0 bila mentorica. k°vnj„, .ra Kramar je bila stro-stezj,- '"1" na vseh področjih ane-P°dročiVee^ar si je za delo izbrala "ja tri | h lnlcr|zivnc terapije. Zad-ginja ne aJc delala kot ancsteziolo-p°rodnif? lku za ginekologijo in Miro -- tCr na ORL-oddelku kovčka >j na,.-e nas je imeia raua n; lik°r j„Pomagala nam je, ko nisem k , c nien>h močeh. Pri njej n'Ca odd |k 6®'Ca kot Prcdstoj- l°vekaS\/° poznali kot posebnega v°j '.vse nas je imela rada na je h'?’ Pomagala nam je, ko-0 v njenih močeh. Pri njej legica in kot prcdstoj->ie” jn“jJOIKa nikoli slišala besede ®l°bok„ "C m°rcm”. Zato smo jo vsi °dločn.. Con'li- Odlikovala se jc po n°stj hj.sl1, temeljitosti in sposob-Panjan rcSa in smoternega ukre-lztedeln '"ajtežjih bolnikih. Imela j x uuiiuRin. imciajc *ebn01' "k1*0 svoicev bolnikov, po-Min.' • l' najtežjimi obolenji. Ptica 111 VC^ mcd nami. Podobna Polju Pod nebom in lilijam na ' Hvala ti za vse! jANDa ŠPILER, dr. med. Milanu Malnariču v slovo V petek, 26. februarja, smo se številni prijatelji, znanci, sovaščani in sodelavci na semiškem pokopališču pri sv. Duhu zadnjič poslo-.vili od Milana Malnariča,ki je umrl zaradi kratke, vendar nepremagljive bolezni. Rodil se je 28. marca leta 1940 v kmečki družini v Vavpči vasi. Rojenice so mu že v zibel položile neprecenljiv dar: ljubezen do dela in poštenost, ki sta ga pozneje zvesto spremljali vse življenje. Po končani osnovni šoli v Semiču se je v Črnomlju izučil za sedlarja in pozneje v Novem mestu še za tapetnika. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil v Semiču v takratnem Obrtnem servisu. Tedaj je ob delu končal še poklicno šolo za kovinostrugarja. Pozneje se je zaposlil v semiški Iskri, kjer so takoj opazili njegove izredne sposobnosti, marljivost in vestnost pri delu. Zato je kmalu napredoval v obratovodjo. Leta 1995 je dočakal zasluženo upoko- Miran Hočevar Prelep sončen dan, kot da ne sodi k žalosti in trenutkom slovesa, je bil, ko smo se v četrtek, 25. februarja, popoldan na ločenskem pokopališču v Novem mestu poslavljali od Mirana Hočevarja. Njegovo mesto, Gorjance in vso širno Dolenjsko je še pokrivala bela odeja, a južni vetrc je že oznanjal pomlad, tisto pomlad, ki vabi slikarje, pesnike in vse mehke duše, da se ji razodenejo v svojem ustvarjalnem nemiru. Tak dan je bil, da bi ga bil naš slikar tedaj, ko je še jemal v roke paleto, barve in čopiče, nadvse vesel in bi jo prav gotovo mahnil tja nekam v Podgorje ali pod Trško goro ter prenašal na platno svojo veliko ljubezen do dolenjske krajine. Miran Hočevar, rojen leta 1921 v Novem mestu, je bil neutruden ust- . varjalec. Bil je med začetniki ljubiteljskega likovnega ustvarjanja v Novem mestu in član Likovne skupine Vlado Lamut od samega začetka. Nikoli ga niso mamile modne muhe slikarskega Parnasa, pa tudi vzornikov ni iskal. Skromno in tiho se je predajal lastnemu umetniškemu vzgibu, ki ga je zmeraj znova dopolnjeval in bogatil. Prav zaradi tega so njegova dela izžarevala toliko ljubezni in spoštovanja do sveta, ki gaje upodabljal. Njegova Dolenjska s polji in vinogradi, tiho reko in zapeljivimi starožitnostmi, vse se bo pravkar odelo v pomlad, vse bo ena sama vabljiva podoba, kakršno je v srcu nosil Miran Hočevar. A ne bomo se več srečevali... Ne na ulici, ne na razstavah, ne na slikarskih kolonijah. Ne bo več njegovih toplih in prijaznih besed, ki jih je tako rad razdajal. S podobo naše Dolenjske je odšel. Odšel na njena brezpotja. DANJA BAJC BOGAT PLEN BREZOVA REBER - Med 3. februarjem in 1. marcem je nekdo pri Brezovi Rebri vlomil v vikend, last M. D. iz Ljubljane, in ukradel več lovskih trofej, nagačeni glavi gamsa in srnjaka, dva ženska krznena plašča, televizor, satelitsko anteno, daljnogled in pepelnik. Škode Milan Malnarič jitev. Na svojih področjih delovanja je bil visoko izobražen, čeprav ni obiskoval visokih šol. Njegova akademija je bilo trdo življenje. Sam se je neprestano izobraževal ob delu, na raznih predavanjih, seminarjih in strokovnih ekskurzijah. Njegova velika ljubezen sta bili skozi vse življenje vinogradništvo in sadjarstvo, kiju je želel na svoji kmetiji pripeljati na najvišjo raven. Kmalu je postal vrhunski vinogradnik, vinar in sadjar in ponesel glas o odličnih semiških vinih in kvalitetnem semiškem sadju širom po naši domovini. Semičani smo bili z njim vred ponosni na njegova številna visoka in najvišja priznanja, ki jih je prejemal na številnih prireditvah in ocenjevanjih doma in v tujini. Svojega bogatega znanja in spoznanja ni ljubosumno hranil zase, temveč jih je nesebično in širokogrudno razdajal in pomagal vsakomur, ki gaje poprosil za pomoč. Njegov sadni vrt, ki si ga je ustvaril s svojo marljivo družino in velja za najlepšega in najsodobneje urejenega v Sloveniji, je postal široko odprta učilnica, v kateri je neprestano delil svoje bogato sadjarsko znanje šolarjem, poklicnim in ljubiteljskim kolegom ter številnim radovednim izletnikom iz vse Slovenije. Ni se zapiral v ozek družinski krog in delo na svoji kmetiji, ampak je aktivno deloval v gasilskem, vinogradniškem in sadjarskem društvu. Kot predsednik nadzornega odbora v KZ Črnomelj se je zavzemal za njeno uspešno delo v dobrobit njenih članov. Bilje tudi naš predstavnik v Slovenski vinogradniški zvezi. Ker je bil zanesljiv in vesten, smo mu njegovi sodelavci nalagali najodgovornejše naloge, ki jih je prevzemal brez negodovanja in jih vedno tudi zelo uspešno opravil. Vendar z vsem tem še ni bil zadovoljen. Sanjal je o tem, kako se bodo nekoč razprostirali moderno urejeni sadovnjaki od Vavp-če pa vse tja do Sadinje vasi, Trebnjega Vrha in Kota. Bil je poln novih zamisli, novih idej, velikih načrtov; veliko je še nameraval postoriti; veliko uresničiti, vendar žal tega sam več ne bo mogel uresničiti. Prijatelji, sovaščani in znanci smo mu iz srca hvaležni, ker smo lahko delali in prijateljevali z njim. Zahvaljujemo se mu za vse, kar je naredil dobrega za nas in za naš kraj. BLAŽ KOČEVAR Branka Jurca in avtorica spominskega zapisa vala, smo hitele meriti predvsem Dolenjsko, ki smo jo, kot je sama tolikokrat poudarila, odkrivale. Prehodile smo skoraj celo Pot prijateljstva in spominov od Grosuplja do Višnje gore pa od Muljave do Mirne Peči in naprej do Karteljevega preko Trške Gore in Otočca do Tolstega Vrha. Nepozaben bo za vedno ostal tudi enodnevni izlet preko Starega Loga, Kočevja, Kočevske Reke na Travno goro k Ogenjci in na Raščico, pa sprehodi okrog Novega mesta. Ob osemdesetletnici, Branka, si si zaželela za darilo prav izlet. Pot na Vojsko, ki smo ga v troje z gostiteljico Vlado premerile po dolgem in počez in ga zaključile v partizanski tiskarni Sloveniji. To je bil naš zadnji večji podvig. Še danes sem srečna, da sem prav to doživetje, v kateri si ti tista babica v Izletu v čas, ovekovečila v knjigi. Rokopis si še videla in komentirala, ob izidu knjige pa si lahko govorila samo še z očmi, ki so znale toliko povedati vse do konca življenja! Meni si bila po smrti Tvojega moža Ivana poleg vsega tudi dragocena mentorica. Ob vsakem izidu moje nove knjige sem Te silno pogrešala. Tako bi znala vse pokomentirati, se veseliti, pa si knjige, ki sem ti jih prinašala v Tvoj drugi dom, le božala z očmi in zdravo roko in jih hotela še in še poslušati. To poslušanje je bilo pri Tebi tako dragoceno! Nikoli se niso povedane misli izgubile. Razmišljala si o problemu, ki si ga zaznala, dokler nisi, pa četudi šele čez nekaj dni, tudi svetovala. Ob Tebi sem vedno nanovo ugotavljala, kako so veliki ljudje v resnici skromni. Od Tebe sem. naj je bilo to na Resljevi v Ljubljani ali pa v počitniški hiši v Fiesi, vedno odhajala duhovno obogatena. Ni fraza, ko rečem, da za mnoge nikoli ne boš umrla. Spremljala nas boš na vseh poteh, ki jih bomo še lahko ubirali. Mala Branka je bila velik človek in jo bomo za vedno ohranili v najlepšem spominu. Hvala Ti za vse, kar si nam dala! IVANKA MESTNIK INVALIDI V ŠAHU ČRNOMELJ - Društvo invalidov Črnomelj bo v soboto, 20. marca, v hotelu Lahinja pripravilo državno prvenstvo invalidov v šahu. (J. D.) TURNIR TROJK ŠENTRUPERT - Športno društvo Šentrupert bo v soboto, 13. marca, ob 15. uri v telovadnici osnovne šole Pavla Lunačka pripravilo košarkarski turnir trojk. Dodatna pojasnila daje tajnik društva Andrej Peterle. ZAHVALA V 68. letu starosti je nenadoma in tiho, a za vedno odšel od nas dragi mož, ati, dedek, brat, stric in zet DRAGO KRŠTINC iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Zupančičeve 7, znancem za podarjeno cvetje in sveče, pisno in ustno izraženo sožalje in za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna hvala sodelavcem Integrala,d.d. Črnomelj, Lovski družini Suhor, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, trobentaču za zaigrano Tišino, g. Piškuriču za organizacijo pogreba in vsem, ki ste se prišli poslovit od Draga in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi RENAULT Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto v Industrijski direkciji na področju vzdrževanja tovarne zaposli inženirja elektrotehnike ali diplomiranega inženirja elektrotehnike, smer elektronika ali procesna avtomatika. V skupini mladih inženirjev je delo na področju vzdrževanja proizvodne opreme teamsko, raznoliko in ustvarjalno, z možnostjo dodatnega izobraževanja doma in v drugih Renaultovih tovarnah na strokovnem in splošnem področju. Ponujamo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, s kandidatom pripravnikom pa bomo delovno razmerje sklenili za določen čas in kasneje za nedoločen čas. Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev izobrazbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: REVOZ d.d., Personalna služba, Belokranjska cesta 4, 8000 NOVO MESTO. VIAS VIAS, d.o.o., gradbeništvo, inženiring, trgovina Ljubljaska c. 51, 8000 Novo mesto Tel.: 068/322-350, fax: 068/23-296 Zaposlimo mlajše delavce naslednjih profilov: • zidar • tesar • strojnik Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na gornji naslov. KONCERT V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bo v soboto, 13. marca, ob 22. uri nastopila ljubljanska skupina Fake. Vodja zasedbe je Igor Leonardi, kitarist, ki je igral v skupinah Begnagrad, Quatebriga in Miladojka Youneed. Ze devet let živi in dela v ZDA, kjer je med drugim sodeloval tudi z jazzi-stom Don Cherryjem, člani Metali-ce in drugimi. V skupini se bodo predstavili še Aleš Rendla, Nino de Gleria, Ana Vipotnik in Jelena Ždrale. INTER TOB tovarna obutve, d.d. Vavpotičeva 19 8000 Novo mesto OBJAVLJA razprodajo razne zaščitne obutve po znižanih cenah vsak delovni dan do konca meseca marca med 7. in 18. uro v tovarniških prostorih. Novi simbol nove storitve Odtrgane ip. »hramu- aaaa E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POSTA SLOVENIJE http://www.poua.si e-mail: infotfposu.si in« 19 Marta TVoha Marte Troha iz Starega Loga ni več. Huda bolezen jo je iztrgala iz kroga njenih dragih in prijateljev. Odšla je mnogo prezgodaj. Marta je bila zvesta spremljevalka svojega dragega Lada. Bila je tiha, pridna in nevsiljiva. Spada v generacijo lovskih žena, ki so že v 60. letih utirale pot lovskemu turizmu na Kočevskem brez velikih donečih besed in reklame. Kot zvesta spremljevalka moža lovca je s svojim delom prispevala k ug- ledu in prepoznavnosti lovišča. Zato jo kot marljivo in gostoljubno lovčevo ženo poznajo mnogi lovci doma in v tujini. Kadar je skrb za lovske goste Crevzela Marta, so ti vedeli, da o to dobro in je bila vsaka skrb odveč. Marta je bila dejavna tudi v vasi, v krajevni skupnosti. Ni ji bilo žal časa in truda, kadar je bila treba delati v korist skupnosti, za kar je prejela več priznanj. Spomin na Marto bo živel tudi zato, ker je našla večni počitek tam, kjer počivajo talci in borci za svobodo. -> t ZAHVALA V 93. letu starosti je tiho od nas odšla naša ljuba, draga mamika IRMA METLIKA roj. Lavrič učiteljica v pokoju iskrena hvala vsem dragim ljudem, ki so mojo mamiko pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in sveče. Posebna hvala družini Stih iz Šmihela za njihovo dolgoletno požrtvovalno pomoč. Hvala družinam Piškurič in Pavec, osebju Doma starejših iz Šmihela, g. župniku, g. Oklešnu za opravljene pogrebne storitve, Komunali Novo mesto, glasbeniku za odigrano Tišino in OŠ Šmihel. Še enkrat prav lepa hvala vsem in vsakemu posebej za zadnje slovo od moje drage mamike. Hčerka z družino ZAHVALA Sem dolgo upal in se bal, srečno ni, slovo sem upu, strahu dal. nazaj si up Srce je prazno, in strah želi Po dolgi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče,. stric in svak MARTIN KEBELJ ključavničarski mojster v pokoju IVžiška 7, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju DSO v Šmihelu in družini Lojzeta Jermana, pevcem iz Šmihela. Hvala nekdanjim pokojnikovim sodelavcem iz firme Kovinar Novo mesto. Hčerka Marica z možem Hermannom Novo mesto, 26.2.1999 ZAHVALA Tiho in za vedno nas je v 66. letu zapustila naša draga FANIKA AŠ roj. Čretnik iz Gorenjega Gradišča 5 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju in sodelavcem Zdravstvenega doma Novo mesto in Zdravstveni postaji Šentjernej, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni KEGLJAŠKI IZIDI V minulem tednu so dolenjske kegljaške ekipe dosegle naslednje izide: 1. liga, ženske - Kočevje : Adria Convent 5:3; 2. liga - zahod, ženske - Trebnje Slovan 5:3 (2257:2218); vzhod - Impol: Sremič Krško 5:3; moški, zahod - Kočevje : Brest 6:2, Ljubelj : Kočevje 5:3, Mehano Izola : Ribnica 3:5, Ribnica : Inter Comerce 5:3; vzhod -Žalec : Rudar Črnomelj 5:3, Rudar Črnomelj: Slovenske Konjice 3:5; 3. liga, moški - vzhod - Sremič Krško : Petrol 7:1. (N. G.) STAROTRZANI IN KOBE STARI TRG OB KOLPI - Na pokalnem šahovskem prvenstvu Dolenjske so v Starem trgu ob Kolpi zmagali domači šahisti Hrvoje Jurkovič, Uroš Kobe, Andrej Štub-ljar in Tadej Kobe. Med posamezniki je bil najboljši Uroš Kobe, ki je ugnal vse nasprotnike. Vrstni red: 1. Stari trg 13 (23,5), 2. Grosuplje 12 (21), 3. Višnja Gora 10 (18), 4. Črnomelj 5 (11,5), 5. Semič 4 (8) itd. (V K.) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage TILKE VENCELJ se zahvaljujemo Sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izraze sožalja, vence, sveče, oddane maše in spremstvo pokojne na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju, g. župniku za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Trebnje, Obrtni zbornici Trebnje, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi in drugim, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki z družinama, sestra in ostalo sorodstvo Gor. Nemška vas, Trebnje ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MATILDA PAJK iz Gorenje vasi 52 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala Nevrološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto, gospodoma župnikoma Jožetu Glasu in Ladu Bizantu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmarjeta, Ivanki Jeglič za poslovilne besede, kolektivu Krke KPS, kolektivu Kmetijske zadruge iz Škocjana in Šmaijete, Pogrebni službi Blatnik, družini Lužar iz Strelaca in Lovski družini Otočec. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni #4 V SPOMIN Za nas nisi umrl, za vedno boš z nami, Slavko! Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni SLAVKO SENICA 9.3.1998 - 9.3.1999 Pod Cvingerjeni 29, Dolenjske Toplice Hvaležni smo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Njegovi: mamica, ati, Mateja, Andrej Dolenjske Toplice, 11.3.1999 POMEMBNA ZMAGA NOVO MESTO - Kegljavke Trebnjega so v 14. kolu prvenstva v drugi državni ligi na domačem kegljišču v Novem mestu dosegle pomembno zmago nad Slovanom, s čimer so se uvrstile na 4. mesto prvenstvene lestvice. V naslednjem kolu bodo Trebanjke nastopile v Kopru. (N. G.) VUČKOVIČ GUTMANA NOVO MESTO - Na predzadnjem turnirju za jakostno lestvico squash zveze Slovenije sta se za tretje mesto pomerila Novomeščana Goran Vučkovič in Klemen Gutman. Dvoboj je bil izjemno izenačen, saj se je Gutman starejšemu kolegu udal šele v petem nizu. Zmagal je Gašper Fečur, član Squashlanda. Sporočamo žalostno vest, da je umrl LADISLAV OŠTIR upokojeni pismonoša Pošte Brežice Od njega smo se poslovili v četrtek, 4. marca, na pokopališču na Čatežu. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi oče in dedi ANTON ŠTANGELJ iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Posebna zahvala dr. Boštjanu Gorjupu in vsemu medicinskemu osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto za vso skrb in lajšanje zadnjih trenutkov njegovega življenja. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, botra in strica VIDETA KLOBUČARJA iz Velikega Orehka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Krke - Zelena zdravila in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sosedu Vinku in sosedi Faniki, glavni sestri Alenki, dr. Kranjcu in osebju Interne bolnišnice za skrb, pozornost in lajšanje v zadnjih trenutkih. Zahvala tudi pevcem, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnega spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sestre in brata z družinami ZAHVALA Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opuščen za nas, odkar te več med nami ni. (S.M.) Po težki bolezni nas je v 46. letu starosti zapustil ljubljeni mož, oči, sin, brat in stric JOŽE ROZMAN s Šrange 30, Mirna Peč Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ter znancem, ki ste delili bolečino z nami, pokojnemu poklonili toliko cvetja, sveč in maš ter ga pospremili k preranemu grobu. Posebna zahvala duhovniku, pevcem iz Mirne Peči, osebju Zdravstvenega doma ter Nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto. Hvala tudi kolektivom Pionirja, Novoteksa - priprave, UKC - KOEDPB, Elektra, Krke - STOE, Utrisa in pogrebni službi Oklešen-Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Svetilka ugasnila ni, tam onkraj zagorela je, cvetica ovenita ni, tam onkraj preevetela je. (dr. Kože Smej) V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, teta in sestrična JOŽEFA TURK z Gorenje Težke Vode 13 V dnevih žalosti nismo bili sami, zato se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljenh družini Berkopec, vaščanom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za obred, sodelavcem Revoza - departma karosernice, Splošne bolnišnice Novo mesto, Labodu Ločna, pogrebni službi JP Komunala Novo mesto in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste bili z nami iz srca iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni OPRAVIČILO Ob zahvali pokojnika Janeza Kirna, je pomotoma izpadlo besedilo zahvale osebju pljučnega oddelka, posebno dr. Jeleni Šop za lajšanje bolečin ter govorniku Tonetu Golenku za poslovilne besede, za kar se opravičujem. žena Kristina Kirn ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANI ŠPEHEK roj. Jaklič iz Ločne 25, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala Krki, tovarni zdravil - sodelavcem KPS, oddelku varovanja in sektorja Zdravil, Tabletnemu oddelku za podarjeno cvetje ter pisno in ustno izražena sožalja. Hvala |udi g. proštu Lapu za lepo opravljen obred, pevcem iz omihela za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat in stric MARTIN VAJDA -TINKO boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti na otoku Nrku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Nada, hčerki Martina in Tatjana, sin Martin z ženo ter brat Milan z družino Boldraž, Metlika, TVaunrent ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra ANTONIJA ZUPANČIČ iz Hrastja 7 pri Mirni Peči _ reno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, ^‘Jateljem za vso pomoč, izraze sožalja ter podarjeno cvetje k ,Svveče- Prisrčna hvala Internemu oddelku Splošne nišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, posebno pa dr. ^anetu Gregoriču, g. župniku za pogrebni obred in pevcem Zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi oče FRANC KOVAČ iz Bržan pri Šentjanžu Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. mašo. Še posebna zahvala Jožetu Slapšaku za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste se od mojega očeta poslovili v mrliški vežici in ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Franci in ostalo sorodstvo ZAHVALA s. V 93. letu starosti je za vedno zaprl trudne oči naš najdražji JOŽE PETRIČ iz Ravnac 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, borcem, sosedom in znancem za vso pomoč in izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju ZD Metlika, posebej patronažni sestri Anici Vraničar za nesebično pomoč med dolgoletno boleznijo. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma za tople besede slovesa, pevcem, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili ha zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče LEON SKAL iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih dneh kakorkoli pomagali in pokojnega pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, patronažni sestri za nego na domu, Hipotu P-P&EMS, d.o.o., PGD Šentjernej, godbi na pihala, govorniku ob odprtem grobu in pogrebni službi Oklešen. Posebno zahvalo izrekamo njegovim dolgoletnim prijateljem in vsem, ki ste pokojnega pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Ana, sin Jure in hčerka Boža z družinama • Ni mogoče hkrati služiti tako različnima gospodoma, kot sta svet in resnica. (Schopenhauer) • Sreča človeka le sreča, ujeti pa se ne da. (Slovenski pregovor) ZAHVALA V 100. letu starosti nas je 3. marca 1999 zapustil dragi oče, dedek, pradedek, svak, stric in tast PAVEL KRALJ Maistrov borec za severno mejo iz Predgrada ISkj. s eno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence, cvetje in g Ketef nam kakorkoli pomagali v trenutkih žalosti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, bi-? °Širi.u 'z stranke SKD za poslovilne besede. Prisrčna hvala g. Lojzetu Peterletu za sožalni i2 TJavki in Upravni enoti občine Kočevje. Hvala Državnemu svetu iz Ljubljane za venec, pevkam sor Hn°mlia za čustveno odpete pesmi, medicinski sestri iz Starega trga za obiske, vsem enlf om’ prijateljem in vaščanom ter znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Vsem še at iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Imela težko si življenje, a zdaj nič več ne čaka te tipljenje. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. V 76. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA URŠIČ iz Trebče vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in v dober namen ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo podjetju ABC Tabor, d.d., Grosuplje in kolektivu Market Ivančna Gorica. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Francu Povirku za lepo opravljen obred in ge. Danici Bradač za ganljivi poslovilni govor. Pogrešali jo bomo! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 62. letu nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra, stara mama, teta in tašča MARIJA GRZIN Mihelja vas 8 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ali nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Mitju za slovo, g. Hitiju za organizacijo pogreba, pevkam, tovarni Danfoss iz Črnomlja, celotnemu kolektivu Iskra Semič in vsem, ki ste pokojno pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni A ZAHVALA Vsako pridno delo bo plačilo tam imelo, le kdor dela dobro rad, bo v nebesih tam bogat. (A.M. Slomšek) V 99. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded KAROL GRDEN iz Dolge ryive 11, Šentlovrenc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihnil tvoj je glas, obstalo zlato je srce, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Rad delal si in živel, družino svojo rad imel. Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, kaj nam pomenil si. V 59. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, mož, oče, brat in stric MILAN MALNARIČ iz Vavpče vasi V dneh, ko smo težko dojemali, da našega dragega Milana ni več, nismo bili sami. Bridkost slovesa ste nam poskušali olajšati sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. V tako velikem številu ste ga zadnjič pospremili, mu prinesli cvetje, nam izrazili sožalje ali pa mu drugače posvetili delček spomina. Hvaležni smo vsakemu posebej. Hvala tudi vsem, ki ste molili zanj. Od srca se zahvaljujemo osebju Intenzivne nege Internega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Srečku Štariču za vso skrb in nego, predstavnikom Iskre Semič, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za strojništvo, Tehniške gimnazije Novo mesto, VDC iz Črnomlja in D Marketa Semič. Hvala predstavnikom vinogradniškega, sadjarskega in gasilskega društva za poslednjo častno stražo ob krsti in za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvaležni smo tudi sosedu Blažu Kočevarju za iskrene in tople besede. S hvaležnostjo se bomo spominjali občuteno zapetih pesmi mešanega cerkvenega zbora in moškega zbora sv. Štefan iz Semiča. Hvala tudi duhovnikom: gospodu Janku Štamparju, Slavku kalanu in Romanu Polaku za opravljen nepozaben poslovilni obred. Žalujoči: mama Marija, žena Majda, sinovi Samo, Vili, Peter in Marko, sestri Pepca in Anica z družinama in ostalo sorodstvo ’ UMI n 1M1 /& TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -iIrk lf\J U iTMl POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TEDEIM tedenski Četrtek, 11. marca - Krištof Petek, 12. marca - Gregor Sobota. 13. marca - Kristina Nedelja, 14. marca - Matilda Ponedeljek, 15. marca • Klemen Torek, 16. marca - Hilarij Sreda, 17. marca - Jerica LUNINE MENE ' ‘ ’ 17. marca ob 19.48 - mlaj kino BREŽICE: Od 11. do 14.3. (ob 17.30 in 20. uri) ter 15.3. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. 17.3. (ob 18. in 20. uri) drama Rane. ČRNOMELJ: 12.3. (ob 20. uri) in 13.3. (ob 21.30) ljubezenska drama Ko pride Joe Black. 14.3. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Helenine ljubezni. DOBREPOLJE: 12.3. (ob 19.30) ljubezenski film Vroče noči. 14.3. (ob 15. uri in 19.30) animirani film Mraljinec Z. GROSUPLJE: 12.3. (ob 19. uri) animirani film Mraljinec Z. IVANČNA GORICA: 11.3. (ob 19. uri) animirani film Mravljinec Z. KOČEVJE: 11.3. (ob 16. in 18. uri) ljubezenski film Vroče noči. 15.3. (ob 17. uri in 20.30) animirani film Mraljinec Z. KRŠKO: 11. in 12.3. (ob 20. uri) ter 14.3. (ob 18. uri) romantična komedija Čarovnija za vsak dan. METLIKA: 12.3. (ob 20. uri) romantična komedija Helenine ljubezni. 14.3. (ob 17. in 20. uri) ljubezenska drama Ko pride Joe Black. NOVO MESTO: Od 11. do 17.3. (ob 16.30) risani film Življenje žuželk. Od 11. do 17.3. (ob 18.30) drama Rane. Od 11. do 17.3. (ob 20.30) romantična komedija Helenine ljubezni. RIBNlČA: 13.3. (ob 21. uri) animirani film Mravljinec Z. 14.3. (ob 16. uri) ljubezenski film Vroče noči. TREBNJE: 12.3. (ob 20. uri) in 14.3. (ob 17. uri) akcijski film Kačje oči. 17.3. (ob 17. uri) komedija Babe - Pujs v mestu. VELIKE LAŠČE: 13.3. (ob 19. uri) animirani film Mravljinec Z. 14.3. (ob 19. uri) ljubezenski film Vroče noči. BELA TEHNIKA film • HELENINE LJUBEZNI, ljubezenska dramedija (Sliding Doors, 1998, Velika Britanija, režija: Peter Howitt) Poigravanje z idejo, kaj bi bilo, če..., je popolnoma neproduktivno, je bajanje brez smisla. Nesporno je, da ga ni dogodka, pa naj bo še tako obskuren, ki ne bi tako ali drugače, bolj ali manj, posredno ali neposredno, pozitivno ali negativno spremenil življenje. Poanta Heleninih ljubezni je ravno tu: naključja niso nikoli samo naključja in vsa slej ko prej vodijo v drastične spremembe. Vprašanje, ki siga postavlja ta simpatična romantična komedija, ki sem ter tja koketira s tragedijo, je, kaj bi se zgodilo, če bi Helena, luštkana, sicer pa Gwy-neth Paltrovv, zanimiva lepotica na angleški način, zamudila oziroma ujela metro? Dve, tri sekunde premalo oziroma dovolj in življenje bi steklo popolnoma drugače. Pazite, gre za samo dve sekundi razlike, vendar na ta račun gledamo dve vzporedni zgodbi, dva paralelna svetova, dva fdma pravzaprav, še bolje, dve Heleni. Helena je talentirana piarovka, ki so jo v službi kar tako pravkar nogirali. Punca gre domov, da bi jo potolažil fant, ki ga kot pisateljskega debitanta, ki še vedno “šljaka” svoj prvenec, pridno in brez zadržkov vzdržuje. V prvi verziji vlak zamudi, v drugi pripre roko v zapirajoča se vrata in nagovori jo nadvse komunikativni, zabavnjin inteligentni James, odlični Skot John Han-nah, ki je v tistem drugem filmu o Heleni vseskozi nekje v bližini. Helena, ki pride prehitro domov, zasači fanta sredi koitusa, pobesni in v baru spet sreča Jamesa, s katerim shodi. Druga Helena gara v dveh službah, luzerski Jhru,-kiga počasi razkritikačd, pa jo vztrajno neprevidno vara. FUm tras'napeljuje ha misel, kaj bi bilo boje, da ne vidi varanja in ne sreča Jamesa ali obratno. Zal so alternative in poljubne možnosti omejene le na sladki svet take ali drugačne fikcije. Helenine ljubzeni imajo na moč zanimiv konec, ki za hipec ali dva celo namigne, da usoda vendarle ni zgolj naključje, ampak da se po vsaki kalvariji nujno zgodi nekaj dobrega. Res pa lahko ta namig beremo tudi kot čisto navadno naključje, pač v tem smislu, da je sreča opoteča. In ko seštejemo vsa ta naključja, sreče in nesreče, za katere imamo arzenale racionalnih razlag, dobimo pod črto spet eno navadno in od nas samih kot da popolnoma neodvisno usodo. TOMAŽ BRA TOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 062/228 82 47. 9 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.028 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. HLADILNO OMARO, hladilnik, zakonsko posteljo, pralni stroj in opremo za samsko sobo prodam. TT (068)25-713. 846 KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKI NAKLADALEC za gnoj in dvobrazdni plug Batuje prodam. TT (068)64-441. 811 TRAKTOR ZETOR 63 40, letnik 1995, in koruzo v zrnju prodam, kupim pa bikce za pitanje. IT (068)75-173. 820 CLASS dominator 56, za pšenico in koruzo, in Class protektor, samo za pšenico ugodno prodam. TT (069)49-047. 854 PRIKOLICO Tehnostroj, 3 t, prodam. TT (068)323-486. 837 KUPIM KOLJE za vinograd, z dostavo, kupim. IT (041)623-116. 815 MOTORNA VOZILA FORD MONDEO 1.8 TD, letnik 10/95, registriran do 1/2000, prodam ali menjam za cenejše vozilo. TT (068)22-289 ali (041)726-649. 663 R 4, letnik 1987, prodam. TT (068)89-751. LADO RIVO 1300, letnik 1991, registrirano do junija, prodam. TT (068)67-298, zvečer. JUGO 55, letnik 1989, bel, v odličnem stanju, registriran do 3/2000, prodam. Ferkolj. TT (068)76-251. 818 GOLF JX D, letnik 10/87, registriran do 11/ 99, lepo ohranjen, prodam. t* (068)45-436. MATURI 800, letnik 1994, prodam. Darja Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto, TT (068)89-811 ali 83-550. 826 SUZUKI SWIFT 1.3, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. TT (068)52-210, popoldan. 838 Z 101, letnik 1990, registrirano do 8/99, in jugo, letnik 1989, registriran do 12/99, prodam. O (068)75-334 ali (041)697-963. GOLF III 1.8, letnik 1992, registriran do 8/)9, prodam ali menjam. TT (068)75-334 ali (041)697-963. 842 GOLF, letnik 1985, S paket, prodam. TT (068)75-052. 861 GOLF JGLD 1.6, letnik 1985, bele barve, prodam. O (0609)612-262. FIAT 126 P, letnik 1989 in rotacijkso kosilnico za Gorenje Muta prodam. © (068)76-746, popoldan. 862 ZELO ugodno prodam ohranjen R 5 GL, rdeč, letnik 1988, 5V. © (068)323-691 ali 323-690. 864 ŠKODO FAVORIT, rdečo, letnik 1991, ugodno prodam. B (068)85-869, popoldan. 126 P in APN6, prodam. Oboje za 1000 DEM. It (068)325-280. VW TRANSPORTER, podaljšan, letnik 1993, 2.4 D, 8 + 1 sedež, bel, prodam. B (068)85-603. 871 NISSAN SUNNY 1.6 SLX 16 V, letnik 6.11.1992, izredno ohranjen, prodam. Ogled popoldan na naslovu: Gordan Dragišič, Dr-ska 46, Novo mesto. 873 UNO 45, letnik 1990, registriran za eno leto, rdeč, prodam. B (068)89-248 ali (041)709-175. 884 NOVI CLIO 1.9 D, letnik 1998 in R 5, letnik 1988, prodam. B (068)75-191 ali (041)523-597. 886 TWINGO, letnik 5/97, 14.500 km, prvi lastnik, kovinsko modre barve, prodam B (068)322-463, po 16. uri. 887 R 5 CAMPUS, letnik 1991 in R 4 GTL, letnik 1988, prodam. B (068)75-376. 888 JUGO 45 KORAL, letnik 1991, rdeč, registriran do leta 2000, prodam za 180.000 SIT. B (068)21-279. 889 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 6/99, prodam. B (068)78-395 . 891 NISSAN SUNNY, letnik 1993, rdeč, ohranjen, registriran do 12/99 in R 4, letnik 1990, prodam. B (068)65-682 ali (041)633-099. 126 P BIS, letnik 1990, registriran do 6/99, ugodno prodam. B (041)513-212. 904 R 4, letnik 1988, registriran do leta 2000, ugodno prodam. B (068)771-025. 905 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. B (068)83-571 ali 83-460. 800 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1991, malo prevoženih kilometrov, prodam B (068)84-588. 852 OPEL ASTRO 1.4, temne kovinske zelene barve, letnik 1995, 50.000 km, prodam B (068)81-268, Bakše. 845 UNO 45, letnik 1990/91, dobro ohranjen, ugodno prodam. B (068)81 -294. 876 GOLF JX D, letnik 6/89, registriran do 6/99, 3V, bel, 130.000 km, prodam za 640.000 SIT. B (068)44-719. 803 Splača se varčevati! RENTNO VARČEVANJE TOLARSKO RENTNO VARČEVANJE Doba varčevanja Najnižji znesek Obrestna mera Tolarski depozit 500.000 SIT TOM + 4 % Tolarski depozit z valutno klavzulo od 5 do 20 let 5.500 DEM TOM+ 3,5% Mesečni obroki 5.000 SIT TOM+ 3,8% DEVIZNO RENTNO VARČEVANJE Devizni depozit Mesečni pologi od 5 do 20 let 5.500 DEM 55 DEM 3,02% 34)2% Pri deviznem rentnem varčevanju je varčevanje možno tudi v naslednjih valutah: EUR, ATS, 1TL, CHF in USD. DOLE N J S K A BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! VINOGRAD v Novi gori nad Prečno, 12 a, primeren za sajenje samorodnic, brezplčano oddam. tT (068)83-128. 832 V OKOLICI ŠMARJETE prodamo 11 ha zemlje. Media nepremičnine, tf (068)325-449 ali (041)636-746. 834 V NOVEM MESTU ali okolici, do 15 km, kupimo hišo. Media nepremičnine, (068)325-449 ali (041)636-746. 835 NA MALKOVCU prodam vinograd in zidanico. O (0609)621-681 ali (0608)42-623, popoldan. 840 V KOSTANJEVICI NA KRKI zamenjam parcelo, 850 m2, za počitniško prikolico. tT (061)772-954. 855 PARCELO, 8 a, v Golobinjku, puhalnik s klinami in gumi voz, 16 col, prodam. Avbar, Goriška vas 6, Mirna Peč. 863 V BLIŽINI Metlike prodam zidanico z vinogradom, cca 14 a. II (061)348-468. 903 VINOGRAD, 600 žlahtnih trt, nad Kostanjevico, oddam v najem za simbolično odškodnino. tl (0608)87-583. 799 PARCELO, primerno za vikend in nekaj vinograda, 12 a, v Golobinjku, prodam. fT (068)78-412. 848 V CENTRU SEMIČA prodam staro vseljivo hišo, 80 m2, TT (068)66-599. 868 PREKLICI MARTIN BREGAR, Cerov Log 29, opozarjam Terezijo Brulc iz Cerovega Loga, naj preneha širiti laži o meni in moji družini, in ji obenem prepovedujem hojo po mojem dvorišču ter namerno povzročanje škode. Opozarjam vse, ki širijo njene laži, da s tem prenehajo. 828 IVAN BREGAR, Bela Cerkev 33, prepovedujem Valeriji Bregar, Bela Cerkev, uporabo mojega zemljišča, pare. št. 2620. Boža Bregarja pa opozarjam, naj preneha širiti lažne govorice in groziti po telefonu moji družini, sicer bom oba sodno preganjal. POHIŠTVO STARINSKO SPALNICO, 7 kosov, z zakonsko posteljo prodam. TT (068)25-839. 793 POSEST NEZAZIDLJIVO PARCELO v dolini Krke kupim. B (061)441-864. 795 VINOGRAD, 570 trt, s starejšo zidanico, v Sremiču, prodam. B (0608)20-305. 796 NJIVO, 22 a, v Sajevcah pri Kostanjevici prodam. B (0608)87-890. 814 V NOVEM MESTU prodamo hišo, takoj vseljivo. B (068)28-287 ali 24-457. 822 ZAZIDU1VO PARCELO v Novem mestu kupim. B (068)24-470. 847 PRODAM OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna, tl (063)451-082. 402 RDEČE VINO iz Pišec prodam ali menjam za hrastov ali smrekov les. TT (0608)65-526. PRODAJA in montaža opaža, ladijskega poda, brun, obloge iz mediapana in iverice, plastificirano, in laminatov, izdelava lop, ut, balkonskih ter vrtnih ograj, petgul idr. TT (068)83-154. 755 ZELIŠČNE KAPI JICE: glog za srce in ožilje, česnove po kitajskem receptu, baldrijan za pomiritev ter kapljice za želodčne in žolčne težave! Naročila na TT (041)531-766. VINO Šmarnico prodam. TT (0608)21-889. BELO cepljeno vino rizling, kerner, šardone in kraljevino poceni prodam. tT (068)89-765. KOSTANJEVO KOLJE in predelan gnoj prodam. TT (068)344-184. 824 KROMPIR, lanski uvoz, sorte sante, maris-bard ter.romana, prodam, (061)762-316, Lampret, Gatina 23, Grosuplje. 829 VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom! Eržen, tT (064)312-056. STROJE, orodje in aparate za izdelovanje usnjene galanterije ali podobnega zaradi upokojitve ugodno prodam. Tf (061-)339-163. 849 KOMBINIRAN otroški voziček Inglesina, rabljen 5 mesecev, prodam. TT (061)861-452. SENO v balah, štirioglatih, prodam. C (068)25-112. 856 KROMPIR, lanski uvoz, frizija, sante, kar-lingford, navan, dezire, cita, vesna ter jedilnega prodam. TT (061)785-097. 869 DOMAČE ŽGANJE sadjevec prodam. tT (068)85-644. 872 KOSTANJEVO KOLJE, dolžine 2.20 m, 3.20 m, prodam. tT (068)78-607. 874 RDEČE VINO prodam po 200 SIT. TT (0608)89-063, po 15. uri. 875 JABLANOVE SADIKE M9 idared, brca-burne, jonagored, rainders, 10 plus ekstra kvalitete, prodam. TT (0608)56-434. 892 VEČ OKEN v naravni barvi, notranja vrata, radiatorje in aluminijasta garažna vrata, vse rabljeno in še vgrajeno, ugodno prodam TT (041)665-904. 899 KOSTANJEVO KOLJE, žagano, višine 2.5 in 3 m, ter sadno žganje prodam. TT (068)85-778. 830 VEČJO KOLIČINO sena prodam. B ((168) 52-862. 897 NOVO centralno peč, 20.000 Kcal, videoka-mero Philips in malo rabljeno 300-litrsko skrinjo za globoko zamrzovanje, Korting TV, ekran 37 cm, na elektriko in baterije in 80-litrski električni bojler prodam. TT (068)347-043. 804 SENO in slamo v balah prodam. TT (068)25-582. 879 Opremljene in neopremljene poslovne prostore ter prostore za mirno dejavnost oddamo v najem v Slovenski vasi pri Mirni. Informacije na: 44-288. V CENTRU NOVEGA MESTA odda hišo, primerno za različne dejavnosti.^M^ 83- nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)^ 746. MLAJŠEGA MOŠKEGA, vajenega trakl^ skega dela, iz območja Črnomlja, pomoč na kmetiji. Imamo svoj traktor. V meno mu po smrti zapustimo hišo z v*10*11 v plačamo opravljeno delo po urah. Nado upravi lista. IZVAJALCE gradbenih, instalacijskih1” kleparskih del na objektu iščem. TT (068) J* 300, do 17. ure. . . PREŽIVITE poročno noč na turis"^! kmetiji Lamovšek! Za ohceti posebno ug no, do 120 gostov. 18 km od Novega cesta asfaltirana! TT (068)49-627. V NOVEM MESTU na prometni lokadJ1 prodam oz. dam v najem okrepčevalnici kiosk. TT (0609)655-326. SLUŽBO DOBI MONT! RJI centralne kurjave in vodo^ nih inštalacij za delo na terenu zaposlimo;• (068)323-379 ali (0609)614-429. ZASTOPNICO za dobro utečeno območju Bele krajine zaposlimo. V 344-230, od 12. do 18. ure. PROSTI ČAS + PRIDNOST = DENAR* to v prijetnem kolektivu, kjer vas za kotn£r’ RAZNO IŠČEM PRIJATELJA FRANCA iz okolice Novega mesta, s katerim sva 1965-66 delala v Levcrhusnu v Nemčiji. Javi sc! Renato Babič, B (066)54-630. 801 PLOŠČE za opaženjc (Bledploščc), kovinske podpore in plohe posodim. B (068)3 42-506. V VARSTVO vzamem otroka. B (068)342-506. 850 ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) kupim. 068/326-085 cialno terensko delo ustrezno usposobintbj1 nagradimo. Vaš klic pričakujemo med 9. a1 j, uro na B (061)159-90-03. PROVEL, d.o.o., Novo mesto, išče dela'^ za pomožna dela v tapetništvu - šiviljslvU^ (041)667-580. SLIKOPLESKARSTVO ŠIMEC zaP0^! slikopleskarja ali fanta za priučitev, nega, z zanimanjem za novosti na ^ področju. B (068)89-369 ali (041)61 o-5"-ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu ib vaI< vo otrok iščem. B (06()8l-557, popolo*”- STANOVANJA^ V KRŠKEM prodam dvoinpolsobnost ^ vanje v pritličju. TT (0608)20-731. 307. GARSONJERO v Metliki, Kidričevo oj*. Ijc, 26 m2, z balkonom, prodam. TT (0611 ^ GARSONJERO v Novem mestu oe ^ najem. TT (068)325-876. W KCIJA posoji*° v breZkPuP^vredn0Sti za nakup ALU lestev^ Alpos 38.10, LERAN, d.o.o. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha/l 1 na kanalu i I ♦ RjMiO OGNJIŠČE 0, p I 1 nj ! t jg 5 fl S J [P • 'jgi 29.990.oo Pleskarski set: vedro, valj, mreža in 2 čopiča S kartico Kovinotehna priznamo 4-5% gotovinski popust! KOVINOTEHNA RADIO V BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana; • hiše: Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika; • kmetiie: občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika; • vikende: Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico; • poslovne obiekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško; • zidanice: območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj; • oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553. V v Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel. 090-40-36 NATAKARICO za delo v šanku zaposlimo. Lahko je tudi pripravnica ali študentka. 041/628-385 Želite prodajati izdelek, ki je v Evropi odlično sprejet? V Sloveniji iščemo sodelavce, ki bi med prvimi pomagali pri izgradnji mrežnega marketinga. Razgovori bodo v hotelu Grad Otočec, Viteška soba, 15.3.1999 ob 19. uri. ^ Prijave na BIO NOVA SKK, d.o.o., tel. 061/168-16-91. DOLENJSKI LIST uaš čelrlkou prijatelj HIPOT, Elektronski elementi in sistemi, d.o.o. išče za potrebe družb zanesljive sodelavce(-ke) za opravljanje delovnih nalog na področjih: 1. TRŽENJA: 2 delavca(-ki) Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnike, strojništva ali ekonomske smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleški ali nemški) - sposobnost dobrega komuniciranja - poznavanje dela v Win. okolju - vozniški izpit B-kat. - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju trženja 2. RAZVOJA: 1 delavec(-ka) Od kandidatov pričakujemo: - višjo izobrazbo elektrotehnike - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleški ali nemški) - poznavanje dela v Win. okolju - 2 leti delovnih izkušenj na področju razvoja Kandidatom nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, s šestmesečnim poizkusnim delom - dinamično in kreativno delo - možnost nagrajevanja glede na dosežene rezultate - dodatno funkcionalno izobraževanje Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo najkasnejevv 15 dneh po objavi na naslov: HIPOT, d.o.o., Trubarjeva 7,8310 Šentjernej - s pripisom “Za razpis”. Kandidate bomo o izboru obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. V gostišču Kos bo v petek, 12.3. ob 19. uri VEČER ARIJ IN KANCON. Nastopal bo priznani solist slovenske opere Zdravko Berger ob spremljavi pianista Mateja Voje. EURO C.A.T., d.o.o., Novo mesto, zaradi prestrukturiranja podjetja proda lepo vpeljano trgovino s spodnjim perilom “INTIMO' ITALIA” v BTC-ju. • LOKAL, 74 m2 v Brežicah novi poslovno-trgovski center na Trdinovi ulici, možnost lizinga do 15 let • KOMBI FURGON FIAT DUCATO, I. 89, cca 9 m3, nosilnost 1000 kg • PRIKOLICO, cca 16 m3, nosilnost 1000 kg Informacije na tel.: 068/325-068 041/621-635 041/769-199 is n, Vse za telefon Kranj GSM tel:068-322-127 Philips, Panasonic, RTC I itihlianska 27 ALCATEL- MOTOROLA, LjuDijansKa z / SAMSUNG NOkia, telitel, NOVO MESTO mobičuk in reglja V] °§las r po ^ umetni 2a oblaga Po najugc NAM-1 ia kratko s pošto 068/323-610 ali 041/623-116 MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU (AMEN Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z nje fasad dostavo in polaganjem cca 2.900 tolarjev 1 m2. KOŠMRLJ, s.p., Meniška »dnejših cenah! vas 7, Dolenjske Toplice, ti 068/65-882, 65-557. JERME BANOVCI -’5-odst, POPUST ZA UPOKOJENCE Do 19.3.1999 ugodna cena s popustom v Zelenem gaju za 5x polpenzion 26.214 SIT. V času velikonočnih praznikov imajo otroci do 12. leta brezplačno bivanje in hrano. Zelo zanimiv animacijski program! Informacije: Terme Banovci, 9241 Veržej, 0 069/13-440, fax 069/87-703. PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.: 80.000 SIT Naročila v Teletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000 Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^J Slovenije ENOSOBNO STANOVANJE, 36 m2, na Mirni, prodam, ® (068)47-255. 831 MANJŠE STANOVANJE v Črnomlju najamem ali kupim. ® (068)59-040. 843 V KOSTANJEVICI na Krki prodam obnovljeno in opremljeno trisobno stanovanje s telefonom in CK. ® (061)754-265. 857 V NOVEM MESTU ali širši okolici, ali v Žužemberku najamem garsonjero za 6 mesecev.® (041)661-091. 858 GARSONJERO na Mestnjih njivah, vseljivo 1-6.1999, prodam. ® (068)325-469. 859 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na eidlovi 20 prodam. ® (061)761-581. 881 V NOVEM MESTU kupim enoinpolosbno stanovanje. ® (068)79-779, po 19. uri. 898 y SREDIŠČU Novega mesta takoj oddam Kompletno opremljeno dvosobno stanovanje, K in telefon. Uporabno lahko tudi za Poslovne prostore, vseljivo 1. aprila. Ogled po dogovoru. ® (061)442-754 ali (041)707-398. ZENITNE PONUDBE UREJAMO resne zveze! Sreča, ženitna posredovanje^ Novi trg 11, Novo mesto, ® (068)326-033. 808 _ ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnev-e kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo zJe 16, Studenec, ® (0608)89-038. 168 PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, novo, obvešča vse stranke in cenjene lijPCe’ sprejema naročila za vse vrste be-> grahastih in rjavih enodvenih in večjih Piščancev. Vse informacije na * (0608)71-375. 245 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-s J°’opravljena vsa cepljenja, prodajamo 7 u8°oni ceni. Naročila in informacije: Jože ctč, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-ffteno\z?,St^na ^oic* Mostec, Dobova, ® ^u^an Sajevec, Vavta vas 9, ® m« ' Anita Janežič, Slepšek, Mok-ronog,® (068)49-813. 279 ornd^^E, bele, rjave in grahaste nesnice Sm Sprejemamo naročila! Kuhelj, arJe 9> Senternej, ® (068)82-424. 457 BESNICE in grahaste, stare 6 ted-nmA c Mogramske piščance bomo ajali od 20. marca dalje. Jože Jeršin, (06^389.Trebnje’ ® t041)™8'571^ (nfisum s,aro 5 let> prodam. ® (068)89-182, zvečer. 807 ^ vinograd v Ždinjj vasi (vas Karlov-I Prodam ali dam v najem. O (068)323-648. sečn^h”^’ r!--e’ Pre^ nnsnostjo, in enome-narnči P^ance prodajamo ter zbiramo mnv- č Za grahaste jarkie in purane. Ra-54,f nimpert, 0 (068)40-189 ali (041) °6- 839 , FAZANE, pave in dve družini čebel Pmdam. 0 (068)770-150. 860 2^,ANE; stare 5 tednov, in piščance “jmiS&v*«6 4-4 5 kfi' bomo Prodaiali 1,1 ran-1.« Šentjerneju 13. marca. Cena: pu-m lioo SIT/kom., piščanci 1000 SIT/kom. Ifimioo „spreiemamo n:> « (067)88-058, ™)88-002 in (067)88-114. 866 te|„. ''/