Prva številka iz sveta ptic: Rešitev v zadnjem trenutku poljudni članek: Deževniki Slovenije ornitološki potopis: Nova Zelandija - dežela dolgega belega oblaka varstvo ptic In narave: Kormoranska nanizanka se nadaljuje portret: Repaljščica revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS//letnik u, številka 01, maj 2005//ISSN: 1580 -3600 - SVET PTIC: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 11, številka oi, maj 2005/VtSSN: 1580-3600 prej Novice D0PPS7ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS — BirdLife Slovenia®), Tržaška 2 (p. p. 2990), SI 1000 Ljubljana © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo. ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in sli kovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. naslov uredništva: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS BirdLife Slovenia®), Tržaška 2 (p. p. 2990), Sl-ioco Ljubljana, tel.: 01 426 58 75. fax: 01 425 11 81, e-mail: dopps@dopps-drustvo.si www.ptice.org glavna urednica: Urša Koče e-mail: ursa.koce@dopps-drustvo.si tehnični urednik: Andrej Figelj uredniški odbor:: Damijan Denac, Tomaž Mihelič, dr. Al Vrezec, Eva Vukelič lektoriranje: Henrik Ciglič art direktor: lasna Andrič oblikovanje: Mina Žabnikar prelom in fotoliti: Potolito Dolenc d.0.0. tisk: Schvvarz d.0.0. naklada: 1700 izvodov izhajanje-, letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Grand hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski naslov: ursa.koce@dopps-drustvo.si Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. predsednik: Slavko Polak podpredsednik: Damijan Denac upravni odbor: Katarina Aleš, Dejan Bordjati, Bojana Fajdiga, Marjan Gobec, Vojko I lavliček, (ernej Figelj, Dušan Klenovšek, Andreja Ramšak, Borut Rubinič, Žiga Iztok Remec, Dušan Sova, Boštjan Surina, Simon Sirca. Dušan Šuštaršič, Al Vrezec nadzorni odbor: Tatjana Čelik, Andrej Hudoklin (predsednik), dr. Peter Legiša. Bojan Marčcta direktor Marijan Logar poslovni račun: 02018 0018257011 pri NLB k DOPPS je slovenski partner svetovne zveze . . naravovarstvenih organizacij Btrdl.lt C BirdLife International. Fotografija na naslovnici: Mali deževnik (Charadrhts dubius) je en izmed redkih prebivalcev rečnih prodišč. ki se mu je z izginjajočega naravnega okolja uspelo preseliti na umetno ustvarjene prodnate površine. Ali bodo le-te mogle trajno nadomestiti njegovo prvotno bivališče, pa je drugo vprašanje. Brez ustreznega upravljanja, ki bi posnemalo naravno rečno dinamiko, prav gotovo ne. foto: Marko Trebusak gtet ni sponzor IHÏPPS ■ tO VI UÍ >tùL GHA^ra HOTEL DO Prirodaslovnl muiej Slû«nije Slovenian Mussum oí Saniral Hin«) Rešitev v zadnjem trenutku //Davorin Tome Deževniki Slovenije //Urša Koče 10 Nova Zelandija - dežela dolgega belega oblaka //Nataša Šalaja 14 Nanizanka o kormoranih se nadaljuje //Tomaž Jančar 16 Ali risu v Sloveniji grozi ponovno izumrtje? //Miha Krofel 18 Januarsko štetje vodnih ptic //Luka Božič IWC 19 NOAGS: Z zavestjo, da to delamo za ptice //Tomaž Mihelič 20 Čiščenje otoka na Ptujskem jezeru //Dejan Bordjan 21 Kmetje in upravljanje posebnih travišč v Sloveniji //Andrej Medved 22 Stane in Drago Jazbinšek //Dušan Klenovšek Aviana 2005 23 Osamljeni ptičji mladiči: so zapuščeni in potrebujejo pomoč? //Cvetka Marhold 24 Liska iz postojnskega podzemlja //Slavko Polak 26 Ptice za nas //Tomaž Mihelič 28 Repaljščica //Tanja Pangerc 30 Izlet na Cerkniško jezero //Maša Kodrič 31 Izlet na Tomačevski prod //Nika Hrabar in Alenka Žunič 32 Z ornitologi v Škocjanski zatok //Blaž Blažič, 12 let 33 Redkost med sovjimi redkostmi //Tanja Šumrada 34 Delta Llobregata //Jurij Hanžel 35 Ljubljansko barje ponoči //Žiga Iztok Remec 37 Kam pisati? //Al Vrezec 40 Novice Otroci mojega otroštva s spoznavanjem narave v šoli nismo imeli posebne sreče -ne spominjam se, da bi naravo kdaj spoznavali v naravi. Otroci naše hiše tudi nismo imeli te sreče, da bi nam veliko brezno v poznavanju živih bitij in narave znali zapolniti naši starši. Od ptic, denimo, smo spoznali komaj kako srako več od kosa, siničke ali vrabčka, vsi drugi pernati obiskovalci so bili pač 'ptički'. Imeli pa smo to velikansko srečo, da sta se od prednikov iz roda v rod prenašala ljubezen in spoštovanje do vsega, kar živi. Nemara je rodbina Vrtnarjev, to je bil namreč njihov poklic, vzniknila prav iz takšne naklonjenosti, nedvomno pa so si pri garaškem delu z občutljivim rastlinjem izostrili občutek za to, kar je živo in lepo. In čeprav vrtnarstvo za našo generacijo otrok ni bilo več vir za preživetje, smo na zahajajoči vrtnariji, ki ni sledila mehanizacijske-mu razvoju v tovrstni dejavnosti, še lahko ujeli trenutke skrbnosti, spoštovanja naravnih zakonov življenja in, kar je ravno toliko vredno, prisluhnili številnim modrostim in zgodbam iz življenja starih Vrtnarjev. Najbolj od vseh se mi je v srce zapisala pripoved o dedu, ki je kot majhen deček nekega dne na trebuhu ležal na travniku, z ročicami podpiral glavo in se takole pogovarjal z marjetico: »Ne bom te utrgal, ne. Cveli in hvali svojega Stvarnika!« Ta isti ded je kasneje spoštovanja do življenja učil tudi svoje otroke in ničkolikokrat je menda ustavil trganja željne otroške ročice z ljubečim: »Pusti, naj živi.« Urša Koče, urednica >>Imena ptic, rastlin in drugih 'zveri' so se v tej mla havi malhi znanja začela nabirati kasneje. Nabirajo se še vedno - pa ne le imena, tudi poznavanje njihovega načina življenja, potreb in navad. Študij biologi jc k temu resda prinese svoj delež, ki pa je vendarle daleč od celote. Mojemu mozaiku bo vedno manjka lo še nekaj, a vesela sem, da se je z življenjem v DOPPS-u tako neustavljivo začela polniti prav ptičja vrzel. Verjamem, da ste imeli mnogi izmed vas, dragi člani in članice DOPPS-a ter bralci in bralke revije Svet ptic, to srečo, da ste se, še preden ste spoznali društvo in revijo, že spoznavali in zbliževali z očarljivimi pernatimi bitji. Spet drugi ste prvo žlico zajeli prav tu, med ptičarji. Ne verjamem pa, da bi se, eni ali drugi, s pticami tako ali drugače mogli dokončno /asilili. Ptic in njih življenja v tej hiši namreč ne stre-žemo na krožniku - strežemo jih v barvitih podobah, pripovedih o njihovem življenju in okolju ter teža vah in napredku, ki jih v njihovo življenje vnašamo ljudje. Zavedamo se, da poznavanje imen in znanost sama po sebi še zdaleč ne bosta rešila življenja vrst na našem planetu. Sama ga ne bo rešila nili peščica zagrizenih naravovarstvenikov. Moč znanja in moč zagovomištva sta brez moči številnih ljubečih src le glas vpijočega v puščavi. Svet ptic, naša skupna sreča, bi vam zato v domove še naprej rad nosil orni Lološko in naravovarstveno vedenje, vas seznanjal z društvenim življenjem in projekti, vas vzpodbujal k sodelovanju pri varstvu ptic in njihovega življenj skega okolja, vas vabil k druženju, skozi vse to pa v nas vseh krepil pozitiven odnos do ptic, ki bodo nekoč preživele morda ravno zaradi našega ubrane ga in odločnega: »Pustite, naj žive!« Ob lem vas vabim, da našo društveno revijo pomagate oblikovati, plemenititi in razvijati s svojimi pred logi, pripombami in prispevki. Ne bojte se postavili svojega kamenčka v mozaik: vrzeli, ki čaka na vas, ne more zapolniti nihče drug! Prisrčna hvala avtorjem, ki ste 'napolnili' prvo letos njo številko, v naprej hvala /a velikodušnost pa vsem, ki svoje članke in fotografije še boste prispeva li. Sedaj pa ste vsi vabljeni, da 'zagrizete' v revijo, ki je pred vami! //letnik 11, številka 01, maj 2005 3 Rešitev v zadnjem trenutku //Davorin Tome 1: Baliiski škorec (Iciicopsar rolhschildi) je \ naravi praktično izumrl. V narodnem parku Bali Baral jih že od leta ¡988 uspeš w> vzgajajo v ujetni štvu. mladiče pa spuščajo v divjino, kolikor jo je na otoku še ostalo. folo: Davorin Pome 2: Mrhovinarji so s svojim prispevkom pri kroženju snovi pomemben del vsakega ekosislema. Večina jih je siu-r telesno majhnih, veli kosti žuželke ali še manjših, nekaj pa prav spoštljivo veli kih. Populaciji indij skih in tenkokljuniii plešcev (Gyps ¡nilicus m C. icmiirosiris), enih izmed največjih mrhovinarjev na svetu, v zadnjih letih bliskovito upadala, čeprav pticam hrane ne zmanjkuje, lotu: Borut liubinič Večina ptic, ki so kdaj živele na Zemlji, je že izumrla. Do danes jih je ostalo približno 10.000, s katerimi si delimo ta planet. Nekatere med temi pa so že tik pred tem, da se pridružijo vojski več kot 100 milijonov že izumrlih vrst. Po podatkih IUCN je v prvih treh kategorijah najbolj ogroženih ptic 1194 vrst, od tega samo med kritično ogroženimi 182. Med njimi so vrste, ki nam jih je uspelo rešiti pred zanesljivo pogubo v zadnjem trenutku, pa tudi takšne, ki na ta srečni trenutek še čakajo - pretekle izkušnje kažejo, da številne verjetno zaman. Morda pa črnogledost le ni upravičena. Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko denarja in toliko časa prostovoljcev namenjenega varovanju najbolj ogroženih ptic na svetu. Rešitev v zadnjem trenutku je zato vedno več. Kalifornijski kondor (Gymnogyps califomianus) je med kritično ogroženimi pticami verjetno najbolj poznan. Njegovo zgodbo o populacijskih vzponih in padcih smo lahko spremljali v različnih oddajah na televizijskem ekranu, napisano je bilo tudi veliko prispevkov. Ko so se ledeniki po zadnji ledeni dobi povlekli na svoja severna ležišča, je ta mrhovinar živel na večjem delu severne Amerike. Prehra njeval se je s poginulimi velikimi sesalci, mastodonti, lenivci velikani, kasneje tudi bizoni, ki jih ni manjkalo. S prihodom evropske civilizacije so veliki sesalci izumirali drug za drugim, a kondor je še našel dovolj hrane v poginulem govedu. Ljudje pa so si kondorja ob truplu domačih živali razlagali napačno in to veliko ptico začeli organizirano iztrebljati. Do konca 19. stoletja je v divjini živelo še kakšnih 600 osebkov, leta rg82, ko so se lotili aktivnega varovanja vrste, so jih prešteli le še 22. Prve aktivnosti niso prinesle želenih rezultatov, zato so leta 1987 iz narave pol ovili zadnjih 16 ptic in začeli uresničevati program umet ne vzreje mladičev. Naslednje leto so poročali o prvem uspešnem gnezdenju v ujetništvu, čez nekaj let je popula cija v živalskih vrtovih narasla že do te mere, da so mladi če, pod budnim očesom raziskovalcev, izpustili nazaj v naravo. V letu 2000 je celotna populacija štela 157 oseb kov, od katerih je bila polovica svobodnih. Končni cilj pro jekta. in sicer dve ločeni populaciji z vsaj po 150 osebki, je danes tik pred vrati. Na las podobna je tudi zgodba o mauricijski postovki (Falco punctatus). Kot že ime pove, je edino območje na Zemlji, kjer to ujedo lahko najdemo, majhen, eksotičen, tropski otok Mauritius, slabih 1000 km oddaljen od Madagaskarja. Zaradi zastrupljanja s pesticidi in uničevanja habitata so na otoku do leta 1974 preživeli le 4 osebki. Carl G. Jones pa je ime človeku, ki je sklenil, da brez boja poslovke kralko malo ne da. Od vodilnih naravovarstveni kov tistega časa, na čelu z najvišjimi predstavniki 1CBP 4 Svet ptic (današnji Birdl.ife International), njegove odločnosti ni podprl nihče. Prepričani so bili. da ob lako majhni popula ciji uspeh ni mogoč, tako da so projektu reševanja mauri eijske poslovke ukinili še tisto finančno pomoč, ki je je bil deležen prej. Mož pa je bil trmast in danes se mu lahko zahvalimo, da po maurieijskem nebu ponovno leta okoli 1000 postovk. Populacija je tako močna in zdrava, da so že pred leti ukinili program umetne vzreje mladičev in spuš čanja v naravo. lones izjemno uspešnost projekta pripisu je sreči in svojim sokolarskim izkušnjam, ki si jih je pridobil v mladosti v rodnem Walles u. Naravovarstveni stro kovnjaki se tokrat z njim strinjajo. Indonezijski otok Bali je tiha želja vsakega turista, ki si upa svoj nos vsaj občasno pomoliti tudi prek domačega praga. Za turiste naravoslovce, vajene potovanja z nahrbtnikom morda niti ni tako vabljiv, saj je v bližini več podobnih otokov z bolj ohranjeno naravo. Pa vednar ima tudi Bali svoje naravne posebnosti. Največja je gotovo balijski škorec (Leucopsar rothschildi), endemit tega za četr lino Slovenije velikega otoka. Podobno kot pri mauricijski postovki tudi populacija škorca na Baliju nikoli ni bila velika, največ kakšnih rooo do 2000 osebkov. Že leta 1912, ko so vrsto opisali za znanost, pa so poročila navajala, da se populacija zmanjšuje. Ptica je lepih barv, za nameček pa se hitro navadi življenja v ujetništvu, zato jo že od nekdaj lovijo za prodajo v trgovinah z malimi živalmi. Glavni udarec populaciji pa je povzročilo širjenje poljedelskih površin. Leta 19H4 je bilo v naravi le še okoli 150 škorcev, leta 1990 pa manj kot 20. Kljub veliki ogroženosti v naravnem okolju pa vrsta ni na pragu izumrtja. Več sto osebkov namreč živi razseljeno po vsem svetu, pri zasebnih zbiralcih in v živalskih vrtovih. Od leta 1983 s premišljenim naravovarstvenim programom skrbijo, da se genski sklad ptic v ujetništvu ne siromaši, tu in tam kakšnega škorca tudi izpustijo nazaj v naravo. Dokler pa na Baliju površin. na katerih je nekoč živel, ne povrnejo v naravno stanje, bo na meji IUCN kategorije EW extinct in the wild (izumrl v naravi). Za res pretresljivo zgodbo, ki je za zdaj še daleč od rešitve v zadnjem trenutku, pa skok v celinski del JV Azije, med jastrebe. Ob koncu prejšnjega stoletja je sajasti plešec (Gyps bengalensis) veljal za najpogostejšo veliko ujedo na svetu. Velikost njegove populacije je bila ocenjena na 30 milijonov osebkov, v nekaj desel letih je upadla za več kot 99 %. Število tenkokljunih plešcev (Gyps lenuirostris) in indijskih plešcev (Gyps indicus) je v istem obdobju upadlo za 97 %. Predstavljajte si, da živite v ogromni stolpnici, pa se število sosedov v enem letu zmanjša najprej za polovico, v naslednjem letu upade na četrtino, nato osmino in v pičlih nekaj letih ostanete sami. Nekaj podobnega se namreč od leta 2000 dalje dogaja azijskim jastrebom. Vzrok tako hitremu zmanjševanju populacij so strokovnjaki iz ameriške organizacije za zaščito ujed (The Peregrine Fund) in ornitološke zveze iz Pakistana odkrili v razmeroma krat kem času. Imenuje se diklofen - preparat, ki ga domačini uporabljajo za zdravljenje goveda. Zdravilo ostane v telesu še dolgo po tem, ko govedo pogine, in zanesljivo pokonča vsakega jastreba, ki pride na pojedino. Kot da se ponavlja zgodba, ki jo poznamo iz časov po drugi svetovni vojni, ko je stranski učinek uporabe insekticida DDT (danes to popularno imenujemo kolateralna škoda) v razvitih deželah na rob preživetja porinil številne ujede. Diklofen je bolj nevaren kot DDT, populacije jastrebov pa so že precej zdesetkane - kaj lahko se zgodi, da bo v tem primeru za rešitev v zadnjem terenutku zmanjkalo časa. • 3, 4: Judi v Slove niji imamo nekaj ptic. ki čakajo na reši lev v zadnjem Irrnul ku. Njihos'e usode, s populacijskega vidi ka. sicer niso tako tragične, kol usode vrst opisanih v bese dilu. saj Slovenija ni edini kraj, kjer živijo. Pravzaprav jim gre marsikje drugod po svetu precej bolje kot pri nas 'l a ugotovi tev pa nas seveda nt opravičuje pri naših pičlih naporih za nji hovo ohranitev. Črnočeli srakoper (I.cwius minor) in južna postavka (1'alco naumanm) sta le dve izmed teh vrst. Nekoč močna sloven ska populacija črno relega srakoperja dandanašnji ne prese ga 1 s gnezdeč ili parov, južna postov ka pa se že nekaj lel pojavlja sanu í kot preletnik. čeprav bila po drugi svetovni vojni še dokaj pogost gnezdilei.. (oto y. Peter Buchner. futo 4: Davorin 'tome //letnik 11, številka 02, oktober 2005 1: Mladi komami de ževnik (Cluviidrhis liiaiicuM. foitv Kajetan Kravos V pretežno gozdnati Sloveniji, ki razen umetno vzdrževanih kmetijskih površin ne premore prostranih odprtih površin, bogati je gnezdečih vrst deževnikov, pobrežnikov vajenih golih ali skopo poraslih terenov, pravzaprav ne bi mogli pričakovati. A vendarle so Iri vrste pri nas našle okolje, ki ustreza njihovim zahtevam za gnezdenje: mali in beločeli deževnik ter priba. Na račun selečih se gnezdilk s severa Evrazije, ki se tu ustavljajo bodisi na selitvi, bodisi na prezimovanju, pa v Sloveniji lahko preštejemo kar devet vrst. Večina vrst iz družine deževnikov (C.haradriidae) danes naseljuje savane in stepe južne poloble, kjer naj bi bil tudi center razvoja družine. Razvila naj bi se v sušnih, polpuščav-skih razmerah iz t.i. prehodnega pobrežnika, ki je preživel val množičnih izumrtij ob koncu Krede, pred 65 milijoni let. Ta skupni prednik modernih deževnikov naj bi bil prilagojen na prehranjevanje z majhnimi, ponoči aktivnimi nevre tenčarji, kar mu je omogočilo, da je kljuboval neugodnim razmeram mraza in teme, ki so verjetno iztrebile večino tedanjih ptic in drugih velikih živalskih vrst. Moderne vrste deževnikov danes uvrščamo v dve poddruži ni, deževnike (Charadriinae) in pribe (Vanellinae). Nekateri avtorji menijo, da se je rod prosenk (Pluvialii) od skupnega prednika odcepil preden sta se ločili omenjeni poddružini in bi si zato zasluži uvrstitev v samostojno poddružino pro senk (Ptuvialinae). Pribe so skupina 25 precej ozko sorodnih vrst, ki pripadajo dvema rodovoma. Večina jih prebiva v Afriki, medtem ko jih v Severni Ameriki ni. Poddružina deževnikov s 37 vrstami in 7 rodovi (če upoštevamo tudi rod Pluuialis), ki je razširjena po celotni zemeljski obli z izjemo Antarktike, je vrstno bolj raznolika kot poddružina prib. Premeščanje vrst iz enega rodu v drugega in druga pereča vprašanja v sistemati-ki in razvrščanju znotraj poddružine so še vedno predmet debat. Danes veljavna taksonomija večino vrst (2S) pripisu jc rodu Charadrius, štiri vrste rodu Pluvialis, ostalih pet vrst pa pripada petim drugim rodovom. Telo deževnikov, majhnih do srednje velikih pobrežnikov, je čokato, vrat je kratek, glava zaokrožena. Noge niso ne vpadljivo dolge, niti zelo kratke. Zadnji prst je zelo kratek ali v celoti zakrnel, zato deževniki nimajo možnosti oprijema nja. Najbolj značilne so zagotovo njihove velike oči. Peruti so pri deževnikih dolge in zašiljene, pri pribah pa široko zaokrožene. Let prib je plavajoč in počasnejši kot uren let deževnikov, ki v zraku tvorijo tudi bolj strnjeno jato. Oblika peruti in močno prsno mišičje slednjim omogoča let na 6 Svet ptic POLJUDNI ČLANEK DEŽEVNIKI SLOVENIJE Urša Koče dolge razdalje brez postankov. Vrste prib so večinoma večje kot vrste deževnikov. Njihova obarvanost je navadno pestrejša, nekatere imajo čopke na temenu, obrazne kožne gube in/ali ostroge na perutih. Te značilnosti so še posebej izražene pri precej temperamentnih samcih, ki dajo veliko več na burno razkazovanje, kot samci deževnikov. Domala vsi predstavniki družine se prehranjujejo na enak način: s kratkim, ob konici nekoliko odebeljenim, v sredini pa nekoliko zoženim kljunom s tal pobirajo vsakovrstne nevretenčarje. Plen zaznavajo z vidom, zato pri njih ne bomo opazili, da bi s kljunom sondirali tla, kol med pobrež-niki to počno denimo kljunači (Scolopacidae). Pri prehranjevanju je namesto počasnega premikanja zanje značilno hitro tekanje od enega zalogaja hrane do drugega, pri čemer ob postankih po tem. ko so ujeli plen, visoko dvignejo glavo in se razgledujejo za naslednjim zalogajem. Njihove oči so prilagojene n\ uovdezelLimUael? pt> gosta vrsta, saj gnezdi tako v gozdovih, kol tudi parkih in vrtovih. foto: Nataša Šalaja Marlborough Sounds na severovzhodu Južnega otoka, so naš pogled pritegnile velike jate viharnikov Puffinusgavia, pred pristaniščem 1'icton pa so nas pozdravile lastovke ffinmdo tahitica. /.elo številni so bili tudi največji novozelandski galebi vrste Lariis dominicanus. Območje fjordov je za ljubitelje narave brez dvoma vredno obiska, zato sem se odločila prvo sončno popoldne na Južnem otoku preživeti na vodenem izletu v Marlborough Sounds. Nisem bila razočarana. Takoj ko smo se oddaljili od glavne vodne prometnice, ki leče prek rokava Queen Charlotte Sound, smo lahko v neposredni bližini čolna opazovali strmo-glavce Morus serralor. Izključno na obalah Marlborough Sounds gnezdi endemični kraljevski kormoran Lcucocurbo canmculatus. Pri počivanju na obali smo opazovali tudi skupi no kormoranov vrste Phalacrocorax varius in novozelandske morske medvede Arctocephalus forsten, ki so med uhatimi tjul nji na Novi Zelandiji najbolj pogosti. Poleg že prej omenjenih galebov in čiger so bili pogosli tudi rdečekljuni galebi vrste Larus novaehollandiae. (:ilj izleta je bil otoček Motuara, ki je zavarovan kot ornitološki rezervat. /. dobro ohranjenim avtohtonim gozdom je primeren habitat za gozdne vrste ptic, kot so naprimer pevke miromiro Petroica macrocephata, južna podvrsta črno rdečega muharja vrste Petroica australis in makomako Anthomis melemura. V čudovitih plitvinah okrog otoka smo opazovali pritlikavega pingvina Eudyptula minor, najmanjšega pingvina na Novi Zelandiji, ki na otoku tudi gnezdi. Poleg tega nas je čakalo še posebno presenečenje. Na otoku poteka program ohranjanja zelo ogroženega kivija vrste Apterpx rowi iz okolice Okarita na zahodni obali Južnega otoka, ki je bil kot nova vrsta določen šele po analizah DNA leta 2004. Populacijo ogroža visoka smrtnost mladičev, ki su, preden dopolnijo prvo leto starosti, lahek plen tujerodnih plenilcev, kol so podlasice, podgane in mačke. Zato v okviru programa ohranjanja te vrste mladiče za eno leto preselijo na otok Motuara, kjer odrastejo in se dovolj okrepijo, da se po ponovni preselitvi v Okarito lahko uspešno postavijo po robu plenilcem. Na dan našega obiska je eden izmed skoraj odraslih kivijev dan prespal v gnezdilnici za pritlikave pingvi ne. Tako smo si lahko najbolj znamenitega predstavnika novozelandske a vi favne ogledali v naravi in od blizu. Moj naslednji cilj, mestece Kaikoura na vzhodni obali Južne ga otoka, leži pod gorsko verigo Seaward Kaikouras, ki je edino gnezdišče endemičnega viharnika Puffinus huttoni. V zadnjih dvajsetih letih se je Kaikoura iz zaspanega ribiškega naselja razvila v pravo meko za ljubitelje narave. Naravne danosti za opazovanje kitov, delfinov pa tudi morskih ptic v Kaikouri so izjemne, saj prav na tem mestu do obale sega podvodni in več kot kilometer globoki kanjon, ki je z visoko bio-produkcijo pomembno prehranjevališče za morske sesalce in druge živali. Možnosti za opazovanje različnih vrst delfinov so bile dobre tudi drugod, zato sem se glede na visoke cene izletov odločila, da grem v Kaikouri opazovat morske ptice in kite. Ptičarski izlet ni temeljil le na naključnem opazovanju, pač pa na privabljanju s hrano. V ta namen smo se na pot odpravili z. zalogo rib v kontejnerju na krmi čolna. Velikim oceanskim jadralcem in galebom smo poslali zanimivi šele. ko smo upočasnili čoln in z njega spustili mrežo s hrano. Ob klateških albatrosih Dio-medea exulans in plahih albatrosih Diomedea cauta suhimi so se za svoj grižljaj potegovali severni velevihamiki Macronecles lialli ter dve zelo podobni vrsti viharnikov Procellaria westlandi-ca in Procellaria aequinoctialis. Obe vrsti sta popolnoma črne barve, najlaže ju je razlikovati po ban i konice kljuna, ki je pri prvi črna, pri drugi pa bela. Najbolj glasni so bili kajpak galebi larus dominicanus. Kapski viharniki Daption capense pa so se spretno smukali med mnogo večjimi tekmeci in si kar dobro napolniti želodčke, medtem ko so klateški albatrosi vsem navzočim vztrajno dokazovali, kdo je »glavni«. Hrana očitno ni zanimala falklandskega albatrosa Diomedea melanophrisz zna čilnimi črnimi obrvmi in oranžnim kljunom, ki je dogajanje spremljal le od daleč. Na koncu pa nas je obiskal še največji predstavnik družine albatrosov, kraljevi albatros Diomedea epo-mophora, in dostojanstveno odjadral dalje. Vse opazovane štiri vrste albatrosov gnezdijo na subantarkličnih otokih, manjša kolonija kraljevega albatrosa pa tudi na polotoku ()tago na Južnem otoku. Bližnji pogled na te mogočne ptice južnih morij, ki letno prejadrajo tudi 180.000 kilometrov, je bil milo rečeno navdušujoč. Ob vrnitvi sta nas razveselili tudi dve manjši skupinici temnih pisanih delfinov I.agewrhynchusobscuws. 12 Svet ptic Za opazovanje ptic je ¿clo zanimiva tudi obala kaikourskega polotoka, zato sem se nazaj v Kaikouro odpravila peš. Pot je vodila po vrhu klifov, s katerih so se odpirali čudoviti pogledi na majhne zalivčke, polne pobrežnikov, ined katerimi so pre vladovali polojniki Himantopus himantopus, školjkarice Hae matopus ostralegus ter endemične črne školjkarice vrste Hae matopus unicolor. Številne so bile tudi čaplje Ardea novaehollan diae in galebi I.ants novaehollandiae ter Lants dominicanus. Med redkeje opazovanimi vrstami pa naj omenim pribo Vnne/lus miles ter endemično vrsto deževnika Charadrius bicinctus, ki gnezdi na peščenih morskih in rečnih obalah. Obala je bila polna novozelandskih morskih medvedov, idilo pa so dopolnjevale ovce. ki so nedaleč od njih hodile po svojih poteh. Naslednje jutro smo sli opazovat kile glavače Phpseter maero-cephalus. Tokrat smo se odpravili dlje na morje. Kapitan je s hidrofonom kmalu našel prvega, ki se je približeval površju. Glavač se potopi skoraj za celo uro, na površju pa ostane le deset minut. V tem času je mogoče videti hrbet živali, znači! no puhanje vode. najbolj spektakularen pa je seveda trenutek, preden se kil vnovič potopi, pri čemer je lepo videti repno pla vut. Na izletu smo opazovali potope treh iS-melrskih glava cev, ki se najraje prehranjujejo z orjaškimi lignji. Polotok Otago pri mestu Dunedin pa je znan predvsem kot edino gnezdišče kraljevih albatrosov Diomedea epomophora v naseljenih predelih Nove Zelandije in po sivih pingvinih Megadvptes antipodes. Albatrosi tu uspešno gnezdijo od leta 1938 in kolonija sedaj šteje že 90-r 00 oseh kov. Ogled je mogoč izključno iz opazovalnice tik ob gnezdiščih, kjer smo lahko iz neposredne bližine popolnoma zastrti opazovali 6 gnezdečih ptic. Nekaj mladičev seje koncc januarja žc izvalilo, vendar so jih pred našimi pogledi skrivali starši in visoka trava okoli gnezd. Sivi pingvin je edini predstavnik endemičnega rodu Megadvptes. Zaradi krčenja habitata in plenilcev je vrsta zelo ogrožena. pred 1 s leti je populacija na južnem otoku štela le še 1 so osebkov. Predvsem predanim posameznikom gre zahvala, da danes populacija spet narašča, čeprav je njena prihodnost še kar negotova. Letos je populacijo na južnem otoku močno pri zadela bakterijska infekcija, zaradi katere je poginilo do 80% mladičev. Obiskala sem zasebni rezervat v zalivu Sandfly, kjer smo imeli iz popolnoma zastrtih poti in opazovalnic zelo dobre možnosti za opazovanje teh nenavadnih ptic, ki tu uspešno gnezdijo na umetnih gnezdiščih. Odrasli pingvini so se ravno pripravljali na golitev. kar zanje pomeni enomesečni post in so se zaradi tega 7. morja vračali s polnimi trebuhi rib. Simpatično so se prestopali po plaži, kot da se jim ne ljubi v strmi breg. Njihova posebnost je poleg teritorialnosti tudi že kar romantična navezanost na dom, kamor se z morja vrnejo vsak večer. Ornitološko zanimive in endemitov polne so tudi južne Alpe, kjer je mogoče najti tako gorsko čigro vrste Sterna albostriala kot znamenito gorsko papigo keo Nestor mtabilis. Zaradi hude vročine v času mojega potovanja po Južnem otoku so se slednje svoji radovednosti navkljub umaknile v višje lege in jih na prelazih in drugih mestih, kjer se sicer redno pojavljajo, ni bilo na spregled. Pod najvišjo goro Mt. (.look sem slišala cel orkester, ki je z bližnjega hriba z. glasnim »keee-aa« oznanjal, kje se skri vajo. Zadnja priložnost, da jih vidim, je bil gorski prelaz Arthur's Pass. Po nekaj urah iskanja in čakanja mi je bila sreča le naklonjena, saj je kea z vsem vikom in krikom pristala na bližnjem daljnovodu. Tudi na alpskih jezerih sem opazovala številne zanimive vrste, na primer endemične galebe vrste i.itnis bulleii, kozarke vrste Tadorna variegata, številne avstral skečrne labode Cygnus atrntus, pa ludi nam bolj poznane čopa ste ponirke Podiceps eristatusin liske Fulica atra. Redek gost tu je tudi endemični polojnik vrste Himantopus novaezelandiae. Vova Zelandija je kljub temu, da jo je človek v zadnjih stoletjih močno spremenil, še vedno dežela, ki privablja turiste in popotnike predvsem zaradi svojih naravnih danosti. Narodni [jarki, ki pokrivajo tretjino ozemlja, se razprostirajo prek gora, ledenikov, deževnega gozda in fjordov do čudovitih obal in aktivnih vulkanov. Ozemeljske vode segajo od subtropskih do subantarktičnih morij in skupaj z otoki sestavljajo območje izjemne biotske pestrosti. Upam. da bodo Novozelandci na podlagi slabih izkušenj iz preteklosti in rastoče zavesti o vred nosti naravnega okolja znali bolje poskrbeti tudi za svetlejšo prihodnost premnogih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. • 11: '¡in (Proslhemadera novacseetandiac) slovi po najbolj melodii nem petju, foto: N"ataša Šaiaja 12: Suhanke (Porphprio/'vrphpn,') so pogoste ob izlivih rek, jezerih in na drugih mokriščih fOtO: Nalaša Šal.i|a 13: Veka (Gallirallus austmlu) je endemična vrsta lukalite, vse šliri podvrste pa so hik.il no precej pogoste, folo: Nalaša Šalaja //letnik 11, številka 01, maj 2005 13 IN NARAVE VARSTVO PTIC Nanizanka o kormoranih se nadaljuje //Tomaž Jančar 1: Kormoran ¡yiialiicnvohix ctirlio) ie v Sloveniji zimski gost. ki se prehranju ie izključno i ribami. Pri ribičih ie v nemi losti, s.ii po njihovem mnenju ogroža ribji živcij. meti ljudmi pa je nepriljubljen tudi varadi črne barve. Ornitologi se že vrsto iet borimo za njegovo pravico do nemote nega bivanja, loto: Dušan Klenos Šok 2: t'ri varstvu narave je pomembno široko gledanje na problem: so lahko kormorani. ki z ribami v predalp ■:V.em prostoru sobi vajo zagotovo že tisoče let. le-tem večja grožnja kol pred nekaj desetletji vložene tujerodne vrste rib. denimo šarenka 'Unclwrhynclms m vkisi f!' foto: l.uiez Gregori 3: Lipa« (IhvmMis 'hyniallus))e pri nas domorodna vrsta ribe. /a katero je /na čilno. da se osebki približno iste starosti združujejo v jale in se ne skrivajo. Ribiči menijo, da je vpliv kormorana na lipana na določenih odsekih rek problematičen. V primeru, da je ta trdi tcv podprta z dokazi, se je možno poslu/iti načinov za odganja nje kormoranov, ne da bi ti pri leni umi raii. foto; [anez Gregori Kormorani so prehranski specialisti, jedo izključno ribe. So izjemno učinkoviti ribiči. Lovijo posamič ali v skupinah in navadno ne potrebujejo več kol nekaj minut, da si nalovijo pol kilograma rib. kolikor ji potrebujejo za dnevni obrok. Kormorani so stari kakšnih 20 milijonov let in v tem času so pojedli milijarde ton rib. Vsako leto jih samo veliki kormorani (Phalacrocorax carbo) v Evropi pojedo nekaj sto tisoč ton. Na svetit danes poznamo 37 vrst kormoranov. Kako je torej mogoče, da so ribe kljub kormoranom očitno preživele? Uganko pojasnimo z osnovami ekologije živali, ki nas uči, da plenilec nikoli ne iztrebi plena. To velja še posebej, kadar je plenilec prehranski specialist. Velikost populacije plenilca se prilagaja številčnosti plena. Pri kor moranih to pomeni, da jih je toliko, kot je na voljo rib za prehrano. Od kod potem občutek, da se ribam piše zadnja ura zaradi nepopisnega razmaha kormoranov? Še sredi 20. stoletja je bil kormoran maloštevilna vrsta. Kot vse ribojede vrste je bil zdesetkan zaradi stoletnega človekovega preganjanja. Potem pa je v 70. letih prišlo do pre obrala. Kormorana so v Evropski uniji zavarovali in vrsta si je kmalu opomogla. Druge težave, razen neposrednega uničevanja, je niso nikoli zares pestile. Ne manjka jim ne primernega habitata ne gnezdišč. Tudi rib je očitno dovolj. Po najnovejših podatkih BirdLile v Evropi zdaj gnezdi okrog 350.000 parov kormoranov. V Sloveniji je bil kormoran v sedemdesetih letih redek zimski gost. Polem pa je njegova številčnost začela naraščati. V zadnjem desetletju se je število prezimujočih kormoranov ustalilo med 2500 in 4000 osebki. Ribiči, ki so bili prej vajeni, da so vse ribe pripadale njim, so kmalu začeli biti plat zvona. Hitro so izračunali, da 4000 kormoranov v Sloveniji pomeni vsak dan 2 toni rib manj zanje. Začela so se množiti včasih precej čustvena poročila o izpraznjenih vodah, o zdesetkanih ribjih populacijah in o ogroženosti redkih ribjih vrst. Reakcija ribičev je bila pravzaprav logična. Zahtevali so vrnitev v prejšnje čase, ko so bili kormorani pri nas še redki. Edina rešitev, ki jim je prišla na misel, je bila, da je kormorane pač treba pobiti. In zares so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ubrali prav to pot. Vlada se je avgusta leta 2000 po hitrem postopku odlo čila, da kormoran ne bo več zavarovana vrsta. Na MKGP so nato leto za letom odrejali poboje od 500 do 2000 kormora nov letno. Številni ljubitelji ptic iz lovskih vrst so nam poročali, da jih je bilo v resnici pobitih še dosti več. Na presenečenje ribičev in MKGP pa se je zgodilo prav to. kar smo ves čas napovedovali. Tuje izkušnje nas učijo, da pavšalni odstrel kormoranov ne zmanjšuje ne števila kor moranov ne škode na ribah. Izpraznjeno mesto nemudoma zasedejo novi osebki. Tako so si pred leti na Bavarskem postavili cilj v eni zimi postreliti 6000 kormoranov. Tolikšna je prezimujoča populacija v deželi. Kljub streljanju so ob koncu sezone spet našteli okrog 6000 kormoranov! V Sloveniji ni moglo bili drugače. Število kormoranov se zaradi streljanja ni nič zmanjšalo in ribiči večinoma niso zaznavali nič manjših škod. Pot reševanja problema je bila očitno napačna. Leto 2004 je bilo prelomno. Z vstopom v EL! je tudi v Sloveniji začela veljati "Ptičja direktiva lil '•■., ki zahteva, da se zavarujejo vse nelovne ptičje vrste. Ker kormoran v EL1 ni lovna vrsta, ga je morala Slovenija vnovič zavarovati. To je storila Vlada RS, ko je 22. aprila 2004 sprejela »Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah«. V Uredbi je izjema, ki jo tudi zahteva Direktiva. Agencija za okolje (ARSO) lahko v določenih izrednih razmerah izda dovoljenje za poseganje v populacije zavarovanih živali. Takšni primeri so sicer redki in zahtevajo skrbno preučitev ter jasne dokaze. Pri kormoranih prideta v poš lev dva takšna primera. Prvi je zagotavljanje koristi varstva živalskih vrst - če bi npr. kormorani ogrozili obstoj kakšne ribje vrste. Drugi govori o preprečitvi resne škode. 14 Svet ptic Uredbi pomeni velik korak naprej pri reševanju proble malike. Popolnoma na novo določa pravila, predvsem pa jih poslavlja jasno in odločno. Možnosti /.a sprejemanje odločitev kar po domače in brez resnih argumentov, česar smo bili s strani MKGP vajeni v preteklih lelih, s tem ni bilo več. V letu 2004 so dogodki potekali po novih pravilih. Začelo se je v začetku septembra z vlogo Ribiške zveze Slovenije in Zavoda za ribištvo, v katerih so zahtevali, da se streljanje kormoranov odobri po vzoru iz preteklih let. Na to pobudo je 23. septembra ARSO začel postopek. Pomemben del postopka je v pristojnosti Zavoda RS za var sivo narave (7VN), ki pripravi strokovno mnenje. Prav to je morda najpomembnejša novost, ki jo v kormoransko zgodbo prinaša nova Uredba. Naloga ZVN je, da v postopek prispeva strokovno gradivo, ki zagotavlja, da je v postopku spoštovano »načelo materialne resnice«. V postopkih, ki so jih pretekla leta vodili na MKGP, je bil prav ta vidik najbolj zapostavljen. ZVN v strokovnem mnenju preveri predvsem naslednje: ali problem resnično obstaja in kolikšna je razsežnost problema: ali bi načrtovani poseg v populacijo zavarovane vrste v resnici prispeval k zmanjševanju problema: ali so bile izčrpane vse druge možnosti: ali poseg v populacijo ne bo morda ogrozil zavarovane ptičje vrste. \'a ZVN so se naloge lotili ambiciozno in k sodelovanju pri tegnili vse interesne skupine. Sodelovali smo predstavniki DOPPS a. Zavoda /a ribištvo (ZK), Ribiške zveze Slovenije (RZS), Lovske zveze in neodvisni strokovnjaki. Žal se je pokazalo, da je na voljo premalo časa, da je strokovna problematika zelo obsežna, ter da je na voljo malo konkretnih podatkov o vplivu kormoranov na ribje populacije v Sloveniji. Strokovno mnenje ZVN zato ni moglo dovolj dobro odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Kljub temu da smo pri nastajanju strokovnega mnenja ZVN večino vprašanj lahko samo načeli, pa je intenzivna komunikacij obrodila vrsto pozitivnih premikov. Zedinili smo se, da je treba priti do enotnega podatka o številu prezimujočih kormoranov v Sloveniji. Strinjali smo se tudi, da je metoda štetja kormoranov na prenočiščih, ki jo ze leta uporablja IX )PI'S. ustrezna. Nato smo se dogovo- rili za skupno štetje. Tako so se pri zimskem štetju kormoranov na prenočiščih sredi januarja 2005 ornitologom letos prvič pridružili tudi ribiči. Izjemno dragoceno se mi zdi, da smo vsi prišli do skupnega spoznanja, da je streljanje kormoranov z namenom, da se zmanjša njihova populacija, nesmiseln in neučinkovit ukrep. Zato so dogovarjanja tekla v smeri, kako najpo membnejša območja za varstvo rib v Sloveniji zaščititi pred plenjenjem kormoranov. Saj za to pri varstvu rib ven dar gre: ugotoviti, katera območja so za njihovo varstvo ključna, in nato razviti metode, ki bi te vode obvarovale pred prekmernim plenjenjem kormoranov. Vsi vpleteni smo se strinjali, da je treba problem najprej resno preučiti. Dosežen je bil načelni dogovor, da se čimprej ustanovi strokovna delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov DOPPS, ZVN, RZS in ZR, ki bo v okviru projekta raziskala to problematiko. Skupaj smo apelirali na MOP in MKGP, da zagotovita ustrezna sredstva za zagon projekta. Na koncu povsem skupaj žal nismo prišli. ZVN je določil območja, kjer naj se dovoli odvračanje, ki je obsegalo ca. 1/3 slovenskih voda - po našem mnenju preveč. Predlagal je metodo odvračanja kormoranov s streljanjem s pretežno slepimi naboji, pri tem da je vsak dvajseti naboj oster. Po tej metodi se zaradi podkrepitve plašenja ubije manjše število kormoranov. Takšen ukrep je bil nazadnje tudi dolo čen v odločbi ARSO, ki je bila sprejeta 28. decembra. V DOPPS-u smo prepričani, da je ubijanje kormoranov nepotrebno, ter da jih je mogoče učinkovito odvračati tudi z drugimi ukrepi. V postopku smo svoje trditve podkrepi li z več dokumenti, med drugim z obširno raziskavo, ki jo je opravilo britansko Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo. Žal je bilo gradivo v postopku prezrto. Za konec še zanimivost. Letos se je za pravice kormoranov v postopku prvič zavzela še druga nevladna organizacija. l'o je 'Društvo za osvoboditev živali' iz Ponikve. Društvo ima funkcijo 'Varuha pravic živali. za katerega so imeno vali odvetnika Vladka Begana. Ker so se vključili prepo zno, je bila njihova vloga sicer zavrnjena, a bodo zaradi bogatega pravniškega znanja odvetnika Begana v prihodnjih letih zagotovo igrali pomembno vlogo. • 4: Vse mar,j je taks niti neokrnjenih odsekov rek, ki zmore jo podpirati vitalne ribje populai ije. Da bi bil plenilski pri tisk kormcirana na ribe n.i neokrnjenih odsekih rek proble matičen, ni trdni)) dokazov. Ps:a odsekih, ki so izgubili narav no podobo, ribe pa s tem v veliki meri možnost skrivanja, pa to ne velja vedno. Se eno dejstvo več, ki govori v prid temu, da je vrsto možno učinkovito varovati le. čc varujemo njeno življenjsko okolje! foto: Tomaž. Mihelič 5: Kormorani prt1 nočujejo na skupnih prenočiščih, pogosto na nekaj drevesih ob reki. I ekom dneva so izredno mobilni, zato je edina zanesli: va metoda ugotavljanja njihove števili nosti simultano štet je na prenočiščih, po lem ko pade mrak. foto: Ibmaž Jančar //letnik 11, številka 01, maj 2005 15 Ali risu v Sloveniji grozi ponovno izumrtje? //Miha Krofe I 1: l-Vrjzijski ris (Lyi iv ¡v>ix). fnlo: Milu Kroiel 2: Kis navadno poslane aktiven šele. ko pade mrak. fulo: Miha Krofel Potem ko sla po koncu zadnje poledenilve v Sloveniji izumrla leopard in jamski lev, je naziv naše največje mačke pripadel evrazijskemu risu (I.ynx lynx) skrivnostnemu lovcu z značilnimi čopki na ušesih in s kratkim repom. Da je ris naseljeval območje Slovenije že v času mlajšega plei-stocena (pribl. 260 000 - 10 000 lel pred sedanjostjo), kažejo najdbe fosilnih ostankov, ki so jih odkrili v nekaterih paleo-litskih postajah. V preteklosti je bil evrazijski ris razširjen po večjem delu Evrope, l izjemo Pirenejskega polotoka, kjer ga se danes nadomešča nekoliko manjši iberski ris (l.pnx pardinus). Z rastjo prebivalstva se je v zgodovinskem času povečeval vpliv človeka na okolje, kar je imelo negativne posledice tudi na evropske populacije risov. Proces izumiranja je v Evropi potekal od zahoda proti vzhodu in dosegel vrh sredi devetnajstega stoletja. Razlogov za izumiranje je več. Po vsej verjetnosti je bila bolj kot neposredno preganjanje pomembna izguba primernega habitata zaradi krčenja gozdnih površin in drastično zmanjšanje številčnosti veli ki h rastlinojedov. V Sloveniji je bila v prvi polovici 19. slo letja številčnost srnjadi le 1 % današnje, jelenjad in divja svinja pasta praktično izumrla. Kdaj je pri nas izginil zadnji ris, ni povsem jasno. Morda se je to zgodilo v začetku 20. stolet ja na Štajerskem, od koder prihaja podatek o risu, ustreljenem leta u)o8. Podoben scenarij izumiranja je potekal po večjem delu Evrope. I emu so sledile zamisli o ponovnih naselitvah risa, ki jih je bilo ponekod slišati že v prvi polovici prejšnjega slo letja. bolj aktivno pa so se projektov lotili po drugi svetovni vojni. V Slovenijo se je ris vrnil leta 1973, kosov Kočevskem rogu iz karantene izpustili tri pare, ki so jih bili pripeljali iz pogorja Rudohorje na Slovaškem. Še istega leta so sledila prva opažanja risjih mladičev, kar je bilo prvo znamenje, da je bila naselitev uspešna. Novo ustanovljena populacija se je hitro sirila in že naslednje leto so poročali o prvih opažanjih na Hrvaškem. V naslednjih letih so risi dosegli tudi Bosno, Italijo in Avstrijo. Naselitev risa na Slovenskem se danes velja za eno izmed najuspešnejših v Evropi. Zaradi varovalne barve, prikritega načina življenja in pretežno nočne aktivnosti se z risom v naravi le redko srečamo. Nekoliko pogosteje naletimo na njegove stopinje, iztrebek ali ostanke plena. Drugi razlog za redka srečanja je njihova prostorska organiziranost in način življenja. Podatki tele-metričnega spremljanja risov prek posebnih oddajnikov, nameščenih v ovratnicah, so pokazali, da povprečen teritorij risa v Srednji Evropi meri okoli 200 km-'. V povezavi s samotarskim načinom življenja ter teritorialnim vedenjem to pomeni, da se risi v naravi pojavljajo v zelo nizkih gosto tah, kar je najverjetneje posledica njihovega načina lova. Kisi se namreč pri lovu zanašajo predvsem na presenečenje, saj niso prilagojeni daljšim pogonom, kot na primer volkovi, in če jim plena ne uspe ujeti v nekaj deset metrih, hitro odnehajo. Ob prevelikih gostotah bi risi prepogosto prihaja li v stik z zmeraj istimi živalmi, ki bi zaradi tega postale bolj izkušene in bolj pozorne na risa. To bi zmanjšalo lovni uspeh, ki je ze tako razmeroma nizek, in s tem povečalo energetski vložek v iskanje hrane. V Sloveniji je glavni risov plen srnjad. V manjši meri lovi tudi jelenjad, gamse, zajce, divje svinje in muflone. Pomem ben del prehrane, predvsem odraščajočih živali, lahko sestavljajo manjše živali, kot so polh, veverica in druge glodalci, pa ludi različne vrste ptic in manjših zveri, kot so divja mačka, lisica in kuna. Občasno pride tudi do napadov na domačo živino {v 84 % primerov so bile to ovce), za katere država lastnikom izplačuje odškodnine skupaj s stroški zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja. Nasprotno je za člo veka ris popolnoma nenevaren. Za zdaj še ni znanega poda tka, da bi zdrav ris kdaj napadel človeka. Poleg tega se tudi steklina pri risih običajno ne izraža z agresivnim vedenjem, kot je 10 pogosto pri lisicah in psih. Trenutno se 7. raziskavami ekologije risa aktivno ukvarjamo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Poleg spremljanja aktivnosti in izrabe prostora poskušamo s lelemetrijo odgovoriti tudi na vprašanje, kako na gibanje risov in njihovo disperzijo vplivajo velike prometnice, kot je na primer avtocesta Ljubljana-Kozina. Drugi večji del raz- 16 Svet ptic iskavseosredotoča na vlogo risa pri odnosih z drugimi organizmi gozdnega ekosistema. K'a eni strani ima ris znaten vpliv na populacije vrst, ki jih pleni. Ta ni omejen samo na regulacijo številčnosti, marveč ima pomembne učinke tudi na strukturo populacij plenskih vrst ter njihovo vedenje in razporejanje v prostoru. Tako na primer ris preprečuje preveliko koncentriranje divjadi na določenih območjih, kar bi lokalno lahko imelo negativne učinke na vegetacijo zaradi prevelikega objedanja. Plenjenje risa deluje tudi kot nekakšen blažilnik prevelika nihanja populacij plenskih vrst in s tem prispeva k stabilnosti celotnega ekosistema. Pri tem se pokaže tudi velika prilagodljivost risa, saj se je sposoben odzvati na spremembe v populacijah plena in ob upadu šte vilčnosti ene vrste preusmeri več svoje lovne aktivnosti na drugo vrsto, l ak primer je bilo moč opaziti na območju ribniško kočevskih gozdov, kjer so ob nizkih gostotah srnjadi risi plenili pretežno jelenjad, ki se sicer v njihovi prehrani pojavlja precej redkeje, lak mehanizem preprečuje, da bi risi na določenem območju iztrebili neko vrsto. Izjema so nenaravne razmere, do katerih pride npr. ob umetnih naselitvah alohtonih vrst. Y Sloveniji je tak primer naselitev muflona, ki izvira iz sredozemskih otokov in je popolnoma neprilagojen velikim plenilcem kontinentalnih gozdov, kot je ris. Na drugi strani ris pomembno vpliva na druge mesojedce. Poleg samega tekmovanja za plen in prostor jim ris posredno zagotavlja vir hrane. Z njegovim plenom se namreč prehranjujejo mnoge druge živali, kot so medved, volk, lisica, jazbec, divja mat ka in divji prašič, pa tudi mnoge vrste ptic, npr. krokar, šoja, kanja, kragulj itd. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na množico različnih nevretenčarjev. Za nekatere med njimi so lahko trupla velikih sesalcev ključen dejavnik, ki jim omogoča preživetje. Risi so v Sloveniji vezani predvsem na območje Dinaridov. Največ opažanj izvira iz redkeje poseljenih gozdnatih območij Kočevske. Notranjske in Trnovskega gozda. Manj številčni podatki pa so znani iz Primorske, Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp ter Karavank. Natančno število risov, ki trenutno živijo v Sloveniji, ni znano, najverjetneje pa ne presega 40 osebkov. Razpoložljivi podatki zadnjih let so zaskrbljujoči, saj kažejo, da populacija stagnira oziroma upada. Razlog za to zagotovo ni en sam. Velik delež gre verjetno pripisati poslabšanju prehranske baze v zadnjem desetletju, kar je posledica precejšnjega zmanjšanja populacij srnjadi in jelenjadi v dinarskih gozdovih. Pomanjkanje ustreznega plena se kaže pred vsem v manjšem preživetju risjih mladičev. Starejše živali tako počasi odmirajo, premajhen prirastek pa ne zagotavlja stabilnega obnavljanja populacije, ki posledično postopoma upada. Ob tem se poraja neprijetna misel, da poteka podoben scenarij kot ob prvem izumrtju risov v Sloveniji. Današnji risi imajo v nasprotju s tistimi v preteklosti še dodatno težavo. Celotna populacija namreč izvira iz samo šestih živali, kar je skoraj zagotovo pripeljalo do parjenja v sorodstvu. Trenutno še ni znano, kolikšna je stopnja takšnega parjenja med našimi risi in ali se že kažejo kakšne negativne posledice le tega. Upamo, da bodo na ta vpraša nja lahko odgovorile bodoče genetske raziskave. Dodaten razlog za upad populacije nekateri vidijo tudi v tekmova nju z volkovi, katerih populacija si je v zadnjih dvajsetih letih precej opomogla. Če gledamo z evolucijskega vidika, volkovi ne bi mogli risov močno ogroziti, saj obe vrsti živita skupaj že več stotisočletij in njun skupni razvoj je očitno moral privesti do tega, da sta zmožna sobivanja. Vendar pa moramo upoštevati, da se lahko ob zmanjšanju popula cij plenskih vrst, kakršnemu smo priča v tem trenutku, pritisk tekmovanja dodatno poveča. Pri majhni velikosti populacije risov, ko je pomembna praktično vsaka žival, je potencialna grožnja tudi ilegalni odstrel, obseg katerega pa je zelo težko oceniti. Kakršenkoli razlog že. v vsakem primeru bi bilo ironično, čc bi kljub vsem zakonom, konvencijam in direktivam o varovanju risa kot ogrožene živalske vrste prišli do istega rezultata, kot smo mu bili priča pred sto leti, ko so za ubite rise še izplačevali nagrade. • 3: Ki? rad uporablja podrta debla kot nar avne mostove, foto: Miha Kroiel 4: stopinja risa v snegu. Od podobnega odtisa volka jo najlaz je ločimo po odsot nosti krempljev, foto; Miha Krofe! 5: Največji delež v prehrani risa pred stavlja srnjad, foto: Miha Kroiel 6: iv.ma r:-:nja Lojzka oh nameščan ju ovratnice z oddajnikom. foto: Miha Krolel //letnik 11, številka 01, maj 2005 17 pomen nekaterih območij za vodne ptice le še utrdil (npr. dravska akumulacijska jezera, obala s Secoveljskimi solinami). pa so druga, do tedaj neupravičeno prezrta območja (npr. stara struga Drave, Krka. spodnja Sava itd-), stopila iz sence 'velikih'. Podobno je bilo s posameznimi vrstami. Dejstvo, da sta mali ponirek (Tachpbaptus ruficolHs) in veli ka bela caplja (Egretta alba) glede na velikost prezimujoče populacije v mednarodnem merilu med vodnimi pticami naši najpomembnejši vrsti, poznamo izključno po zaslugi celovito zastavljenih in izvedenih štetij IWC. Po vseh teh letih poenotenega štetja se že jasno kažejo nekateri trendi v populacijah posameznih vrst. Medtem ko število velikih belih čapelj (Egretta alba) in labodov grbcev (Cpgnus ohr) narašča, pa populaciji njivske gosi (Anserfabalis) in žviž-gavke (Anas penelope) upadata. V najbolj zanimivo ter stro kovno in naravovarstveno najpomembnejše obdobje akcije v Sloveniji smo vstopili Šele pred kratkim. Motivov za nadaljevanje torej ne zmanjkuje. Približujemo pa se pre lomnici, ko bo treba rezultate vseh dosedanjih štetij celovito obdelati in ovrednotiti. Pomen januarskega štetja vodnih ptic je neprecenljiv tudi v smislu aktiviranja članov in sodelavcev DOPPS. Nobena druga akcija ali popis ne pritegne niti približno toliko ljudi kot prav IWC. Sploh vemo, s kako obsežno popiso valsko bazo razpolagamo? Koliko naših članov poznamo le preko telefonskega dogovora in skrbno izpolnjenih obrazcev, ki na društveni naslov prispejo po opravljenem štetju! Brez pretiravanja lahko rečemo, da je pomen akcije izrazito večplasten in daljnosežen. Na kontu se moram seveda zahvalili vsem, brez katerih zimskega štetja v takšni obliki ne bi bilo mogoče izvesti: glavnemu koordinatorju v obdobju 1997 2002 Borutu Štumbergerju, vsem lokalnim koordinatorjem, najbolj pa seveda vsem požrtvovalnim terenskim popisovalcem. Januarsko štetje vodnih ptic - IWC '/Luka Božič 1: M vkoi(Rntlin atiualiciti). foto: Poul Keib 2: Ene najpogostej šili vodilih ptic pri nas so mlakarire (Aiua plalj/rhpmhos) in liski- (Iti!:. a alrv). Iblu: HrvojeOršanič 3: Ova dni v letu. navadno tTelji .1I1 če uti vikend v januar ju, tudi ob slovenskih vodah naletimo na ornitologe prosto vidite, ki prispevajo k vedenju o velikosti svetovnih populacij vodnih ptic. foto: Tomaž Mihelit 22 in 23. januarja 2005 je potekalo pri nas že 18. tradicio nalno mednarodno januarsko štetje vodnih ptic (IWC). Štetja se je udeležilo T77 popisovalcev, ki so skupaj popisali kar 429 popisnih odsekov. Skupno število 51.279 vodnih ptic. ki pripadajo 58 različnim vrstam, govori o tem, da smo letos opravili enega izmed najbolj temeljitih štetij vodnih ptic doslej. Tako število osebkov kol število vrst, je drugo največje v zgodovini 1WC. Letošnje štetje sicer ni izstopalo po zanimivostih in redkih vrstah, ni pa manjka la skoraj nobena izmed pričakovanih in v zimskem času vsaj kolikor toliko redno pojavljajočih se vrst. Vseeno velja posebej omeniti 55 pritlikavih kormoranov (Phalacrocorax ppgmueus) na reki Dravi ter regije (Anas querquedula) na jezeru Vogršček. To je šele drugo opazovanje te vrste v zgo dovini IWC in eno redkih zimskih v Sloveniji nasploh. Naši kolegi v Škocjanskem zatoku so prešteli 6 slok (Scolo-pax nisticola), ki so minulo zimo v rezervatu prazimovale. Sicer smo letos prešteli nadpovprečno veliko čopastih črnic (Apthpa fuligula) in lisk (Fulica a trn), medtem ko je bilo rečnih (Larus ridibundus) in sivih galebov (L. canus) presenetljivo malo. V dolgih letih obstoja se je januarsko štetje vodnih ptic raz vilo v najbolj množično ornitološko popisovalsko akcijo v Sloveniji. Od leta 1997 je IWC resnično vseslovensko štetje vodnih ptic, ki poteka na vseh večjih oziroma pomembnejših vodnih površinah po državi - od Mure do Obale. V obdobju T997 - 2002 je štetje koordiniral Borut Štumber-ger. ki je vpeljal sistem popisovanja po odsekih in razvil celotno organizacijsko strukturo akcije, od lokalnih koordinatorjev do obsežne mreže predanih popisovalcev. V okviru akcije se je vseskozi ohranjal visok strokovni nivo dela s preverjanjem izstopajočih podatkov in ažurno objavo rezultatov štetja. Rezultati, pridobljeni v okviru januarskih štetij vodnih ptic, so v precejšnji meri spremenili - in še spreminjajo! -naše vedenje o velikostih prezimujočih populacij in najpo membnejših mokriščih oziroma delih mokrišč za vodne ptice pri nas. Medtem ko se je v tem obdobju v naši zavesti 18 Svet ptic NOAGS: Z zavestjo, da to delamo za ptice //Tomaž Mihelič Spominjam se tistega začudenega izraza na obrazu polica ja v Oni na Koroškem, ko je ugotovil, da sredi noči to pot ni ustavil avtomobila, polnega mladine, ki se vrača z burne zabave, ampak ljudi, ki so zatrjevali, da gredo popisovat ptice. No, na srečo so ga naše obleke, terenska oprema in avtomobil brez hlapov alkohola hitro prepričali. »A tako zgodaj se popisuje ptice?« je bilo seveda logično vprašanje. Ko pa smo mu pojasnili, da moramo biti ob svitu skoraj na vrhu Smrekovca, smo se skupaj strinjali, da nam je ostalo bore malo časa. Podobna srečanja z varuhi reda so pri popisih za atlas postala nekaj vsakdanjega. Očitno se pri svojem delu pojavljamo ob nenavadnih urah na nenavadnih mestih. Tudi popis po bolj naseljenih krajih v jutranjih urah nima dosti drugačnega odziva. »Popisujete vodo?« nas nagovori jo nekateri, kn zagledajo obrazce in svinčnike. Ko je bil leta 2002 popis prebivalstva, nam je šlo lažje. Ljudi je zanimalo le to, zakaj smo na terenu brez razpoznavnih rumenih kapic. Da bi svoj prosti čas namenili štetju ptic, pa očitno pri nas še ni pojav, ki bi se ljudem zdel povsem normalen. Se posebej zato, ker se štetje večinoma opravlja v zgodnjih jutranjih urah. Zakaj sploh popisujemo? Popisovanje ptic je bazično delo, ki je pogoj, da se lahko lotimo učinkovitega varstva ptic. Ce hočemo neko vrsto varovali, moramo najprej vedeti, kje živi. Šele od tega trenutka se nam odprejo možnosti za konkretnejše naravovarstvene raziskave in prizadevanja. Brez poznavanja razširjenosti ptic torej ne gre. Kako bomo varovali nekaj, če niti ne vemo, kje je če sploh je? Kje in koliko sta torej osnovni vprašanji. Na obe bomo v društvu skušali odgovoriti z Novim omilološkim atlasom gnezdilk Slovenije (NOAGS), za katerega letos popisujemo že četrto leto. Popis opravljamo po treh metodah, ki se med seboj dopolnjujejo. Osnovni dve metodi sta popis razširjenosti in popis Številčnosti. Pri prvi je cilj zbrati čim več vrst, ki gnezdijo v izbranem kvadratu. Popis je stimulativen, saj je za popisovalca velik izziv. Odkriti vse gnezdeče vrste v kvadratu je daleč od preproste naloge. Osnovno navodilo za uspeh se glasi: različna mesta, različni časi. To pomeni, da moramo obiskati čim več različnih habitatov v kvadratu, po možnosti ob različnem času. Pri popisu številčnosti pa nas tudi zanima, koliko ptičje na določenem območju. Zaradi obvladljivosti so območja štetja razmeroma majhna. Gre za pasove ob popisni poti oz. transektu. Metoda je primerna predvsem za popis pogostih vrst. Pri redkih vrstah pa je poleg obeh popisov izjemnega pomena tudi beleženje posameznih opazovanj. Vsekakor velja, da več glav več vidi. A neobhodno velja tudi pravilo, da se opazovanje spremeni v podatek šele, ko ga zapišemo. Res je, da največ podatkov zberemo na ciljnih popisih, pa vendarle lahko veliko prispevajo ludi naša naključna opazovanja. Če nam jih le uspe pretvoriti iz opa zovanj v podatke. Zaradi tega bi vas rad opogumil, da svoj ptičarski obrazec začnete izpolnjevati tudi v svojem vsak danjem življenju. I.ep primer podatkov iz zaprašenih beležk se je pokazal v akciji z naslovom 'Kje letajo belogla-vi jastrebi?'. Po komaj nekaj več kot 10 objavljenjih poda tkih o pojavljanju beloglavega jastreba pri nas nam je skupaj uspelo zbrati več kot 600 podatkov! Potrebujete še kak dokaz o pomenu zapisovanja? ■ V želji, da bi letos čim več podatkov iz vaših beležnic lahko uporabili v naravovarstvene namene, vam v prilogi revije pošiljamo obrazec za beleženje naključnih opazovanj ptic. Upamo, da vam bo popisovanje v veselje, vi pa ste lahko prepričani, da bodo zbrani podatki v korist pticam. 1: Pri popisovanju za Novi ornitološki atlas gnezdilk se po svetimo pr.iv vsem območjem. Tako bodo enakomerno popisani vsi predeli Slovenije. folo: roma/. Mihelit 2: Kako pogoste si > v resnici nekatere redke vrste v Sloveni ji, smo izvedeli šele > štetjem na transek tih. Skalni strnadi (Emberiza cia) so prav neverjetno številčni na območju, ki se vleče od Krasa preko obronkov Nanosa. Tr novskega gozda in Sabotina. do južnih predelov Julijskih Alp, toto: Tomaž Mihelič //letnik 11, številka 01, maj 2005 19 enje otoka »tujskem jezeru //Dejan Bordjan 1: Delo. ki ga ¡c na rečnih prodiščih. prvotnih gnezdiščih navadne čigre, opravljala ob visokih vodah podivjana reka. so se morale na umetnih gnezdiščih lotiti krepke roke tis tih, ki jim ni vseeno, kaj se bo z našo popu lacijo zgodilo, loto: Damijan Denac 2: Majhen otok. na katerem je še pred nekaj leti utesnjeno gnezdila kolonija navadnih čiger. je zdaj dobil konkuren ki predstavita novo upanje /a njilto vo vrnitev na Ptujsko iez.ero. ioto: Damijan Denac 3: / m isv ene. soljene platforme prihodnje leto gotovo ne bo treba odstranjevati vegetacije, loto- Damijan Denac Ko mi je Damijan Denac povedal, da bo akcija čiščenja otoka na Ptujskem jezeru potekala tudi letos, sem bil takoj pripravljen pomagati. Sam sem se je udeležil šele drugič, a združuje ljudi, ki sodelujejo že več kot desetletje - nekaterim je pomenila celo enega izmed njihovih prvih terenov. Otok, ki je bil tedaj še gnezdišče kolonije navadne čigre (Stcrna hirundo), danes poseljujejo konkurentnejši rečni galebi (Larus ridibundus). Čiščenje otoka je v prvih letih motivirala predvsem misel na ohranjanje celinske populacije čigre, do današnjega časa pa se je nadaljevala kot ena tistih tradicionalnih akcij, ki jo vodita duh prijateljstva in zavest o dobrem delu. Nedvomno jo popestrijo tudi zagreti otroci, obilo zabave in veselje ob delu na svežem zraku. Ob vsem tem pa se v upanju na ponoven čigrin razmah znova in znova porajajo ideje, kako pripravili čim primernejši prostor za njeno gnezditev. Novo upanje v obliki 830 m2 velikega otoka je zraslo prav v minuli zimi. Izdelavo otoka so omogočile Dravske eleklrame Maribor d.0.0. Letošnjo akcijo, ki je bila drugo soboto v marcu, je sprem ljala obilica snega. Ob misli na naporno delo sem se zjutraj dobro okrepčal in petnajst minut kasneje že vijugal po blatni in še nekoliko zaledeneli cesti, ki vodi do nasipa Ptujskega jezera. Avtomobile smo parkirali kakšnih petsto metrov pred ciljem, saj je bila cesta dalje neprevozna. Namig za to smo dobili ob pogledu na iztirjeni avtomobil, ki ga Zeljku ni uspelo ohraniti na cesli. Tako smo morali vse orodje in vreče soli na breg prenesti v rokah in na ple čih. K sreči je vsaj Damijanu uspelo pripeljati do cilja. On je namreč imel čoln, ki bi ga bilo precej težje nositi do mesta izplutja. Naposled je bil čoln v vodi, Damijan za krmilom, za njim pa je v čoln poskakala še polovica navzočih. vključno z Željkom, našim podiralcem dreves. Akcija je stekla in tudi drugi smo si želeli videti, kakšno delo so nam dali sneg, galebi in rastje. Prvi paket delavcev je bil z muko dostavljen na otok, saj se je v čoln upiral izredno močan veter. V drugem paketu smo se že pripravljali na to, da bo čolnar tudi nas prepeljal na otok, pa smo lahko le nemočno opazovali, kako pluje proti nasprotnemu nasipu jezera. Odpravljali smo se, da gremo ponj, potem pa smo dobili informacijo, da je zatajil motor čolna. A k sreči ni bilo nič takega, česar ne bi bilo mogoče popraviti z navadnim žebljem. Ko srno tudi mi vendarle pripluli na otok, je bilo po zaslugi prvih skoraj vse grmovje in drevje na kolenih in /.brano na kupu. Še mi smo se lotili odstranjevanja rastlinske bio mase, ki je ob izdatni pomoči iztrebkov in izbljuvkov rečnih galebov nastala v zadnjih dveh letih. Z Damijanom sva šla pogledat še dve betonski ploščadi daljnovoda. Ena izmed njiju je bila edino gnezdišče za celinsko populacijo navadnih čiger leta 2004 v Sloveniji. Že od daleč je bilo mogoče videti, da na teh daljnovodih prezimujejo kormo-rani (Pha!acrocorax carbo), saj je bila na ploščadih tudi do deset centimetrov debela plast gvana in njihovih izbljuvkov. Gnezdišči sva hitro pregledala in izmerila nekatere parametre, nato pa sva se vrnila na otok in se pridružila vestnim delavcem. In rezultat dela? Odstranjeni nadzemni deli grmovja, odstranjena desetcentimetrska plast humusa in korenin na dveh tretjinah otoka ter nastavljen eksperiment s soljo za nadzor vegetacije. Sol naj bi preprečevala razrast vegetacije, tako da bi se dlje časa ohranjale ugodne razmere na gnezdišču. Podobni ukrepi so v tujini povsem običajni in so sestavni del upravljanja, brez katerega bi vrste, kot je navadna čigra, marsikje izumrle. Po opravljenem delu smo si skupaj ogledali tudi novo zgrajeni otok, ki čaka na prvo gnezditveno kolonijo navadne čigre. Že med samim delom, še bolj pa med obedom, ki so ga gostoljubno pripra vili pri Matjažu, smo snovali nove ideje, kako bi v prihodnje čistili zdaj precej večjo površino, ki je za ročno delo golovo prevelik zalogaj. 20 Svet ptic Kmetje in upravljanje posebnih traviščnih tatov v Sloveniji //Andrej Medved V okviru Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 se bo v letu 2005 znotraj Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) uresničeval tudi ukrep Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov ali t.i. ukrep 'HAB'. ki mu na Društvu za opazovanje in proueeva nit- ptic Slovenije namenjamo posebno pozornost. Kmetijsko okoljski ukrep HAB se financira iz naslova Programa razvoja podeželja 2004 - 2006, v katerem je zapisano, da ta 7 vidika trenutnih problemov kmetijstva odseva ekološko in socialno funkcijo kmetijstva, ki prispevata k ohranjanju podeželja in bogate biolske raznovrstnosti podeželskih območij. Nanj se lahko prijavijo kmetje, ki imajo svoja kmetijska zemljišča oziroma travnike in pašnike na ekološko pomembnih območjih (EPO), med katera spadajo tudi zelo aktualna posebna varstvena območja (območja Xatu-ra 2000). Še prav posebno pozornost pa temu ukrepu pripisujemo na prednostnih travniških območjih, kjer prebiva kosec (Crex crex). Ljubljanskem barju. Cerkniškem jezeru. Dolini Reke, Porečju Nanoščice, Planinskem polju ter v lovsih. \'a območjih Snežnik Pivka in Breginjski Stol -Planja pa je primernejši drug, podoben ukrep v okviru SKOP. in sicer Ohranjanje ekstenzivnega travinja (H I A). Osnovni namen kmetijsko okoljskega ukrepa IIAB je vzdr zevanje in upravljanje za ptice pomembnih strukturnih elementov kulturne agrarne krajine ob kontrolirani obtežbi travnikov in pašnikov z živino, ki mora znašati med 0,5 in 1.9 GVŽ/ha1. Med strukturne elemente sodijo nepoko-seni pasovi ob robovih travnika, mejice ali poljske žive meje in drevesne ali grmovne skupine na travnikih oziroma pašnikih. Kmet je dolžan pri uresničevanju ukrepa upoštevali tudi načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju kmetijskih zemljišč in varstvu rastlin ter načela dobre ga gospodarja'. V sami kmetijski praksi to pomeni, da kmet lahko pridobi posebne finančne vzpodbude s strani Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če na svojem kmetijskem gospodarstvu redno vzdržuje travnike in pašnike tako. da se ne zaraščajo-', če na pašnikih opravlja nadzorovano pašo in s tem preprečuje prekomer no obtežbo z živino, če 7. vzdrževanjem mejic ob mejah vodotokov, parcel ali poti zagotavlja zadostna zatočišča za ptice in druge živali ter če travnikov ne kosi pred 15. juli jem. Po priporočilih DOPPS-a naj kmet upošteva tudi pti cam prijazne načine košnje, kot sta košnja od sredine travnika proti zunanjim robovom in košnja z ene strani travnika proti drugi strani, katerih dejansko izvajanje v praksi je močno odvisno od strojne opremljenosti kmeta in raz drobljene parcelacije, ki velja za splošno oviro večine kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Ce se dotaknemo še finančne plati uresničevanja ukrepov za ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, lahko zaključimo, da država kmetu za izvajanje ukrepa HAB na ekstenzivnih vlažnih travnikih, ki so hkrati tudi večinoma območja z omejeni mi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo, npr. na Ljubljanskem barju, namenja v letu 2005 za približno 200 EUR4 neposrednih plačil na hektar površine. Plačilo je namenjeno pokritju dodatnih stroškov upravljanja travnikov in pašnikov, ki jih ima kmet zaradi izvajanja pticam prijaz nih kmetijskih tehnik, kritju izpada dohodka, in naj bi vsebovalo tudi dodaten stimulativni učinek. \'led trenutno najaktualnejšimi zadevami s področja evropskega kmetijstva in razvoja podeželja je priprava nove uredbe Evropskega sveta o podporah razvoju podeže Ija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007 - 2013. iz katerega se financirajo tudi pticam prijazni kmetijsko okoljski ukrepi. Poleg državne strategije bo ta rabila kot osnova za obliko vanje Programov razvoja podeželja, v katere bo z letom 2007 moč vključiti tudi povsem nove vrste neposrednih plačil, med katerimi so tudi posebne podpore kmetom ¡11 gozdarjem za uresničevanje upravljavskih smernic na posebnih varstvenih območjih Nalura 2000. Na DOPPS u aktivno spremljamo pripravljanje novega strateškega okvira, ki je tudi podlaga za aktivno varstvo ptic kulturne agrarne krajine. • 1: Pticam prijazen kmet Tone UršiO iz Iške l.oke in Alenka Bratuša Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije. Preusmerjanje kmetij v ekološko pridelavo ie pomembno tudi z vidika ohranjanja travniškega hahitata na Ljubljanskem barju. lom Andrej Medved 2: Upravljanji ,ks tenzivnih travnikov na Ljubljanskem barju. Pozna košnja po 1 juliju zagotav Ija uspešno gnezdenje travniških vrst ptic kot je na primer kosec fCVf.v ovx). loto: Andrej Medved 3: takšni travniki na Ljubljanskem barju gostij« številne travniške vrste pik med kalerimi so mnoge ogrožene, foto: Kva Vukelič 1 Krrtt-tijskj k,l2ali'C(,VŽ/ha pomeni števil" ulov veJike živine na hektar travnika ali p.¡-¡lika Fnola i ( V/, ¡t* enaki, vredna y žive teže ¿¡vali, 1 Se/.njiu priporočil uvajanja dobre kmetijske prakse in dobrega a je dostopen jia spletnih slrancii Ministr stva KS za kmetivilvo. gozdarstvo in prehrano hll^. Svvvvv.gov.si nikgp''s!o'skop ' To področje ureja tudi novo spreteta t 'redba <"> predpisanih /.aiuevah ravnanja ter dobrih km>.:iU..:i n.. .k. »3 jsk i h pogojih pri kmetovanji; ifr.l.KS st.u :ocs; mana pod imenom Uredba.' navzkrižni skladnosti aii .ros; - nmpli ance (engl.) 1 IVedba o plačilih /a ukrepi Programa ra/.vuu |iotle>elja /.t RejumliV Slovenijo jim ; /.i' . V i.V.V:.-il.t(u'J(x)S //letnik 11, številka 01, maj 2005 21 s. v. ? I Stane in Drago Jazbinšek -Aviana 2005 //Dušan Klenovšek 1: l.v/binškova jajjla na je prvič v svojem življenju »v/.tvetela« karsredi zime. foto; Tomaž Mihelič 2: Drago in Stane [azbinšek sla se iskre no razveselila plaket, ki sta jih v zahvalo za lep sprejem pinož in njihovih občudoval cev prejela na skup •¡lini, 14. ¿oos. v Biološkem središču v Ljubljani. foto: Dušan Kienov šek Od 15. novembra 2004 da! je je g. Drago jazbinšek opazoval, kako se v poznem popoldnevu prek njegove hiše spreleta vajo nenavadno velike jate majhnih ptic. Sledil jim je mimo hiše brata Staneta in skupaj sta ugotovila, da letijo proti gozdu na drugi strani travnate doline. Radovednost in želja, da za čarobnost ptičjega spektakla izve še kdo, sta mu narekovali, da pokliče v pisarno DOPPS a. Tu so na podlagi Dragovega opisa pravilno sklepali, da gre za pinože. Prvega decembra sta Drago in Stane večerni spektakel prvič delila s člani DOPPS a, TV Slovenija pa je novico o milijonski jati prenesla po vsej Sloveniji. Prvi obiskovalci, ki so se vračali iz Mange, so z navdušenim pripovedovanjem okužili druge. Skupine ljudi, ki so ob večerih in jutrih očarane sle dile zračnim akrobacijam teh plic, so se večale. V januarju je ob vikendih s travnika v nebo zrlo tudi prek 400 ljudi. Prišli so tudi z Madžarske, i/ Italije, Francije in še od kod. Tudi celi razredi nekaterih bližnjih šol. Vedno sta bila med njimi tudi Slane ¡11 Drago. Odgovarjala sta na številna vpra šanja, ki so deževala od mladih in starejših, prekaljenih ornitologov 111 ljudi, ki so prvič opazovali ptice, novinarjev in še koga. V njunih odgovorih se je kljub pomanjkanju ornitološkega znanja čutila ljubezen in spoštovanje, ki ju čutita do ptic in celotne narave, iz besed si hitro ugotovil, da sta, tako kot večina vaščanov Mange, pinože sprejela kot svoje drage stare prijatelje. Razveseli la sta se zgibank in razglednic. ki sta jih delila med ljudmi. Za Silveslrovo sta bila žalostna, saj je ob pokanju raket in petard pinože zajela panika, zaradi katere jih precej ni dočakalo jutra. Vsako jutro ob njihovem odhodu sta jih opazovala z upanjem, da se popoldne spet snidejo. Stane je vsako noč skozi okno poslušal njihov ščebet in že tedaj pravil, da jih bo pogrešal, ko odletijo. Februarski sneg jih je res prisilil, da se razkropi jo po vsej Sloveniji, a se je ob otoplitvi del jate vrnil. Nazadnje nekaj deset pinož 14. marca. Stane in Drago živita pod vznožjem Bohorja vse življenje. Stane si je služil kruh kol gozdni delavec, že so let je tudi član Lovske družine. Spominja se časov, ko so bili gozdni jerebi še številni, spominja se gamsov rta Skalici, žal pa so bili to tudi časi, ko so še podeljevali nagrade za pobite ujede. Ni mu bilo za trofeje, ubijanje, užival je v opazovanju življenja v gozdu, počaščen, da ima priložnost videti, kar je večini ljudi v njihovem hitenju neopazno. Njegova jablana na Tobu gozda je postala najbolj fotografirano drevo zaradi tisočerih pinož. Vesel je, da je ni pred leti podrl. Bratova pot je precej drugačna. Osnovnošolec, večinoma v bližnji Planini, je poučeval športno vzgojo. Čebele in v zadnjem času konji mu omogočajo, da veliko ur preži vi v valoviti kozjanski pokrajini. Njuna nesebičnost in očaranost nad pinožami sta omogočili množici ljudi, da so to zimo doživeli enega izmed naravnih čudes. Tisoči so slišali za Mango, Planino, mnogi so prvič prišli v ta čudoviti del Slovenije. Tudi sama sta se srečala s številnimi znanci, pri jalelji, ki jih nista videla že leta. Spoznala pa sta tudi števil ne nove, za katere upata, da se še vrnejo. A najbolj težko pričakovani prijatelji, za katerimi bosta jeseni obračala glavo, so vsekakor pinože. Drobne, pisane skandinavske gostje so v Dragu in Stanetu dobile prava prijatelja. Navijam za njihovo vrnitev, to bo prava Aviana za oba! 22 Svet ptic Osamljeni ptičji mladiči: so zapuščeni in potrebujejo pomoč? j;7/Cvel Cvetka Marhold Pomlad je obdobje, ki s svojo podobo izžareva izredno lepoto narave. Tega letnega časa se vsako leto znova veselimo, kajti vrnejo se ptice selivke in ponovno nas na sprehodih spremlja ptičja simfonija. To je tudi en od razlogov, da po dolgi mrzli zimi v naravo radi pogosteje zahajamo. Xa takšnih sprehodih, in tudi na domačem vrtu, se zgodi, da opazimo ptičje mladiče zunaj gnezda. Razumljivo je, da se v nas vzbudi želja, da bi nebogljencem pomagali. Odločitve. na kakšen način, so še posebej težavne, če ne pozna mo njegove govorice. /\iična komunikacija med starši in mladiči Ptice se med seboj sporazumevajo predvsem vidno in zvočno. V gozdovih, kjer se med seboj ne vidijo, je zvočna izmenjava informacij ključnega pomena. Sluh je pri večini ptic dobro razvit in med vretenčarji imajo največje glasolvorne sposobnosti, kar jim omogoča zapleteno zvočno komunika cijo. S petjem in oglašanjem vzbujajo pozornost partnerja, odganjajo druge ptice s svojega teritorija, se med seboj opozarjajo na nevarnost in ohranjajo medsebojni stik. Zvočni stik staršev mladiči je še posebno pomemben za uspešno v/rejo zaroda in je na izredno visoki ravni. Znano je, da nekatere vrste ptic natančno ločijo oglašanje svojih mladi čev od oglašanja njihovih vrstnikov. Ljudje se takšnega načina sporazumevanja ptic prav gotovo ne zavedamo dovolj. Pogosto zato zmotno mislimo, da so mladiči, ki smo jih našli zunaj gnezda, zapuščeni. A starši najdenčkov so najverjetneje v bližnjem kritju, od koder jih opazujejo in z njimi ohranjajo stik z oglašanjem, ki smo ga mi morda preslišali. Ptičji par, ki ima mladiče, je namreč bolj boječ in občutljivejši, zalo se pred morebitno prihajajočo nevarnostjo, tudi pred človekom, največkrat umakne od mladičev. Voh v življenju ptic nima posebnega pomena, zato se ni treba bati, da bodo mladiče, ki smo se jih dotaknili, starši zapustili. Bolj kol takšna skrb je pomembna presoja, v kakšnem primeru in kako naj se reševanja sploh lotimo. Pomagajmo le mladičem, za katere ocenimo, da so lahek plen različnih plenilcev. To je pogosto v primerih, ko jih najdemo na tleh in še ne znajo vzleteti. Če je le mogoče, jih vrnemo v gnezdo. l'ri vračanju mladičev v gnezdo se moramo zavedati, da nekateri starsi sami izločijo mladiče iz gnezda zaradi bolezni, pomanjkanja hrane in drugih razlogov. V takšnih primerih bodo vrnjenega mladiča slarši vnovič izločili. Ta pojav dobro poznamo pri belih štor kljah. V primerih, ko nam gnezdo ni dostopno ali pa ga ne najde mo, mladiče položimo na mesto, kjer bodo pred plenilci varnejši. Pri iskanju primernega prostora za mladiče upoštevajmo tudi njihovo varovalno barvo. 1'odubno ravnamo z mladiči iz razdrtega gnezda, ki smo jih našli na tleh. Starši bodo nam neopazno s pomočjo zvočne komunikacije našli svoje mladiče in jim prinašali hrano. Mladičev, ki niso vidno poškodovani, ne odvzamemo iz narave, saj imajo v domači oskrbi le omejene možnosti preživetja. V naravi pustimo tudi tisle mladiče, za kalere presodimo, da je njihova poškodba tako huda, da kljub strokovni oskrbi ne bodo zmožni samostojnega življenja. Pred vsakim rokovanjem z. mladiči je potreben tehten pre mislek, saj lahko v dobri želji, da bi pomagali, povzročimo več škode kot koristi. Posebej pomembno je previdnejše ravnanje z mladiči ogroženih vrst plic. V primerih, ko niste prepričani o uspehu svoje pomoči, se pred ukrepanjem raje posvetujte s strokovnjaki z DOPPS-a. Kontaktne osebe so dosegljive na telefonsko številko oi 426 58 75. 1: Predno napravi mo prvi korak k reše-vanju najdenega pik jega mladiča, dobro premislimo, kakšen naj ho Če «cvetno, kaj storiti, se raje pti svetujmo s strokovnjakom, toto; Tomaž Mihciič 2: Ml. d i mi n.ijbo lfeoskrbljeiu.ee so na varnem v gnezdu. Vendar siarši mladi čev. ki padejo iz gnez Jj nt' /.ipuslij.'. Judi tedaj jim prinašajo brano. Na sliki je sr pitna listnica fAcrv-■ i'Fhtilus scir/rcicius). lolo: Bojan Marčeta Raz vi j m o posluh /.1 pomoč najdenčkom Najdeni mladič navadno ne potrebuje naše posebne oskrbe. saj najverjetneje ni zapuščen. Z dobršno mero razsodnosti pa bo naša pomoč kljub vsemu lahko dobrodošla. //letnik 11, številka 01, maj 2005 23 Črna liska iz postojnskega podzemlja 1: 1 isk.l jr izgubi la v črnini postojn skcga podzemlja, loto: Slavko 1'olak 2: l.mii.i spusta lisko na svobodo, foto. Slavko Polak V letu 200^ in 2004 sem pomagal absolventki biologije Luciji Ramšak pri njenih raziskavah za diplomsko nalogo na temo primerjave podzemeljskega živalstva Postojnske in Otoške jame. V enoletni študiji sva ugotovila marsikaj zanimivega, včasih že kar presenetljivega, toda pripetljaj 27. februarja leta 2004 je presegel najino domišljijo. Ob pregledovanju drobnih živalic, nalovljenih v nastavljene pasti ob bregu podzemeljske reke Pivke, v spodnji etaži Postojnske jame v rovu, imenovanem Spodnji Tartarus, je zunaj dometa najinih šibkih luči LED. sicer prav blizu najinih glav, nekaj zaprhutalo. Prvo, na kar sem pomislil, je bilo, da se je utrgal kak kapnik in padel v ilovico blizu mene. Naslednji hip se je prav pred šibko naglavno lučko prikazala liska in me. občutek sem dobil, vprašujoče pogledala, češ: »Kje pa hodite, tu sem v popolni temi že cel teden!« Nevajene svetlobe sem jo brez težav zgrabil za noge. Malo se je sicer drla in me boleče kljuvala v prste. Potisnil sem jo Luciji v roke in naredil nekaj digitalnih posnetkov. K sreči sva bila tega dne že pri kraju najinih raziskav. L.isko sva spravila v Lucijin nahrbtnik in jo s turističnim jamskim vlakom odpeljala iz jame. Lucija se je sicer muzala ob misli, da po Postojnski jami nosi »živo kuro« v nahrbtniku. Zunaj je bila prava zima, vendar racam pred Postojnsko jamo obiskovalci redno nosijo star kruh, tako da so že prav domače. Lucija je odprla zadrgo nahrbtnika in liska je poletela ter se pomešala med race mlakarice. Takoj je zače la iskati hrano. Drugih lisk tedaj ni bilo v bližini, so pa bile tam kak teden prej, preden je zapade! obilni sneg. In razlaga pripetljaja: Liske se občasno zadržujejo prav pred vhodom v Postojnsko jamo oziroma okoli ponora reke Pivke v temno podzemlje. Mogoče liske iščejo hrano tudi na samem ponoru ali pa se tu zadržujejo in prenočujejo zaradi zmernejše jamske temperature. Močni tok reke ie lisko odnesel v podzemlje, kjer pa je v popolni temi izgu- bila orientacijo in mogoče še plavala s tokom. Kraj. kjer sva jo našla, je kak kilometer oddaljen od vhoda. Verjetno je kar nekaj dni - zadnjič sva ta del jame obsikala iri tedne predtem preživela v popolni temi. Vode je imela dovolj in bržkone je imela tudi zadosti tolšče za dolgi post. Na ujeti liski sicer ni bilo vidnih znakov izčrpanosti. Revica je pritavala k prvi svetlobi, ki ji je prišla naproti, in zgodba je imela srečen konec. Kaj takega pa se najbrž ni zgodilo prvič. O črnih racah, ki jih občasno visoka voda bruha iz kraškega podzemlja ob Cerkniškem jezeru, poroča že Valvasor. Poroča tudi, da so jih domačini lovili za mast. foannes Scopoli pa je v svojem pismu Carlu Linneju leta 1762 povsem resno zapisal: »V podzemnih jamah Kranjske živi nenavadna vrsta race, Anas lucifuga, ki je ne poznaš in ti jo bom nemudoma poslal, ko jo dobim...« Tudi če bi bil I .mre še živ, mu danes črne račke - liske iz Postojnskega podzemlja ne bi poslali! Za člane Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo pripravili spomladansko ugodnost! Uveljavljate lahko 10% popust pri nakupih v trgovini Annapurna na Krakovskem nasipu 4 v Ljubljani. Trgovina ponuja vse za planinstvo, popotništvo, turno smuko, jamarstvo, alpinizem, na policah trgovine pa boste prav gotovo našli tudi primerno obleko, obutev in opremo, ki jo potrebujete pri opazovanju ptic. 24 Svet ptic ROBERT BURTON VODNIK Predmestni vrt VtUU tKKAf -r laf^fgatk ~a m rr>V infJ nt ^k^. ,„ r.., V .L..i Ml ,T«I. "I („hrg.-U. y («V^ h k» m jrtja.-iil pndllinttil vrl « i pcgMla |» «o»lu. H » j^^^gV tumm.i Rvlj:n>U m..-^. """"*.','. 'iSflflht vfinlN MMII ftnlm*iuto«i * p» pinlt m*|i i»J Ji>*c 4j jciiiiI nkl|>< »k» Wi a» *ii A «hlif.« pc*t»!. r. »f-.!■ taiii-M» rJiHi. 4r»»»M' »p™ K>i«H«! 1 i. m( It rv-lnA ta»«:« | ml M lefcinirunl • t*nrt bil» imVtim «(»w«W. i ilp« U.w ■tualiui aliit.ii •IJ-» | Ji«p ¡»««. nk» pujirl «•! nuWi &»t»n« p«fct»' m »rt** p» i.«.ilitvi i|rt*ti»i»» Milu« M«r» |>iouU'v>tn^Kn:\ii:i| V Mi n 1■. OJ-^MT» trm »C W>1» <*l »j m, prfimrf« «.<•!•{» vr . H »i fiic* »lifrr.ilr.fi |Vt'<»i r»ilt*m* Vrj1mhi .'«■«.» «n J« juu «rltrniM» Mjn^jnimrt.! Irtta K^o iv Ir (ilr. i««"' »iy»)ii,ili >ikI»«>-'Ji hi^J. 4i.lri;» kc|iX* / x.lowir,l» k bok ti.^un wr. P.iika. »^■¡.•Jl 11,1 pt-pilo rrii m* ml* pan/i* uteh. KV* <«' •••*>« Burton, R. <2005): Življenje s ptiči. Vodnik. Slovenska izdaja. Kranj, Narava. 228 str., ISBN: 961-91407-3-7. Cena za člane DOPPS 4.500,- SIT, v prosti prodaji 5.400,- SIT Misel u opazovanju ptic vsaj v Sloveniji zaenkrat najpogosteje povežemo z odpravo na bolj ali manj zahteven teren. Da nekatere vrste lahko opazujemo tudi okoli domov, seveda vemo. Marsikdaj pa se ne zavedamo, da bi okolico doma lahko le nekoliko preuredili in že bi postala privlačnejša /.a mnoge ptice, ki jih srečujemo v naravi nedaleč stran. Založba Narava je v mesecu marcu izdala drugo knjigo o pticah, z naslovom Življenje s ptiči. Vodnik, ki na 228 barvnih straneh natrosi tisoč in en razlog, da prestopimo prag hiše in obtičimo na vrtu. Knjiga je prevod angleškega izvirnika, ki je plod dolgoletne otoške tradicije opazovanja in preučevanja ptic. V njej je na ta račun sicer čutiti kanček pomanjkanja domačnosti, a številne izvirne ideje in pre mišljeni nasveti zlahka razburkajo domišljijo slehernega ljubitelja ptic in domačega vrta. Vodnik nam v prvem delu predstavi osnovne življenjske potrebe ptic: hrano, vodo in prostor za gnezdenje. Seznani nas s krmilnicami in njihovo izdelavo, pripravo ptičje hrane, ureditvijo napajalnikov, izdelovanjem in nameščanjem gnezdilnic. Pri vsem tem nas ne pozabi opozoriti na to, da je tako urejen vrt sicer privlačna, a zelo nepopolna imitacija naravnega okolja prostoživečih ptic. Razkriva nam pasti, ki bi bile za ptice lahko usodne in nas uči, kako nevarnost lahko omilimo. Od teh najbolj osnovnih pripo močkov' za privabljanje ptic nas vodnik naposled popelje v svet bogato zaraščenih vrtov, kjer predstavi pticam ljube drevesne, grmovne in zeliščne vrste, primerne za tak ali drugačen tip vrla. Nadalje izvemo, kako ptice, ki smo jih privabili, opazujemo, preučujemo in fotografiramo in kakšno opremo pri tem potrebujemo. Kateri del življenja ptice smo pri tem ujeli in kakšen je pomen tega trenutka v njem, spoznamo v podrobni predstavitvi ptičjega vedenja. Da pa za prepoznavanje ptic okoli doma ne potrebujemo še enega priročnika, se vodnik sklene z nazorno predsla vitvijo več kot 60 najpogostejših pernatih obiskovalcev naših vrtov. Kakšen del svojega življenja bomo delili s pticami, je odvis no od našega interesa. Vodnik nam ponuja zamisli, ki jih lahko uresničimo takorekoč spotoma, ali pa nas popelje v pravo pustolovščino odkrivanja ptičjega sveta, in to kar z domačega praga. Urša Koče Postani član DOPPS, pridruži se nam! Želite prispevati k ohranjanju našega naravnega bogastva in k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave? Morda /eliti; aktivno sodelovati v omitoloških ¡11 naravovarstvenih projektih? Ali pa si /elite le prijetne družbe z drugimi ljubitelji ptic in narave? Vse to vam prinaša članstvo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS. Poleg že omenjenih možnosti se bosle lahko brezplačno udeleževali številnih izobraževalnih izletov in predavanj sirom Slovenije ter prejemali revijo Svej ptic, prvo slovensko poljudno revijo o pticah. Mogoče vas zanima strokov no delo in se boste odločili še za Acrocephalus. Naše poslanstvo: je varovanje ptic in njihovih habitatov. 'Pega uresničujemo s skupnimi močni, zato je prav vsak posameznik pomemben \ len verige, v kateri lahko pripomo re k varstvu narave. Svojo namero o včlanitvi sporočite na r.aš naslov: DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, e-mail: dopps(3>dopps-dru stvo.si ali nas pokličite na 01 426 58 75. Poslali vam bomo pristopni paket. Postali boste del organizacije, ki deluje v javnem interesu varstva narave in in je partner svetovne zveze za varstvo ptic. S tem boste storili uslugo pticam, naravi in nenazadnje tudi ljudem. //letnik 11, številka 01, maj 2005 25 Ptice za nas //Tomaž Mihelič 1: r i"/f (h h/. 'In >}!Onlifrin(]iihl)rCi nas Iclos razveselile s svojo množičnostjo. Pri leni je prav. dj se zavemo, da nas plue prav vsak dan iazveseljuje|ci s svoji mi barvami, pesmimi in letom. Ha bi bilo še dolgo tako. lolo:Tomaž Mihelič 2: i )troti >,> ponava di tisti, ki ne skrivajo navdušenja. Pri opa zovanju pinož m- niso mogli zadržali niti odrasli loto:Tomaž. Mihelič 3: Wk.itere ptice lahko opazujemo i/ neposredne bližine, ne da bi jih pri tem motili. Mormon (h'merculct arcliai) je zalo tipična tarča folivgrafov in opazo va I cev. foto: Tomaž Mihelič Če si pred leti dejal, da se opazovanje ptic kot prostočasna dejavnost utegne razmahniti tudi v Sloveniji,si bil deležen posmeha. Še do pred kratkim je veljalo prepričanje, da so 'twitching' (v prenesenem pomenu v angleškem jeziku 'lov na ptičje vrste) in podobne aktivnosti lastne samo raz vitemu zahodu. Tudi terenske izkušnje peščice čudakov, ki so svoj prosti čas začeli posvečati opazovanju ptic, so to nesporno potrjevale. »Kaj pa delate?« je bilo pogosto sliša ti. Ko si poajsnil. kaj je naprava na trinožnem stojalu in zakaj že nekaj ur zreš skozi njo, pa je bilo slišati samo »Aha, ptice.« \a Primorskem pa »Ben,dobro.« Misel, kako vendar lahko odrasel, zdrav človek opazuje ptice, so nam navadno iz vljudnosti prihranili. Danes je odziv domačinov že velikokrat drugačen. »Ptice, kaj?« je vse pogostejši pozdravni nagovor, kmalu za tem pa nam nič kaj sramežljivo v debali priznajo, da tudi njim veliko pomenijo. Vedo. kdaj se vrnejo lastovke, vedo, da čuka že dolgo ni več. in da je šlrk lani speljal toliko in toliko mladičev. I)a so ptice ena izmed najbolj ljubkih stvaritev narave, ki nas obdaja prav na vsakem koraku, se je začelo zavedati vse več ljudi in prav to je razlog, da se je tudi v Sloveniji začela kultura prostočasnega opazovanja ptic. Danes marsikomu glavni cilj trekinga ni več osvojili vrh dvatisočaka in razgled z njega, ali pa pretakanje znoja in adrenalinsko zadevanje. Narava marsikomu ni več zgolj poligon. Vse več ljudi se zaveda njenih vrednot, ki prinašajo sprostitev in pomiritev. Ptice v naši zavesti niso naključje. Na vprašanje »Kaj slišite?«, potem 1«) smo v gozdu zaprli oči, je večina šoiarčkov kot iz topa izstrelila: »Ptice!« In res je nekje daleč pel carar, tik ob nas pa se je svarilno oglašala taščica. Nihče ni omenil hrupa, ki se je zlival na nas z oddaljene avtoceste. Ptice nas s svojim petjem spremljajo povsod in vrlina prepoznavanja ptičjih glasov je poleg znanstvenih razsežnosti dobila tudi povsem vsakdanji, ljubiteljski pomen. Če poznamo glasove ptic ali pa če se jih samo zavedamo, nam bodo pele na poti v službo, pri prekopavanju vrta in na nedeljskem izletu. Ptice pa ne slovijo samo po svojih pesmih. Čudimo se lahko njihovim barvam, jim zavidamo sposobnost letenja... Že samo to, da obstajajo, je dovolj, da se jih odpravi opazovat vse več ljudi. Če dandanes obiščemo kraje, ki so bili pred leti pionirsko opisani v Vodniku po .Mednarodno pomembnih območjih za ptice v Sloveniji (DOPPS, Mobitel 1999). bomo ugotovi li. da se je opazovanje plic v Sloveniji resnično razmahni lo. Na terenu bomo dnevno srečevali ljudi, tudi ob slabem vremenu. Spomnim se pogovora z vratarjem iz Droge ob Sečoveljskih solinah, ko sem mu pred dobrimi desetimi leti razlagal, da grem v soline opazovat ptice. »|a. ja. prejš nji teden je bil tudi en tak,« mi je pojasnil. Danes nas na vstopu v Sečoveljske soline pričaka vstopnica, l udi v bliž njem Škocjanskem zatoku bomo dnevno srečali kar nekaj sprehajalcev z daljnogledi in teleskopi. V ospredju je še vedno predvsem opazovanje, vendar povsem logično lahko napovemo, da se bo v naslednjih letih razvila tudi kultura prostočasnega poslušanja plic. Letošnja zima je bila za opazovanje ptic izjemna. Ne le zaradi krmilnic, ki so se šibilc pod nogami številnih vrst. Pravo ptičarsko obsedenost je med ljudmi sprožila dvomi lijonska jata pinož, ki je zimovala v okolici Bohorja. Prvič je počilo tudi v Sloveniji: po več kol 400 ljudi se je ob januarskih večerih zbralo pri opazovanju pinož, ki so v ogrom nih jatah prihajale na skupno prenočišče. Bilo je res nepo zabno. Ne samo zaradi ptic. Nepozabno je bilo opazovati obraze tistih, ki so jih prišli pogledat. Niso mogli skrivati navdušenja in očitno so bili hvaležni, da jim je bilo dano opazovati ta naravni pojav. Med njimi je bil skoraj vsakodnevno tudi Dušan Klenovšek, ki ptičjo mrzlico opisuje takole: »To so bili dnevi, ko se je v mali Mangi ustavljalo na dese line avtomobilov in so se zbirale sloglave množice ljudi, ki so potem kljub mrazu potrpežljivo zrle v popoldansko nebo v pričakovanju čudeža narave. Predstave, ki ti je ponujena verjetno le enkrat v življenju in je ne smeš zamuditi. Minule so minevale v tihih pogovorih, vprašanjih, tudi opaženih dvomih v očeh. Fotografi in snemalci so pri pravljali opremo ter iskali najboljše položaje. Domačina 26 Svet ptic Drag« in Stane Jazbinšek sta z optimističnim nasmehom razblinila dvome s prepričljivimi besedami: »Čez 15 minut«, »še deset minut« in »Poglejte tja. prve so že tu«. Potem tudi besede niso bile več potrebne. Nihče ni več veliko govoril. Oči in glave so sinhrono sledile stotisočgla-vim jatam v njihovih zračnih akrobacijah. Glasni vzdihi prebujene otroške zvedavosti so pospremili velike jate, ki so v glasnem pišu letele tik nad glavami. »Saj to ni mogoče!« so zmajevali / odprtimi usti. »To še ni nič, poglejte, nove jate še prihajajo. Še vsaj toliko... « sta poznavalsko dodala domačina. Ob prvih znakih prihajajoče noči so do tedaj lihi letalci začeli svoje pogovore, ki niso prenehali do jutranjega odhoda. 1 Ikrati so se začeli posedati v gole krošnje jelš, bukev in jablane na robu gozda. Veje so se upogni-le. krošnje kot da so zacvetele. Ljudje pa onemeli. Kamere so brnele, fotoaparati »uničevali« filme. Pogledi skozi daljnoglede in teleskope so ljudi popeljali do novih vzklikov. Polne krošnje so množico kot magnet vlekle k sebi. Predstava se je v pojenjajoči dnevni svetlobi zaključevala z umikanjem jate globlje v gozd. Množica ljudi se je manjšala. Eni polni adrenalina kot ob koncu vožnje z vlakom smrti, drugi kot da so se zbudili iz najlepših sanj. Mnogi tudi ob odhodu niso vedeli, katere ptice so krive za čudež. »Kako, pinože?« »ja, pinože. Pa pridiîe zjutraj. Nekaj povsem drugače, a ravno tako enkratno! Dvajset minut čez sedem,« so bile besede Draga in Staneta, ki so jih ponesli s seboj. in zjutraj so mnogi še v irdi temi in s premrzlimi rokami globoko v žepih čakali vzlet jate, ki se je kot mogočna reka zlila proti obsežnim gozdovom. In nihče ni odšel razočaran.« Letošnji dogodek s pinožami je torej trden dokaz, da ludi Slovencem opazovanje ptic nekaj pomeni. 1 isoči, ki smo si predstavo ogledali v živo, doživljamo ptice in naravo kot pomembno vrednoto. Verjetno je prav doživljanje lepega pogoj, da znamo te vrednote tudi ceniti. Še vedno pa se prav neverjetno zaplete, kadar hočemo vrednost ohran jene narave izmeriti. Koliko je vredna in to primerjati z vrednostjo investicij in z njimi povezanimi dobički. V hotelu smo pripravljeni plačati bistveno več za sobo s pogledom na obalo ali lepo naravo, kot pa npr. na smetišče, avtocesto... Počitniške hišice ne zidamo v okolju s smradom in hrupom. Doživljanje ohranjene narave smo enostavno pripravljeni plačati. Prav nerazumljivo pa je. da smo se namesto plačila za to, veliko težje pripravljeni odreči zaslužku. Pa saj rezultat na koncu je vendar isti, kar se denarja tiče. Bomo pa na La način za isto ceno lahko lahko marsikaj ohranili. Ne pozabimo, to delamo tudi zaradi na samih in naših zanamcev. Narava nam vrednote ponuja zastonj. Užijemo jih lahko, ne da bi ji jih odvzeli. 4: Življcnje najbolj napolnjujejo prav najpreprostejše stvari. O ptice opazujemo s takšni mi očmi. spoznamo, da so neprecenljiva vrednota. Naj vas o tem prepriča trenutek \/ življenja bele pastirice (Motacilla n/l>a). foto. Tomaž Mihelič //letnik 11, številka 01, maj 2005 27 1 'Tanja Pangerc Pomlad je in dnevi se daljšajo. Prav kmalu se bo večina naših gnezdilk ustalila v svojem poletnem domu. Sama zmeraj neučakano pričakam prihod repaljščic na Ljubljansko barje. Te živahne ptice vrabčje velikosti se na Barju v večjem številu zberejo šele v zadnji tretjini aprila. Njihov prihod iz tropske Afrike, kjer prezimujejo, natančno uravnava temperatura na selitveni poti. V letih, ko se pomlad hitro ogreje, lahko posamezne osebke opazimo celo v začetku marca. V naših krajih ostane do konca septembra, zelo redko jo opazimo tudi pozimi. 28 Svet ptic Repaljščica (Saxícola rubetra)gnezdi v zmernih geografskih širinah Evrope in centralne Azije. Pri nas je številčnejša na Ljubljanskem barju iti Cerkniškem jezeru, je značilna gnez-dilka ekstenzivnih, z žuželkami bogatih travišč od nižin do okoli 1800 m nm.v., naj bodo ta suha ali vlažna. Naseljuje tudi z zeliščno vegetacijo porasle aluvialne ravnice rek. Pomembno je, da je v takšnem odprtem biotopu bogata ponudba visokih steblik njena gostota je neposredno odvisna od njih ali drugih od okoliške vegetacije dvignjenih struktur. Na takšnih izpostavljenih mestih repaljščice pose dajo med petjem in prežanjem na plen ter se izogibajo talnim plenilcem. Repaljščica je monotipska vrsta, kar pomeni, da se ne deli na različne podvrste. Velja pa, da so repaljščice na severu area-la, denimo britanske, temnejše od naših, tiste z juga, napri-mer dalmatinske, kavkaške in alžirske, pa svetlejše. V Evropi je repaljščici najbolj soroden prosnik (Saxícola torcuata), na Kanarskih otokih pa živi endemna kanarska repaljščica (Saxícola dacotiae). Repaljščico in prosnika na Ljubljanskem barju lahko srečamo na sosednjih travnikih, raziskave drugod po Evropi pa so pokazale, da se vrsti druga druge izogibata. Samec in samica sta različno obarvana, čemur pravimo spolni dimorfizem spolna dvoličnost. Samec je v svatovskem perju, torej v času, ko ptico lahko opazujemo pri nas, na hrb tni strani telesa rjavo črn. Temno so obarvane tudi peruti in očesna maska, ki jo obroblja belina, nad očmi dobro opazna kot izrazita bela proga. Če nam samec v letu pokaže še beli lisi v perutih in bela trikotnika na bazi sicer črnega repa. repaljščice prav zagotovo ne moremo zamenjati s sorodnim prosnikom. Noge, kljun in razmeroma velike oči so temni. Grlo in prsi so opečnate barve. Samica je manj izrazitih barv. Kar je pri samcu belo. je pri samici motno rumene barve, grlo je oranžno rjavo. V zimskem perju je samec podoben samici. Če ju boste kdaj opazovali južno od Sahare, naj vam bodo vodilo ušesni krovci, ki so takrat zanesljiv razpoznavni znak. Pri samcu so rjavi do črni, pri samičkah pa svetlo rjavi. Samci začnejo prav kmalu po vrnitvi s prezimovališč s pet jem snubiti samice in označevati osnovane teritorije. Napev K. éi M, •• v ima za drozge (Turdidae) značilen, širok repertoar kitic. Te so kratke in preproste, med njimi so dobro zaznavni premori. Isto kitico le redko ponovijo dvakrat zapored. V napev vključijo elemente oglašanja in petja drugih vrst ptic ter celo okoliških kobilic in dvoživk. Pojejo z vzvišenih mest (visoke steblike. koli ograj, grmiči, vrhovi posameznih dre ves...). Najbolj rani samčki s petjem začno približno uro pred zoro. Višek petja je ob sončnem vzhodu in znova zvečer. Le samčki brez samic neutrudno pojejo prek celega dne. Z napredovanjem gnezdenja tako kot pri drugih pevkah intenzivnost petja upada. Brž ko je par osnovan, samec in samica skupaj poiščeta pri memo mesto za gnezdenje. Gnezdo zgradita na tleh, pogosto v globelici. Skrito je tako dobro, da tudi izkušen raziskovalec le stežka določi lokacijo, pa še takrat ga včasih, tudi če stoji prav pred njim, ne vidi. 'Zato je treba dobro preudarni, ali je takšno dejanje upravičeno, saj pri iskanju vedno tvegamo. da gnezdo lahko tudi pohodimo in s tem uničimo zarod. Gnezdo, skodelico iz bilk. mahu in ostankov listja, samica splete v 2-s dneh. Lahko je obloženo z. dlako (pogosto od živine). Samec redko pomaga pri graditvi gnezda. Samico le spremlja, zraven poje, včasih celo izbere gradivo, a ga sam ne odnese v gnezdo. Samica v času enega do dveh dni v gnezdo leže 2 12. najpogosteje pa b modro zelenih jajc veli kosti nekoliko zajetnejših lešnikov. Krhke lupinice lahko včasih najdemo na poti. kamor so jih po izvalilvi mladičev odnesle odrasle ptice. 11. gnezda jih odnesejo zato, da ga ne bi izdale. Vali izključno samica, kar traja 11 15 dni. Samica v zadnjih dneh valjenja ne zapusti gnezda. Znano je celo, da se je pustila dotakniti, medtem ko je negibno sedela na jajcih. Samčeva naloga v času valjenja je opozarjati na nevarnost, zato se večino časa zadržuje v bližini gnezda. Seveda si tako samec kot samica privoščita tudi odmore, takrat se prehranjujeta in negujeta perje. V začetnih fazah valjenja se partnerja drug od drugega le redko oddaljita za več kot 10-15 metrov. Kasneje, koso jajca že nekoliko starejša, samica lovi žuželčji plen tudi dlje od gnezda. Mladiči valjenci se navad- ni) izležejo konec maja in še nekaj časa niso sposobni lastne termoregulacije. Da se ne podhladijo, samica se vedno ostaja na gnezdu, na njih sedi in jih greje. Repaljščice so žužkojede ptice, semen se lotijo le v času selit ve. Mladiče hranita oba starsa. Priložnostno jima lahko pomaga tudi kateri od samcev, ki listo leto nimajo lastnega zaroda, ker je bil ta izgubljen, ali pa se jim ni posrečilo oča rati nobene samičke. Zgodi se tudi, da en partner drugega zapusti, a takšni primeri so redki. V prvih dneh življenja mladičem bolj pogosto prinaša hrano samec, ravno zato, ker samica na njih sedi in jih greje. A vendarle je samica tista, ki prva prinese hrano izvaljenim mladičem, samec jo sprva le opazuje in se uči. Če se gnezdu približamo v času, ko so mladiči stari manj kot teden dni, nas ti ne zaznajo. Starejši mladiči se v gnezdu potuhnejo in so komaj opazni. Okoli petega dne življenja odprejo oči. Po izvalitvi navadno ostanejo v gnezdu še slaba dva tedna. Nato se, dokler niso sposobni leteti, skrivajo med gostim rastlinjem in s starši vzdržujejo glasovni stik. Ko so stari nekaj manj kot tri tedne, se družinske vezi razrahljajo in mladi se osamosvojijo. Vendar pa je znano, da sta bila slarsa videna skupaj s 30 dni starimi mladiči. Drugo leglo je redko. Če ima par dovolj časa, ima v primeru, če prvi zarod propade, nadomestno leglo. Ocenjeno je. da okoli 40 % parov, ki jim prvi gnezdo propade, gnezdi vnovič. Najpogostejši vzroki za propad zaroda so plenilci, košnja in živina. Repaljščica je marsikje po Evropi, npr. na Finskem, v Ukraji ni, Švici, Nemčiji in tudi v Sloveniji, v zadnjih desetletjih šte vilčno nazadovala. Odgovornost za to nosi človek, ki v želji po čimbolj donosnem kmetijstvu vztrajno krči in siromaši življenjski prostor te naše male gnezdilke. Pred plenilci dobro skrito gnezdo prezgodnja kmetijska dejavnost zlahka uniči. 1'ako pri nas kot v drugih državah Evropske unije potekajo projekti za zaščito območij, kjer repaljščica gnezdi. S tem bi poleg opisani vrsti omogočili obstoj še mnogim drugim bitjem, \a Barje se vsakokrat odpravljam v upanju, da bosta človek in ptica dosegla rešitev, ki bo ugodna za oba. 1: Samec repaljščice (SaxicoIa rubetra) poseda na osatu. ki mu služi kol preža ir. pevsko mesto, foto: Davorin Tome 2: Samiia repaljšč: te je obarvana manj izrazilo kot samei. foto: Davorin Tome 3: Repaljščica prebi va tako na mokrot nih travnikih v nižini kol tudi na gorskih travnikih in pašni kih. da so le bogati / žuželkami in je na njih dovoli prež. s k.i terih pnletava za plinom. foto Davorin l ome 4: V števili nih s] iveniji so srečanja z njim vse bolj pogosta. \a Savi ga bomo zagotovo opazili tekom celega leta. loto: Peter Bo, Inn-t //letnik 11, številka 01, maj 2005 31 MLADI ORNITOLOG Z ornitologi v Škocjanski zatok Zapustil sem Škocjanski zatok s toplino v srcu. Zopet sem doživel neko novo dogodivščino in si pridobil novih izku šenj. Vesel sem, da sem spoznal zopet veliko novih, prijetnih ljudi. Želim si, da bi postal dober ornitolog, ki bo poskrbel za naravo in življenje v njej. Komaj čakam novih izletov in novih ptičjih raziskovanj. • 1: Blaž Blažič loto: t:rSa Koče H: Sabljarka (Kawviroslniiiwu'llii). «lepotica med vodni mi pticami«, loto: Marko Trebušak liila je sobota. Prebudilo me je ptičje petje. Pome! sem si oči, odprl okno in zadihal na svežem zraku. Zagledal sem ptice in že sem bil vesel. Danes je bil moj dan. saj me je zopet čakala prijetna pustolovščina z mojimi' ornitologi. Zopet bom lahko raziskoval naravo in občudoval ptice. Tokrat smo bili namenjeni v Škocjanski zatok. Vso pot sem bil zelo vznemirjen. Pred menoj se je prikazal Škocjanski zatok, ki je raj za ptice. Na vse strani so se raz prostirale zapuščene njive in trstičje. Takrat sem jih zagledal. Priletele so iz dveh različnih vrst habitatov. Nekatere so si hrano iskale v trstičju, druge v laguni. Najprej smo se ustavili ob trsju. Tam nam je svojo prisotnost s petjem oznanila svilnica (Cettia cetti). Nad trsjem je ponosno kro žil rjavi lunj (Circus aen/ginosus), ki se je oziral za plenom. Na opuščenih njivah ob trsju so se pred samicami bahali fazani (Phasianus colchicus). Z ornitologi sem si ogledal tudi postopek, ki se imenuje obročkanje. 'I'o pomeni, da pticam nataknejo na nogo obroček, da jih lažje spoznajo, (rledal sem obročkanje severnega kovačka (Phylloscopus iroehihts) in črnoglavke (Sylvia alricapilla). Hkrati smo tudi tehtali posamezne ptice. Bil sem zelo ponosen, saj sem tudi sam držal ptico v roki in jo nato tudi spustil na svobodo. Po raz burljivem dogodku ob trsju smo se napotili 1< laguni. Najraje imam vodne ptice. Kmalu sem jih zagledal. Na vodi so zmagoslavno iskale hrano male bele čaplje (Egretta gar zet ta) in sive čaplje (Ardca cinerea). I?il sem srečen, saj sem lahko opazoval plavanje regelj (Anas ijuerquedula), mlaka ric (Anasplatyrlwnchos) in žličaric (Anascfypeata). Ob lagu ni so ponosno tekali rumenonogi galebi (l.arus cachin-nans), togotniki (Philomachus pugnax), mali škurhi (Nume nius phaeopus), veliki škurhi (Numenius arquata) in rečni galebi (Laras ridibundus). Kar naenkrat sem jo zagledal. Prikazala se je lepotica med vodnimi pticami. Seveda, sabljar ka (Reairvirostra avosetta). Njeno črnobelo perje me je oča ralo. Tako smo z našim raziskovanjem prišli h koncu. Grand hotel ur-jio-j hn'ri m t.•iifr-iiKni rcnh'r Unionski vrt vas bo razvajal od 6. junija dalje v prijetni senci stoletnih kostanjev, v mirnem predelu centra Ljubljane Ponudba brunehev Lahka kosila Družinska vikend kosila Kavarniški sladki kotiček Posebna ponudba za otroke Odprto vsak dan od 9.00 - 23.00 ure. Informacije: Grand hotel Union, Miklošičeva 1,1000 Ljubljanatel: 01 308 1270.01 3081967 www.gh-union.si (posebna ponudba) 32 Svet ptic ia. 12 let Dopoldne 20.1r.20O4 mi je oče sporočil, da je na poti v službo našel mrtvo sovo. Seveda sem vsa presenečena nagonsko pohitela h knjigam o ptičih in iskala tisto sovo, čeprav sploh nisem vedela, kakšna je. Vendar nisem pričakovala, da je našel takšno redkost. Sovo je našel ob sedmi uri zjutraj, pred Fakulteto za grad benistvo in geodezijo v Ljubljani. Ležala je ob steni in se je verjetno ponesrečila, ko je lovila. Kadaver sva fotografira la. Iskala sva po knjigah, kaj bi to lahko bilo, a je nisva našla nikjer. Oče je pomislil, da bi to lahko bila kozača. L njim se nisem strinjala, ker se mi je zdela tista v knjigi pre svetla. Zato sem se odločila poklicati g. Tomaža Miheliča, in povedal mi je. da gre za primerek melanistične kozače. Melanistična kozača je pri nas zelo redka, ime melanistična pa je dobila, ker je precej temnejša od 'navadne' kozače. Melanistične kozače niso druga vrsta, to so le osebki, ki imajo veliko vsebnost temno rjavega pigmenta melanina v perju. Kozača (Strix uralensis) v srednji Evropi gnezdi v raznolikih mešanih gozdovih z velikim deležem starega lesa in nepozidano površino za lov, v jugovzhodnem goratem delu Evrope pa v bukovih in jelovo bukovih gozdovih. Melanizem se pojavlja samo pri podvrsti maeroura, ki gnezdi na območju |V Evrope, torej tudi pri nas. V Sloveniji je kozača redka celoletna vrsta. I Irani se z voluharicami, manjšimi ptiči, vevericami, rovkami itd. Kozače najraje gnezdijo v velikih duplih in dimnikih propadlih dreves, ob pomanjkanju le teh pa zasedajo gnezda ujed, predvsem kragnljeva, saj ta ujecla živi v podobnih življenjskih razme rah. Naravna dupla lahko nadomeščajo tudi gnezdilnice. V bližini gnezd je lahko nevarna, saj silovito brani svoje leglo. Menim, da je bilo to odkritje zelo pomembno, saj dokazuje, da melanistična kozača živi tudi pri nas. Poginulim pti cam, še posebno redkejšim, bi morali namenjati več pozornosti. Takšno odkritje ne pove le tega kje vse se la ptica pojavlja. Ugotovimo lahko tudi vzrok njene smrti, ter bolezni in zajedalce, ki so jo pestili. To pa seveda lahko pripomore k odkrivanju načina življenja le vrste. Nenazadnje lahko opazujemo ptičjo notranjost. Pomembno je, da najdeno mrtvo žival čim prej zapremo v plastično vrečko, da z nje ne pobegnejo različne majhne žuželke, kot so pršice, in jo shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku. Paziti pa moramo tudi na higieno, da ne obolimo za kako nalezljivo boleznijo. • Razpis za mladinski ornitološki raziskovalni tabor "Most na Soči 2005" Tudi letos bomo organizirali ornitološki tabor za mlade. Pole kal bo med 26. junijem in julijem 2005. Glavni namen tabora je usmerjanje mladih v raziskovalno delo na področju orni-tologije in naravovarstva, urjenje v prepoznavanju ptic ler druženje z namenom izmenjave informacij in izkušenj. Udele ženci bodo nastanjeni v OŠ Dušana Muniha v Mostu na Soči. Število udeležencev je omejeno na 20. Prijavijo se lahko mladi ornitologi stari med 13 in 18 let. Prijavo pošljite po navadni ali elektronski pošti najkasneje do 5. junija 2005 na naslov DOPPS ali eva.vukelic@dopps drustvo.si s pripisom "prijava na tabor". V prijavi navedite osebne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva in telefon) ter napišite, kaj bi se na taboru želeli naučili. Udeležba na taboru vključuje namestitev, prehrano in pedagoško delo. Kotizacija za udeležbo je 5000 SIT. Prijavljeni bodo najkasneje do to. junija obveščeni o izboru in podrobnostih v zvezi s taborom. 1: Kako pomembna je naša najdba, lahko ugotovimo le, če jo dobro proučimo- Pri pticah so nam lahko v pomoč tudi ornito logi iz pisarne DOPPS. folo: Kadoš Šumrada 2: t -ozdovisnežni škega pogorja slovijo I> 1 ■ najvišjih gostotah kozače (Strix araknsis) na svetu Tu biva podvrsta miK'roura.za katero so značilni tudi temnoobarv.ini osebki. foto: arhiv DON'S 3: Poleg resnega ornitološkega dela boš na taboru spo znal tudi prijetno družbo mladih, ki znajo ob pticah in naravi tudi pristno uživali. folo: lirša Koče //letnik 11, številka 01, maj 2005 33 1: Kravja caplja (Bubitlai ¡bis) ic naj manjša meti čapljami ! belim perjem. ()J male bele caplje (Egrctta ganetto) jo zanesljivo ločimo po kratkem rumenem kljunu. loto: Borut Rubinit 2: Ribji orel (Pandi™ imiiaetus) it razširjen po vsem svetu. ()pa zujemoga lahko ob vsakovrstnih vodah, ki so bogate v ribami, loto: Borut Rubinu Lanske jesenske počitnice sem preživel v Španiji, natančneje v Barceloni. Seveda sem se že prej pozanimat o možnostih za opazovanje ptic. Izvedel sem /a delto reke Llo-bregat. Ta delta leži tik ob barcelonskem letališču in / leta liško upravo se skupina ljudi nenehno bojuje proti razširitvi terminalov, na škodo delte seveda. Vendar, kot se je izkazalo kasneje, takšne zdrahe, dokler so le besedne, ptic ne motijo. Takoj ob prihodu smo se napotili proti lepo urejeni in dobro skriti opazovalnici. Najprej me je pritegnila ogrom na jala prib (Vanellus vanellus), med njimi pa je bilo opaziti tudi številne race, med drugim kreheljce (/inas crecca). žličarice (Anas clypeata) in nekaj konopnic (Anas strepera). Nenadoma pa je iz gostega trstičja priletela sultanka (Porp-hyriu porphprio). Španski ornitologi ji niso namenili kaj prida pozornosti, jaz pa se je kar nisem mogel nagledati. Nato sem se lotil še pregledovanja jat, ki so bile malce dlje od opazovalnice. Med kormorani (Phalacrocorax carbo) sem opazil sila nenavadno ptico, ki je imela zelo dolge noge in perje umazano bele barve. Brž. ko je dvignila glavo, pa o vrsti ni bilo več dvomov. Bil je plamenec (Phocnicopte nis ruber) v mladostnem perju. Zelo so me nasmejale dol-gorepe race (Anas acuta), ko so jim med iskanjem hrane štrleli repi visoko v zrak. Okoli rac pa so nenehno letale žli čarke (Platalea kucorodia). Na bližnjem poloju je bila tudi velika jata pobiežnikov. V njej so bili povečini spremenljivi prodniki (Calidris alpina), zraven pa je bilo tudi nekaj kožic (Gallinago gallinago). Ob tej jati sta stali še osamljeni siva gos (Anser anser) in duplinska kozarka (Tadorna tadur »n). Po nasvetu prijaznega ornitologa v informacijskem središču sem se odpravil še k opazovalnici na obali, saj je ravno takrat potekala selitev viharnikov. Na poti k morju sem opazil še jato meniških papig (Myopsitta monachus), sicer pogostih tudi v sami Barceloni. Plažo je preletel še črnogla- vi galeb (Larus melanocephalus). Nato pa sem začel opazovati viharnike. Zaradi močnega sonca, in zato odboja svetlobe od morja, razmere niso bile najboljše, vendar mi je kljub temu uspelo razločiti rumenokljune viharnike (Ca/onectris diomedea). Nad plažo je jadral tudi ribji orel (Pandion halia-etus). Po krajšem brodenju v morju, ki je bilo za november izjemno toplo, sem se odpravil nazaj v mesto. Nad pticami v Španiji sem bil navdušen, vendar je že naslednjega dne prišel čas za odhod nazaj v Slovenijo. Zadnje presenečenje pa me je čakalo nekaj sto metrov stran od letališča. Na zelenici ob avtocesti se je sprehajalo okrog deset majhnih čapelj. Najprej sem pomislil na mala bele, toda te so imele rumen kljun! Bile so seveda kravje čaplje (Bubulcus ¡bis). Tako je bilo mojih počitnic konec, prepri čan pa sem, da se jih bom še dolgo spominjal. • 34 Svet ptic i- ' . ■ i' M i, i i Vsi poznamo Ljubljansko barje vsaj iz učnih ur geografije ali pa iz dnevnega časopisja. Nekateri smo na Barju bili že vsaj na sprehodu. Nekaj manj nas ga dobro pozna, tudi katerega izmed skritih kotičkov in živali, ki jih tam lahko opazujemo. Le redkim pa je Barje znano v preobleki noči. Ponoči se lam dogaja marsikaj zanimivega in bilo bi škoda, če si tega ne bi ogledali' tudi vi. /a obisk Barja ponoči je z vidika opazovanja in poslušanja ptic najprimernejši cas od pomladi do jeseni, saj je v tem času ptic največ in so najbolj aktivne. Vsekakor pa ne smemo zanemariti mrzlih mesecev, ki nam postrežejo s prečudovito čistostjo zraka in jasnimi nočmi s polno luno ter zasneženo pokrajino. Na nočnem izletu se borno seveda srečali /. očitnim pomanjkanjem sončne svetlobe. Ker nam oči ne bodo veli ko pomagale, moramo aktivirati druga čutila. Ponoči se lahko najbolj zanesemo na sluh. /.a prepoznavo ptic ne bomo uporabljali slikovnih priročnikov, ampak zvočne. Na I juhi janskem barju nam bo v največjo pomoč CD našega člana dr. Tonuja Trilarja Ljubljansko barje - skrivnostni svet živalskega oglašanja, prenosni predvajalnik zgoščenk s slušalkami. Če se na izlet odpravimo v jasni noči in ob polni luni, svetilke ne bomo potrebovali. Potrebujemo pa kanček pre-mišljenosti in previdnosti. Podnevi znane stezice se nam ponoči zdijo popolnoma drugačne, križišča postanejo voz lišča poti v neznano, in prehodi, ki jih podnevi najdemo že podzavestno, se nam v temi skrijejo za vedno. Če Barja ne poznate, si je pot, po kateri boste hodili, bolje izbrati in do podrobnosti ogledati že čez dan. Pomembno si je zapomni li kake dobro opazne značilnosti terena, ki nam v temi pomagajo pri orientaciji. Najbolje se je držati utrjenih kolovozov. Ljubljansko barje je polno izsuševalnih jarkov in ozkih cestic, ki jih povezujejo trhli mostovi, zalo avtomobile raje pustimo na 'dobri' cesti, po kateri bomo tudi našli pot nazaj do glavne ceste. Kot pripomoček pri načrtovanju poti je najprimernejši Atlas Slovenije ali državne topografske karte 1:25000. Ponoči nas na Barju prav pogosto zalotita megla in posledično rosa. Zato so tudi v najbolj suhem vremenu škornji zelo primerna, če ne kar obvezna oprema.Tudi hlače in vetrovka iz nepremočljivega in zrač nega materiala nas bodo zaščitile pred neprijetno kombinacijo mokrote in hladu. In tisto, zaradi česar je vredno zastaviti udobje tople in suhe postelje? V majskih in junijskih nočeh bomo na travniških predelih Barja seveda slišali klepanje kosca (Crex crex). Poleg kosca bodo najbolj aktivno peli slavci (Luscinia megahpnchos) in čukali veliki skoviki (Otus scops). Morda bo skovikal tudi čuk (Alhene noetua)? S koščevega travnika bomo slišali petpedikanje prepelice (Coturnix coturnix), iz slavčevega grmičja pa enakomerno cvrčanje kobiličarja (Locustella naevia). Če bomo slišali nekaj, kar spominja na škržata, bo to skoraj zagotovo rečni cvrčalec (Locustella flu-viatiUs). Iz gozdov na obrobju Barja se bo oglasila lesna sova (Strix aluco), z malo sreče lahko srečamo tudi pegasto sovo CI'yto alba) na lovu. Če že ne bomo deležni petja male uharice (Asio otus), bomo zagotovo slišali cviljenje njenih mladičev. Poleg ptic seveda ne smemo pozabiti na žabe, žuželke in sesalce, saj se tudi te živali lahko ponoči zelo glasne. Najbolj bučno nas bo spremljalo regljanje regic (Hyla arborea), pri tleh bo enakomerno brnel bramor (Grvl■ lotalpa grplbtalpa). Vendar pozor: bramorja lahko hitro zamenjamo z zeleno krastačo (Bujo viridis). A brez skrbi, z večkratnim obiskom barjanskega nočnega kluba si bomo posluh zagotovo izostrili! Ko se boste ponoči sprehajali po Ljubljanskem barju, pa imejte v mislih pregovor »Pogumnega spremlja sreča«! Želim vam obilo uspešnih nočnih pustolovščin! 1: Nočni izlet na Ljubljansko barje je lahko prav svojevrst na pustolovščina' Iblo: žiga Iztok Remec 2: \l.ila uharii j (Asb otus) je poleg velikega skovika (Otus scops) najpogostejša sova na Barju. Njeni mladiči se v pozno majskih in junijskih nočeh rezko cvileže oglaša jo. foto:Tomaž. Mihelič 3: Ptice in žabe na Barju najbolj zavzelo tekmujejo v glasno sli. Zelena krastača (Stifo viridis) je sicer med tišjimi in manj pogostimi predstav niki. a če pozorno prisluhnemo, bomo z nekaj sreče slisali tudi njeno tiho bnu nje, ki je podobno bramorjevemu, foto: Aleksandra Lešnik //letnik 11, številka 01, maj 2005 35 Kongres ornitologov Slovenije in 25 - letnica DOPPS " Borut Kubinič 1: Slavnostni govor niki na proslavi ob 2, letnici DOPPS. / leve: Janez Podobnik (Minister za okolje in prostor), Knvan toue re (veleposlanik El1 v Sloveniji). Tomaž Menih (namestnik direktorja družbe Mubitel), Umberto Gallo Orsi (predstav nik zveze Birdl.ife International), mag. Slavko Polak (pred sednik DOPPS) foUv arhiv L1U1TS 2: Čestitke s strani emineatriih gostov sla sprejela Slavko Polak in Borut Može tič. Prav gotovo pa so bile namenjene vsem sedanjim in bivšim članom DOPPS. Pudi najmanjši prispevek posameznika je po memben Jel celote, foto: arhiv DOPPS 3: Mlada generaciia ornitologov ob p«1 menku t dolgoletnim bivšim predsedni kom DOPPS. Rudol fom Tekavčičem. lotu: arhiv DOPPS Le malokaleri ornitolog je v soboto 19. februarja 2005 opazoval ptice. Pa vendar slovenska zgodovina najbrž ne pomni dneva, ko bi se na enem mestu zbrala večja množi ta ljubiteljev ptic. Ornitološki teren je lega dne potekal na elitni urbani ornitološki lokaciji - v kristalnem salonu Grand hotela t nion v Ljubljani, klasično ornitološko opremo so nadomestila elegantna oblačila, klasično ornitološko opazovanje pa množica sijajnih predstavitev, gore tih diskusij in živahnih potnenkov med odmori. Sloven ska ornitologija tega dne ni slavila le rojstnega dne enega svojih najprepoznavnejših otrok, temveč je bila priča tudi rojstvu novorojenca - Kongresa ornitologov Slovenije! Kongres je odprlo prvo izmed 14 predavanj, ki so bila podana v slovenskem ali angleškem jeziku - predstavitev predsednika DOPPS, Slavka Polaka, o trinajst let trajajočih popisih kosca na Cerkniškem jezeru. Predavatelji i/. Slove nije, Avstrije, Italije, Srbije. Črne gore ter Bosne in Heree govine so svoje delo in delo svojih stanovskih kolegov predstavili vsak na svoj izvirni način in vsako predavanje je pritegnilo še tako zahtevnega poslušalca. Predstavitve so bile razdeljene v štiri tematske sklope, vsa predavanja pa so bila znanstveno in strokovno izvirna in neoporečna. Predavanja je dopolnilo pet razstavljenih posterjev 7. orni-tološkimi tematikami, sorodnimi tistim, ki so bile predstavljene v tematskih sklopih predavanj. Predstavitve so trajale vse od 9. ure zjutraj do 17.30, predavanja je v teku dne obiskalo prek 200 ljudi, večina pa je dogodek spremlja la od začetka in vse do slavnostnega zaključka in proslave ob obletnici. Slavje se je začelo s pozdravnimi govori eminentnih gos lov. DOPPS je predstavil predsednik Slavko Polak, sledil je pozdravni govor veleposlanika EU Erwana Fouereja, pozdrav predstavnika zveze BirdLife International Umberta Gallo Orsija, v imenu Ministrstva za okolje in prostor nas je izbrano nagovoril minister Janez Podobnik, temu pa je sledil še pozdrav predstavnika družbe Mobitel Tomaža Meniha. Sledile so slikovite predstavitve zgodovine dru štva Janeza Gregorija in Tomija Trilarja ter sodelovanja z družbo Mobilel Boruta Mozetiča, ki jih je izvedensko oddi-rigirala povezovali« Marjeta Kcršič Svetel, posebno izbra no pa začinil Biološki oktet s šopkom pretežno ornitolo-ških napevov. Dogodek se je ob približno 8. uri zvečer zaključil s posebej prisrčno predstavitvijo sodelovanja med mednarodno zvezo BirdLife International in DOPPS Umberta Gallo Orsija. Ob tej priložnosti in obenem kot zaključek tega kratkega pregleda omenjenega dogodka moram poudarili, da je bila sobota r9. februarja prav zares le vrhunec dogajanja. Epilog je bilo čutili v izjemnem odzivu slovenskih medijev, ki je dogodek večkratno obeležilo v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Za oris naj omenim, da je bil dogodek le v dnevnem časopisu 'Delo' kar štirikrat v tednu omenjen v sklopu ožjega ali širšega konteksta ornitologije in naravo varstva. O 25-letnici DOPPS in Kongresu ornitologov Slovenije so poročali na RGL, Valu 201 in večkrat tudi na nau onalni televiziji. Mnogi smo dogodek doživeli kot dostoj no počastitev četrtstoletnega delovanja društva, ki se brez samohvale označuje za najmočnejšo nevladno naravovar slveno organizacijo v državi. • DOPPS se prisrčno zahvaljuje vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri organizaciji in izvedbi kongresa ter počastitvi petindvajsetletnice društva. Vaše delo, podarjeni čas in prispevana sredstva so dogodku in praznovanju dali krila - naj vam bo to stotero povrnjeno! 36 Svet ptic ORNITOLOŠKO PISANJE 2002 Acrocephalus 115 Jahrjnrj • IW • llcli I Fjàiorcn «kr Sjcucmn j inpi«pcr und Schaf-Uelzen ßcslanduttl Wicklung. ß«vlb)olo£k ur»J Ölolojie bcr Z»crsf Kaptor Research (2004) • ornitološka znanstvena revija višjega ranga specialr/i rana na ujede ¡11 sove (IK2O05=O,.|)4). 6: revi .i Ihis uoos) »mitološka znanstve na revija višjega ranga [I h 2ocq -1.1 (9). zato vsi prispevki v takem krogu navkljub visoki kakovosti ne doživijo zadostne odmevnosti. Če imamo v pisanju delo o favnističnih ali ekoloških posebnostih nekega pros tora, je smotrno delo objaviti v reviji, ki večinoma objavlja dela i/ izbrane regije in ki jo bere strokovna javnost, ki je za to območje zainteresirana. Tako bo naše delo odmevnej-še. Tovrstnih revij je sicer veliko, na primer revije Larus (I Irvaška), Ciconia (Srbija), Sylvia (Češka), Tichodroma (Slovaška). Acta Omithologica (Poljska) Ardeola (Španija), Rivi sta Italiana di Omithologia (Italija), Avocetta (Italija), Omis Hungarica (Madžarska), Vogelwarte (Švica), Der Ornitholo-gische Beobachter (Švica), F.gretta (Avstrija), Vogelwell (Nemčija), Forktail (orientalska regija), če navedem le nekatere. Dela o nekaterih za raziskovalce zanimivejših temah in skupinah ptic so objavljena tudi v povsem specializiranih revijah, kot sta na primer revija Buteo za ujede in sove in The Ring za rezultate obročkanja ptic. Raziskave različnih raziskovalcev pa so različnih kakovosti in vrednosti. Gotovo ne moremo enačiti članka, ki obravnava zgolj favnistične ali ekološke posebnosti ptic na nekem lokalnem območju, s člankom, ki posega globlje v splošne zakonitosti biologije ptic. Takšne bolj poglobljene študije so zanimive globalno, torej za širšo ornitološko sre njo, saj te prispevke z zanimanjem prebirajo tako evropski, ameriški kot avstralski ornitologi in celo raziskovalci iz drugih disciplin biologije in znanosti. Prispevki v revijah, ki jih bere širši krog ljudi, so razumljivo bolj odmevni in tehtneje prispevajo k razvoju ornitološkega in vsesplošnega vedenja o pojavih sveta. Ker imajo ta dela večji vpliv na sam razvoj znanosti in posledično vedenja celotnega človeštva. so deležna ostrejših kritik, presoj in vrednotenj. Revije, ki objavljajo ta dela, lahko opišemo kot znanstvene revije višjega ranga. Te revije so uvrščene na seznam Web o/Science, ki ga pripravlja ameriški Inštitut za znanstveno informacijo (\S1 - Institute of Scientific Information). Vsaka revija na seznamu je namreč ovrednotena z indek- som znanstvenega citiranja (SCI Science Citation Index) prek odmevnosti del, objavljenih v reviji. Odmevnost se meri s faktorjem vpliva (IF - Impact Factor), ki ga ugotav ljajo vsako leto znova in ki pravzaprav ponazarja število v izbrani reviji objavljenih del, ki so bila citirana v revijah SCI. Pravilo je preprosto, več del je bilo citiranih, bolj odmevna in pomembna je revija. V to skupino revij je uvr ščenih tudi 15 ornitoloških revij (tabela t), med katerimi je v letu 2003 prednjačila ameriška revija Ank Novinec med ornitološkimi SCT revijami je revija Bird Conservation International, ki jo izdaja BirdLife International, saj se je znanstvenim revijam višjega ranga priključila šele leta 2001. Tabela r: Pregled znanstvenih ornitoloških reviji višjega ranga s pripadajočimi faktorji vpliva (IF) iz leta 2003. Revija Država Faktor izdajanja vpliva (IF2003) Auk ZDA i,597 lournal of Avian Biology Švedska r,472 Condor ZDA 1,225 Ibis Velika Britanija 1,139 lournal für Ornithologie Nemčija 0,675 Omis Fennica Finska 0.659 lournal of Field Ornithology ZDA 0,652 Ardea Nizozemska 0.638 Bird Study Velika Britanija 0,631 Emu Avstralija 0.500 lournal of Raptor Research ZDA 0,414 Bird Conservation Velika Britanija 0,381 International Waterbirds ZDA 0,337 Willson Bulletin ZDA 0,268 Ostrich južnoafriška rep . 0,187 Published by nie Raptor Research Foundation, Inc The Journal of Raptor Research Volume 3S Number 3 September 2004 38 Svet ptic Raziskave na pticah so pogosto ključne pri razumevanju nekaterih splošnih ekoloških, taksonomskih, fizioloških in drugih pojavov. Zato je nemalo omitoloških člankov objavljenih v revijah, ki dosegajo precej višje faktorje vpliva, kot pa jih dosegajo orriitološke revije. Takšne so na pri mer mnoge revije za ekološke, varstvene in evolucijske raziskave, denimo O/jfcos (II* 2003 2,148), Journal of Animal 2,843). Oecologia (IF2003 = 3,1-28). Conservation Biologi) (TF2003 = 3.279), Ecology (IF2003 = 3,70t), American Naturalisi (IF200^ 4,059). Systematic Biology (IF 2003 = 7,74o) in Trem/s in Ecology S- Evolution (IF200^ -12,449! Čeprav slednje revije dosežejo zelo široko znanstveno srenjo, kar je razvidno iz visokih faktorjev vpliva, pa je pomen nekaterih omitoloških odkritij pomemben celo za celotno naravoslovno znanost, zato niso redki orni-tološki članki, ki so se znašli v revijah, kot sta Science (,r2003 = •29-'62)in Nature(IF2003 = 3°-979)- Praviloma so v slednjih dveh objavljeni zares vrhunski in najbolj kakovostni članki s področja, vedno pa seveda ni tako. Navsezadnje je to, kje bo članek objavljen, odvisno predvsem nd odločitve avtorja ne glede na to, kako kvalitetno je delo. Že med pisanjem prispevka je dobro imeti pred seboj navodila za avtorje tiste revije, kamor smo se namenili poslati članek v objavo. Ko je pripravljen, moramo uredniku poslati članek po postopku, ki je navadno predpisan v navodilih za avtorje. Nekatere revije sprejemajo članke v elektronski obliki, druge v tiskani obliki, večinoma v treh kopijah. Uredniku ob tem napišemo tudi pismo, v kate rem ga prosimo, ali 'ni lahko pretehtal naš članek za obja-vo, in kjer na kratko opredelimo vsebino članka in novosti ter ugotovitve, ki jih članek prinaša. Dobro je navesti tudi, zakaj menimo, da bi bil članek primeren za objavo v izbrani reviji. Pri tem pazimo, da spremno pismo ne bo predol go. Dobra polovica strani povsem zadostuje. Navadno so uredniki precej zaposleni, zato morajo bistvene informacije o članku dobiti karseda enostavno in hitro. Pri komuni ciranju 7. urednikom naj navedem tri zlata pravila: (1) nikoli ne kliči urednika po telefonu, z njim komuniciraj zgolj pisno, (2) nikoli ne sprašuj urednika o primernosti dela, preden si mu ga poslal v celoti (urednik nekega dela ne more pravilno oceniti zgolj iz teme, saj ne ve, kako je ta analizirana, koliko podatkov je bilo zbranih in kako je članek napisan), in (3) na urednikova pisma odgovarjaj karseda hitro (to pokaže na našo resnost in tudi pospešuje uredniški postopek objave). Prvo sito pred objavo je urednik, ki se odloči, ali bo začel uredniški postopek za objavo ali ne. Uredniški postopek se začne, ko urednik sprejme naš članek za prispelega v objavo. Znanstvene revije imajo zelo strog postopek objave, ki se začne z dvema recenzijama dveh recenzentov, priznanih strokovnjakov s področja teme članka. Recenzenta delo ocenita, predlagata popravke, opozorila na napake in predlagata uredniku nadaljnje ukrepanje. To je lahko sprejetje, poprava ali zavrnitev prispevka. Večino prispevkov morajo avtorji po recenzijah pred objavo še popraviti. Ta del je pri objavljanju ključen. Nad popravki recenzentov se nikoli ne smemo jezili in moramo biti pri popravi zelo strpni. Konec koncev je bil namen recenzentov delo izboljšati, pod člankom pa bomo kot avtorji navsezadnje zapisani mi in ne recenzenli. Kriti ko recenzentov je zato treba sprejeti kot pomoč in ne kot grajo! Pri popravi prispevka se moramo dosledno držali pripomb in navodil recenzentov. Ko popravljeno besedilo vrnemo uredniku, mu je treba v spremnem pismu jasno napisali, česa nismo upoštevali in zakaj ne, ter navesti bistvene spremembe v članku. Urednik se nato odloči, ali je bila naša revizija uspešna ali ne. Sledijo še uredniški popravki, ki so bolj tehnične narave in članek je pripravljen za sprejetje in objavo. Pred tiskom dobijo navadno avlorji še zadnjič članek na vpogled na predprintih, to je tehnično postavljenem članku, kot bo videti v reviji. S tem je naša naloga zaključena. Vsako zaključeno delo pa navadno poraja nove ideje za raziskovalno delo in nove bodoče članke. Z objavljanjem se tako zavrtimo v čarobni 7: revij.: Imiriui! of Animal Ecology (2003) ekološka znanstvena revija višjega ranga (ir>ooi 8: revija Mature (2003) splošna nara voslovna znanstvena revija višjega ranga ([F2003 - 30,979) //letnik 11, številka 01, maj 2005 39 avtorji: Slavko Polak Tomaž Jančar Nataša Šalaja Urša Koto Barbara Vidmar Tomaž Mihelič Nada Labus Luka liožič Željko Šalamun fotografi: 1: arhiv Logar 2, 3, 9, 13: l'omaž Mihelič 6: Leon Kebe 8: Igor Mol v 10: L'rša Koče 12: Željko Šalamun 14: Borut Štumbergcr 1//Marijan Logar, nov direktor DOPPS Prvega aprila je naloge direktorja pisarne DOPPS začel opravljati Marijan Logar, diplomirani ekonomist z dvajsetletnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih in ljubitelj narave. Naše društvo je /.daj v zrelem obdobju, v katerem se soočamo z resnimi in odgovornimi izzivi. Imamo številno članstvo, veliko domačih in mednarodnih projektov ter pisarno z ekipo petnajstih zaposlenih. Obvladovanje tega zahtevnega dela nam je narekovalo, da smo z javnim razpisom poiskali profesionalnega menedžerja / bogatimi vodstvenimi izkušnjami. Mari javi Logar, osemhištiridesetletni univerzi letni diplomiran ekonomist, ima dvajset let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, zadnjih 13 let kot direktor. Med službovanjem je obiskal tudi več šolanj v tujini na temo organizacija, mar keting in informatika. Je ljubitelj narave in ima izkušnje pri prostovoljnem delu v nevladnih organizacijah. Novemu direktorju želimo, da bi svoje bogate izkušnje koristno uporabil tudi prt uresničevanju našega poslanstva in izvajanju poslovnega načrta. Obenem mu želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri njegovem prvem štiriletnem mandatu pri nas. SP 2//Novi sodelavci v pisarni DOPPS V zadnjih nekaj mesecih smo dobili v dru šivu kar nekaj močnih kadrovskih okrepitev. Januarja smo za polovični delovni čas na delovno mesto koordinatorice za izobraže vanje zaposlili dolgoletno članico Evo Vukelič. Eva je absolventka biologije in se s ptiči ukvarja že 15 let. Predvsem bo delala na izobraževalnih vsebinah na projektu L11L kosec. Poleg tega bo vodila mladinski ornitološki tabor, naravoslovne dneve za šole, organizirala bo društvene izlete in predavanja ter druge izobraževalne dejavnosti. Februarja smo zaposlili naravovarstvenega nadzornika na projektu LIFE kosec, Željka Šalamuna. Željko je absolvent goz darstva in odličen poznavalec ptic. \"a pro jeklu bo zadolžen za koordinacijo in izvedbo terenskega dela na treh projeklnih območjih. Od marca je pri nas zaposlena tudi nova varstvena omitologinja Urša Koče, še ena absolventka biologije ¡11 odlična ornitologinja. Urša dela na projektu Notranje conacije območij Natura 2000. Ore za 18 mesečni projekt, ki ga društvo izvaja za Ministrstvo za okolje in prostor. Poleg pm jektnega dela pa je Urša tudi nova uredili ca Sveta plic. Prav številka, ki jo imate v rokah, predstavlja njen ognjeni krst. Sredi aprila smo na delovno mesto koordi natorice za stike z javnostmi zaposlili Mar jano Ahačič. Marjana je diplomirana novi narka z bogatimi delovnimi izkušnjami tako z novinarskim delom kot ludi z delom pri stikih z javnostmi. Ona bo naš prvi »piarovec« za polni delovni čas. Pokrivala bo delo z mediji in slike z novinarji, društveno spletno stran, društvene novice v Svetu ptic. Poleg lega bo vodila različne projekte s tega področja. TJ 3//Nov urednik Acrocephalusa Dosedanji urednik Acrocephalusa Al Vrezec z zaključkom letnika 2004 zapuš ča mesto urednika revije. Al je od svojega predhodnika Boruta ŠtumbergeTja dobil zavidanja vredno dediščino, ki pa jo je v času svojega triletnega urednikovanja uspel še nadgradili. Acrocephalus je danes vodilna ornitološka revija jugovzhodne Evrope in vodilna revija s področja biologije v Sloveniji. Prisrčne čestitke in zahvala Alu za njegovo požrtvovalno delo. Tudi novi urednik Primož. Kmecl, ki prevzema urejanje revije z letnikom 200^, je star ornitološki maček, saj se s ptiči ukvarja že dvajset let. Primož je po osnovni izobrazbi kemik, iz kemije je tudi magislriral. Kasneje se je posvetil svoji ljubezni biologiii.iz katere je doktoriral leta 2000. Znanstvene članke je objavljal v mednarodnih SCI revijah z obeh področij. Pnmož ima tudi bogate izkušnje pri delu za Acrocephalus. V letih 1990 2002 je bil eden od dveh sourednikov urednika Štumbergerja, poleg tega pa je bil šest let član uredniškega odbora revije. Primožu želim veliko veselja in uspehov pri uredniškem delu. Vse nas pa spodbujam, da ga zasujemo z ornitološkimi noti cami in članki. TJ 4//Novi časi za odnose z javnostjo (PR) Skupaj s partnerji iz zveze BirdLife iz Madžarske. Slovaške in Češke republike smo na razpisu evropskega Generalnega direk torata za širitev (DG Enlargement) uspeli s projektom »Natura 2000 in Eli - nova priložnost za Vas«. Namen projekta je vzpodbuditi pozitiven odnos do varstva plic in njihovih habita tov na območjih Natura 2000 in podporo za njihovo ohranjanje pri glavnih ciljnih skupinah, med katere sodijo mladi, prebivalci območij Natura 2000, predstavniki občin in regij ter turističnih in drugih razvojnih organizacij. Projekt ho trajal eno leto. z izvedbo po bomo začeli siedi maja letos. Projektne aktivnosti v Sloveniji bo vodila novo zaposlena koordinatorja za odnose z javnostmi na DOPPS. Projekt bomo začeli iz izobraževanjem izvajalcev projekta iz vseh štirih držav pri angleškemu BirdLife partnerju RSPB in 5 pripravo komunikacijskega načrta. V okviru projekta bomo ciljne skupine usmerjeno in poglobljeno seznanjali s pomenom in priložnostmi, ki jih ponuja ohranjena narava. Projekt vključuje tudi številne izobraževalne aktivnosti ter zače tek oblikovanja mreže IBA skrbnikov v Sloveniji, kar predstavlja imenitno mož nost za bolj aktivno vključevanje zainteresiranih članov DOPPS v naše skupno naravovarstveno delo. NŠ 5//26. redna skupščina DOPPS Člani DOPPS si se nismo dobro oddahnili od Kongresa ornitologov Slovenije in pro slave ob 2$ letnici društva, že je prišel čas za srečanje na letni skupščini. Ta je letos izjemoma potekala med tednom, v četrtek, 14. aprila 2005. v Biološkem središču v Ljubljani. Na njej sc je zbralo 32 članov in članic. Odprl in vodil jo je predsednik dru štva Slavko Polak. V prvem delu skupščine smo prisotni prisluhnili poročilu o delu društva v letu 2004 in letnemu finančnemu poročilu za leto 2004, ki ju je podal sedaj nekdanji direktor Tomaž Jančar. Poročili sla pokazali, da je bilo delo društva v preteklem letu uspešno, finančno stan je ob koncu leta pa pozitivno. Tomaž Jančar se je zahvalil vsem, ki so pri pomogli, da je lako. Tudi poročilo Nadzor nega odbora je podprlo prejšnji poročili. V njem je Peier Legiša podal sklep odbora, ki je ugotovil, da je bilo poslovanje društva v skladu s sprejetim programom, da so bila finančna sredstva porabljena namensko 111 varčno ter da so bili projekti in dejavnosti NOVICE 40 Svet ptic izvajani v skladu s statutom, kodeksom in interesi društva. Slavko Polak je nato predstavil še načrt dela /a prihodnje obdobje, ki zaradi svoje kompleksnosti zahteva dodelan poslovni načrt. Osnutek le lega bo za obdobje ¿005 ¿008 kmalu preoblikovan v dokončno verzijo. ki bo v veljavo stopila s potrditvijo Upravnega odbora. Kljub temu. da skupščina ni bila volilna, so razmere na društvu zahtevale, da člani glasujemo o nekaterih pomembnih novostih. Tako rekoč soglasno smo sprejeli aneks k statutu, ki vanj vnaša nekaj dopolnitev in sprememb na področju organizacije društva. Na novo so opredeljene naloge in pristojnosti predsednika in direktor ia društva, vloga pisarne in struktura Upravnega odbora (UO). Pri slednji je pomembna sprememba, ki zaposlenim na društvu, z izjemo enega predstavnika, ne omogoča članstva v 110. Ker so se nekateri člani UO v preteklem polletju zaposlili v pisarni, nekateri, med njimi podpredsednik društva, pa prostovoljno izstopili iz odbora, je skupščina tokrat glasovala tudi o novih članih UO in podpredsedniku. V odbor so bili soglasno sprejeli dolgoletni in dejavni člani društva, za odločanje o društveni dejavnosti primerni tudi po mnenju Nadzornega odbora: Bojana Pajdi-ga. Jernej Figelj, Andreja Ramšak, Dušan Sušteršič in Al Vrezec Za novega podpredsednika društva je bil izvoljen Damijan Denac. Slavko Polak je po volitvah predstavil Marijana Logarja, novega direktorja društva, ki je z delom za dobo štirih let nastopil 1. aprila. Podelitev Zlatega legata za leto 2004, nagrade za najboljše strokovno ortiilolo ško delo. je bila zaradi časovne stiske stro kovne komisije, ki prispela dela ocenjuje, prestavljena na naslednjo skupščino, Dru-gače je bilo z Aviano, ki jo DOPPS podelju je nečlanom za moralno in plemenito dejanje varstva ptic. V preteklem letu sta si jo po mnenju komisije in tudi mnogih drugih članov nesporno zaslužila gospoda Drago ¡11 Slane |az.binsek iz Mange na Koz janskem. Več o velikodušnem delovanju bratov Jazbinšek, ki jima je potrditev ple menilosti prineslo v obliki ličnih plaket, si lahko preberete v rubriki 'Mi za ptice in naravo'. Skupščino ie prijetno sklenil Borut Rubi-nič s kratko, a zato toliko bolj domiselno predstavitvijo potovanja po Argentini in ptičjega sveta te dežele. Številne estetske fotografije, ki so govorile same zase 111 so bile podnaslovljene /. imeni plic, je namesto komentarja spremljala temperamentna južnoameriška glasba. U1C 6//Pripravljamo notranjo conacijo habitatov kvalifikacijskih vrst ptic na območjih SPA Na DOPPS-u je bilo v preteklih letih dobr šen del moči vložene v izdelavo strokovnih izhodišč za vzpostavljanje omrežja Nalura 2000. Plod tega dela so bila opredeljena mednarodno pomembna območja za ptice (IBA), ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor bolj ali manj nespremenjena vključilo v omrežje Nalura 2000 kot območja posebnega varstva (SPA). Varstvo ptičjih populacij, zaradi katerih so bila ta območja opredeljena (t.i. kvalifikacijske vrste plic). temelji na različnih pri stopili. Eden od ukrepov, ki jih v luči varstva plic zahteva Direktiva o pticah, je presojanje. kako obsežen vpliv bodo imeli načrtovani posegi v prostor na populacije kvalifikacijskih vrst ptic in ob tem odločanje, ali so ti posegi sprejemljivi. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor DOPPS-u zaupalo izdelavo projektne naloge, ki jo je naslovilo 'Notranja conacija habitatov kvalifikacijskih vrst ptic. Predpostavka pri tem je, da vsakršen poseg v prostor na območju nekega SPA ne vpliva na vsako kvalifikacijsko vrsto ptice, ki tu živi. Pred postavka izhaja iz dejstva, da imajo posamezne vrste ptic -znotraj določenega SPA različne življenjske zahteve in skladno s lem poseljujejo različna območja znotraj SPA, ki pa so hkrati podvržena različnim tipom posegov v prostor. Rezultat naloge bodo prostorsko opredeljena območja (cone) znotraj SPA, pomembna za življenje 111 ohranjanje populacij posameznih kvalifikacijskih vrst plic. na katera se nanaša tudi presojanje načrtovanih posegov v prostor. Posegi, ki jih je potrebno presojati na območju con posameznih vrst, so opredeljeni v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l.RS t 30/04). Za lažjo predstavo vzemimo primer srednjega detla, eno od kvalifikacijskih vrst v SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi: vrsta poseljuje gozdnata območja Dobrave z. dovolj velikim deležem debelih in trohnečih dreves, zato je s stališča varo vanja te vrste pomembno le območje gozda Dobrava, ne pa celoten SPA. Eden od posegov, ki jih je z namenom varstva sred njega detla v njegovi coni potrebno preso jati, ie denimo posaditev gozdnih plantaž, medtem ko Pravilnik predpostavlja, da poseg, kot je denimo postavitev obore v gozdnem prostoru, na njegovo populacijo ne bo vplival. Zato presojanje sprejemljivosti tega posega ni potrebno. Uporabnost opredeljenih prostorskih con pa se ne konča pri presojah sprejemljivosti posegov v življenjski prostor ptic. Pozna vanje razširjenosti vrste in površina primernega habitata zanjo sta namreč osnovni prostorski informaciji, ki omogočala načrtovanje z.a obstoj populacije primer nega upravljanja. Projektna naloga predpostavlja tudi sodelovanje z regionalnimi območnimi enotami Zavoda z.a varstvo narave in Zavoda za gozdove, kar doprina ša k pretoku informacij med različnimi naravovarstvenimi strokovnjaki. V letu 2005 bomo conirali območja SPA: Dravinjska dolina, Kozjansko - Dobrava |ovsi. Krakovski gozd - Šcntjcrncjsko polje. Kras, Ljubljansko barje, Goričko, Slovenske gorice - doli, Drava reka, Mura - reka, Cerkniško jezero. Trnovski gozd južni rob in Nanos, reka dolina, Banjšice ter Nanoščica porečje. IJK 7//EPM 2006 v Ljubljani V letu 2006 BirdLife pripravlja Evropsko srečanje partnerjev European Partncrship Mccting (EPM) - BirdLife International. Štiridnevno srečanje bomo jeseni gostili v Sloveniji. Zadnje podobno srečanje je bilo leta 2001 v Gibraltarju, dve leti kasneje pa so se v Parizu srečali le direktorji partnerskih organizacij BirdLife International. Za pripravo naslednjega srečanja smo pokazali interes trije BirdLife partnerji: Doga Dernegi (Turčija), Birdl.ife Malta in DOPPS. Predlog ponudbe smo pripravili že v decembru lani, veselo novico, da smo bili izbrani kot prihodnji gostitelj tega izredno pomembnega srečanja, pa so nam sporočili v mesecu februarju, jeseni leta 2006 bomo lorej gostili EPM. Srečanje bo trajalo štiri dni. Trije dnevi bodo namenjeni konferenčni dejavnosti, en dan pa ornitološkemu izletu, ki ga bomo pripravili za vse -zainteresirane goste. Druženja evropskih partnerjev se bo predvidoma udeležilo med osemdeset in sto dvajset ljudi. Predstavniki partnerjev, ki bodo obiskali Ljubljano, bodo na srečanju izmenjali znanje in izkušnje, ki jih imajo pri svojem vsakdanjem delu na področju naravovarstva. BV //letnik 11, številka 01, maj 2005 41 8//Prvič v zgodovini smo kormorane šteli skupaj z ribiči Na DOPPS u že osem let sodelujemo v F.vropskcm zimskem štetju kormoranov, ki ga Wetlands International izvaja v sklopu mednarodnega zimskega štetja vodnih ptic (1WC), čeprav je bilo štetje na društvu organizirano že v času pred tem. Nič krajše obdobje štejejo pri nas prezimujoče kormorane sicer po drugačni metodi tudi ribiške družine, ki jih zanima predvsem vpliv tega plenilca na ribje populacijc. Rezultati obeh štetij pa so se vsako leto tako razlikovali, da smo eni in drugi le stežka verjeli v verodostojnost podatkov druge interesne skupine. Pri bornih, največkrat bojevitih poskusih reševanja konflikta ribištvo • kormoran, je takšno pomanjkanje zaupanja že v temeljih preprečevalo kakršnekoli konstruktivne diskusije. Nismo se mogli zedinili niti o tem, koliko kormoranov pri nas prezimuje, kaj šele o tem, ali. kje in v kakšnem obsegu kormorani zares ogrožajo ribe. V želji, da bi spregovorili prvo besedo v istem jeziku, smo ornitologi in ribiči letos prvič skupaj šteli prezimujoče kormorane v Sloveniji. Šteli smo jih po mednarodno uveljavljeni metodi, ki smo jo v preteklih letih uporabljali tudi na DOPPS-u: Kormorane. to dnevno izredno mobilne ptice, ki se med zoro in mrakom premikajo med prenočišči, prehranjevališči in dnevnimi počivališči ob vodnih telesih, najbolj pravilno lahko preštejemo simultano na skupnih prenočiščih, tik preden pade noč. Tako smo po en predstavnik ribičev in en predstavnik ornitologov na vsakem prenočišču prešteli kormorane, par popisovalcev pa je v popisni obrazec zapisal številko, o kateri je bil nesporno enoten. Prešteli smo nekaj manj kot 2600 kormoranov, kar je blizu števila, ki smo ga ornitologi našteli tudi v zadnjih nekaj zimah. V Sloveniji je po podatkih DOPPS registriranih okoli 20 prenočišč. Da bi se izognili možnosti, da smo katerega od prenočišč spregledali, smo prosili ribiške družine, naj nam posredujejo podatke o drugih možnih lokacijah prenočišč, ki jih bomo skupaj preverili in morebitna rtova vključili v cenzus. Število prezimujočih kormoranov v Sloveniji samo pa žal prav nič ne pove o tem, ali so določene ribje populacije z.ares ogrožene zaradi plenilskega pritiska kormorana, kar je pravzaprav glavni žulj upravljavcev z ribjim življem. Ribiči in ornitologi, ki poznamo globlji naravovarstveni problem celinskih vodnih ekosistemov, pa smo si edini v tem, da je največja in edina resnično zastrašujoča grožnja vodnim prebivalcem človekov malomaren odnos do voda in njegovi groteskni posegi vanje. Zakaj ne bi bila to skupna iztočnica za reševanje problemov? UK 9//Popisi velike uharice Tradicionalni popisi velike uharice, ki jih vsako leto izvajamo na Kraškem robu, so letos dobili drugačne razsežnosti. Dejstvu, da smo kljub bogati popisovalski moči (32 udeležencev) popisali samo dve, je najbrž je botrovala nizka številčnost velike uhari ce na samem Kraškem robu. Kljub temu pa nam je tudi tokratni obisk Kraškega roba ostal v lepem spominu. Slišali smo kotorne, opazovali svatujočega planinskega orla in par sokolov selcev. Letos smo kar nekaj energije usmerili v iskanje novih teritorialnih samcev, ki jih je še najlažje registrirati v marcu ali aprilu, ko ob večerih zvesto označujejo svoj teri torij. Tako smo se poleg Krasa odpravili še na Tolminsko. Gorenjsko, Vipavsko in v porečje Dragonje. Našli smo pet novih nahajališč velike uharice. Letošnji popisi uharic so gostili kar 48 različnih popisovalcev, kar kaže na vse večje zanimanje članov društa za spomladanske popise sov. TM 10//Predavanja o krmljenju ptic v semenarnah 3. in 4. aprila je DOPPS na povabilo Seme narne v Ljubljani,Celju, Mariboru in Mur ski Soboti pripravil vrsto predavanj na temo krmljenja ptic.V Mariboru in Murski Soboti je predaval Luka Božič, v Celju je znanje vedoželjnim delila Urša Koče, za prestolnico sva bili zadolženi kar dve in sicer Nina Aleš in Nada Labus. V zameno za strokovna predavanja smo dobili 500 kilogramov sončničnih semen. V prodajalni Semenarne na Rudniku se je zbralo veliko mimoidočih ¡11 še več radovednih, ki so jili zanimala konkretna vpra sanja kot so: katera hrana je najprimernej ša za ptice, kam nai nastavijo krmilnieo in podobno. Ker je bila predstavitev zastavljena kot predavanje s slikami večine pogostejših pernatih gostov na krmilnici, so gosti Semenarne kar tekmovali v prepoznavanju vrst. Predavanje je bilo umeščeno v termin med 16. in 19. uro popoldan. Skoraj bi od štirih do začetka predavanja samevali, pa so na srečo veliko zanimanje za ptice pokazali uslužbenci semenarne, ki niso presenetili samo z velikim zanimanjem, pač pa tudi s kar nekaj zanimivimi podatki, ki so jih zasledili v medijih. V bolj pozno popoldanskih urah so se v Semenarni oglasili tudi obiskovalci predstavitve. Srečali sva vse, od družin z malčki do babic in dedkov. Po koncu popoldneva sva vendarle odšli domov zadovoljni, saj sva dobili vtis, da ljudem ni vseeno za pernate prijatelje okoli doma. NL ll//Začeli s predavanji DOPPS-a v Murski Soboti januarja smo s sodelovanjem tamkajšnje Pokrajinske in študijske knjižnice tudi v Murski Soboti začeli z. našimi predavanji. Prvega, na katerem je o pticah Pomurja predaval Luka Božič, se je udeležilo skoraj sto poslušalcev. Na drugem predavanju marca smo izvede li. kakšni so novi rezultati popisa bele štor kije v Sloveniji in še marsikaj zanimivega o njenem življenju. Predaval je Damijan Denac, ki se s to vrsto ptic ukvarja že vrsto let. Da je bela štorklja v Pomurju še vedno zelo priljubljena ptica, priča tudi zanimiva diskusija, ki se je razvila po koncu preda vanja in na kateri smo si izmenjali zelo zanimive izkušnje. Obe predavanji sta bili med Pomurci zelo dobro sprejeti, zalo bomo njimi nadalje vali tudi jeseni. Ob tej priložosli bi st radi še zahvalili direktorici Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, gospe Suzani Szabo, ki nam je prijazno odstopila prostore in nam po predavnaju pripravila tudi manjšo zakusko. Ž.Š 12//Delavnica v vrtcu Grosuplje Decembra lani smo v grosupeljskem vrtcu Tinkara izvedli delavnico z naslovom "Pomagajmo pticam". Najbrž ni težko ugani ti. da je bila osnovna tema krmljenje ptic in izdelava gnezdilnic za ptice. Malčki so si skupaj s svojimi starši lahko izdelal svojo lastno ptičjo krmiinico. Idej nam seveda ni zmanjkalo. Vlivali smo lojene pogače v lupine kokosovega oreha ter v plastične modelčke, namenjene izdelavi "potičk iz mivke". Tako so nastali sončnični medvedki, zvezdice, ribice, ki smo jih nato uporabili kar za okras na božičnem drevescu. Nekateri so se preizkusili v natikanju arašidovna nitke.To je bilo verjetno najtežje opravilo, saj se je bilo vsakič težko odločiti, ali bi arašid mogoče raje kar pojedli. No, na koncu nam je skupaj le uspelo nekaj jedri nameniti tudi pticam. Ko je bila ptičja hrana pripravljena, so na vrsto prišle gnezdilnice. V naprej izdelane deščice je bilo potrebno zbili skupaj, ob tem pa so se malčki naučili, da različno veli ke vrste plic. gnezdijo v gnezdilnicah z raz lično velikimi odprtinami. Škorčeva odprti 174 Svet ptic na je tako velika, da gre roka lahko vanjo, ven pa izredno težko. V luknjo od plavčka lahko stisnemo le nekaj prstkov. Izdelke so otroci na koncu zadovoljno odnesli domov, njihovi izrazi p.i so bili seveda najboljše plačilo za naš trud. TM 13//V Slovenskih goricah smo namestili gnezdilnice za zlatovranko Zlatovranka (Coriiiiasgarruliis)je verjetno najbolj ogrožena gnezdilka v Sloveniji. Po silovitem upadu populacije se je njeno naselitveno območje skrčilo na del Slovenskih goric v okolici Lenarta, kjer v zadnjih letih gnezdi le se nekaj parov. To so hkrati zadnje gnezdeče zlatovranke v Sloveniji. Opogumljeni z vzpodbudnimi rezultati nameščanja gnezdilnic na sosednjem avstrijskem štajerskem (leta 3004 je tam več kot polovica vseh zlatovrank gnezdila v posebej zanje nameščenih gnezdilni-cah!), smo se člani in sodelavci Štajerske sekcije DOPPS odločili podobno akcijo izpeljati tudi pri nas. Zelo kvalitetne, pro resionalno izdelane gnezdil niče smo nam čili pri znanem nemškem proizvajalcu naravovarstvenih izdelkov, podjetju Sclnvegler. Za nameščanje je bila kol nalašč sonč na in topla prva sobota v mesecu aprilu. Tega dne smo se zbrali vodja akcije Borul Štumberger. |akob Smole. Luka Božič ter g. (olander Lassbacher. domačin in gozdar naravovarstvenih S skupnimi močmi smo na skrbno izbrana drevesa na območjih, kjer so bile v preteklih letih redno opazovane zlatovranke, v :ii'kaj urah namestili to gnezdilnic. Prijetno vzdušje so nam ta dan nekoliko pokvarili delavci, ki so polagali cevi za drenažo na enem izmed najlepših in za zlatovranko najpomembnejših vlažnih travnikov. Drugi del akcije je bilo nameščanje gnez dilnic na lesene drogove nizkonapetostnih električnih vodov sredi aprila. 7,a r.vz.l i ko od prvega dela akcije nas je tokrat ves čas spremljal dež, kar pa nas ni odvrnilo od zastavljenega cilja. Pri tem so nam prijaz no priskočili na pomoč pri Idektru Mari-bor. Najtežji del zahtevne naloge je opravil delavec iz nadzorništva Lenart, ki je veči np gnezdilnic spretno namestil na primer ne drogove kar s pomočjo plezalk. Posebej nas veseli, da smo lahko s pomočjo dvigala košare ponovno oblikovali vhodno odprtino \ ostrešju lansko jesen obnovljenega transformatorja, v katerem je zlatovranka vrsto let uspešno gnezdila. Prav tam smo opazovali prvo zlatovranko v letošnjem letvi, ki si je ogledovala staro gnezdišče. To nas navdaja z optimizmom glede uspešnosti naše akcije in preživetja te čudovite vrste pri nas. Za finančno pomoč pri nakupu gnezdilnic se zahvaljujemo društvu LebendeErde ¡111 Vulkanland iz Avstrije in fundaciji Euronalur, za nesebično pomoč pri nameščanju gnezdilnic pa uslužben cem Klektra Maribor in njihovega nadzor ništva Lenart. l.B 14//Vodna direktiva - novo orodje za varstvo narave v EU Vodno direktivo, ki je bila sprejeta 1. 2000, imajo poleg Ptičje in Mabitatne direktive mnogi za tretji steber varstva narave v Ll V organizaciji Birdl.iie je 11. in 12. maja letos v Bruslju potekal seminar o Vodni direktivi, ki sem se ga kot predstavnik DOPPS udeležil tudi pisec teh vrstic. V dveh dneh intenzivnega dela so nam predavatelji predstavili bistvene točke Vodne direktive in opozorili na zadeve, ki so še posebej pomembne za varstvo ptic. Vodna direktiva pomeni velikanski korak naprej pri upravljanju z vodami. I^e to bilo doslej omejeno na prizadevanja za /manj sevanje onesnaženosti vode in za zadrževanje voda v strugah z nasipi in regulacijami. Za varstvo narave je bistvena novost uvedba pojma 'dobro ekološko stanje". Direktiva nalaga državam članicam, da do leta 2015 zagotovijo, da bodo vsa vodna telesa v državi v "dobrem ekološkem sta nju". Če smo doslej vodotoke obravnavali 7. vidika neposredne vrednosti (in nevarnosti) za človeka, jih bomo morali odslej obravnavati tudi kot življenjski prostor živalskih in rastlinskih vrst. 7 vodami bomo morali gospodariti tako, da bodo za vse te vrste zagotovljeni vsaj dobri pogoji. Direktiva opredeljuje 5 kakovostnih razre dov. V Prilogi so zelo podrobno določe na merila za razvrščanje vodnih teles v kakovostne razrede. Merila so določena za naslednje skupine živih bitij: za fitoplankton. višje rastline, nevrelenčarje in ribe. Posebej je predpisano, da se vodno telo raz vrsti v tisti kakovostni razred, ki mu ustreza najslabša razvrstitev za posamezno skupino živih bitij. Države članice bodo morale poslej skrbno načrtovati upravljanje z vodami. Do 2009 bodo morale pripraviti Načrte upravljanja povodij (NlIP). v katerih bodo morale jasno določiti naloge, ki jih bo treba izvesti, da se zagotovi dobro stanje vode do 1.2015. Vodna direktiva je pomembna za varstvo ptic predvsem kot dodatna podpora območjem Nature 2000. Članice morajo pripraviti register vseh zavarovanih območij, vključno z Naturo 2000. za katere so voda in vodni ekosistemi pomembni za ohranjanje varovanih vrst. Nato pa bodo morale v NI P ih jasno določiti naloge povezane z varovanjem teh vrst. T| Poletje je skoraj tu in DOPPS vam ponuja pestro Kolekcijo majic! Majice so na voljo v velikostih XI. in XXI. Zaloga je omejena, plačilo po povzetju. Poštnina ni vključena v ceno. Vaše naročilo sporočite na tel. št. 01/426 58 75 ali po e-mailu: nevenka.pfajfar@dopps-drustvo.si. Polo majica 7. logotipom DOPPS 1.800,00 SIT Kratek rokav, naravna narva Polo majica z logotipom DOPPS 1.800,00 SIT dolg rokav, siva barva Majica 7. motivom smrdokavre r.200,00 SIT kratek rokav, bela barva Majica z motivom piosnika 1.200,00 SIT kratek rokav, naravna barva Majica 7. motivom rjavega srakoperja r. 2 00,00 SIT kratek rokav, naravna barva Majica z. motivom čebelarjev 1.200.00 SIT kratek rokav, naravna barva //letnik 11, številka 01, maj 2005 43 Letošnja tema mednarodnega fotografskega natečaja je «Ptice iz naše soseske «. ^ Natečaja se lahko udeležijo amaterski in profesionalni fotografi z vsega sveta, ki bodo svoja dela poslali do 16. septembra 2005 v skladu z razpisnimi pogoji. Pošljite digitalne fotografije ali diapozitive, po novem pa tudi fotografije, posnete z mobilnikom. Vsak avtor lahko pošlje največ deset fotografij, ne glede na obliko nosilca slike. Natečaj je anonimen, prispela dela bo ocenila in nagradila mednarodna strokovna žirija. Podrobnejše informacije: OOPPS, vsak delavnik 10. do 14. ure, tel: 01 426 58 75. www.ptice.otg in www.mobitel.st/fotonatecaj @ ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.SI