List 20. f • »Si Tečaj XXXI. v «.i podarske ? obrtniške narodn Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisksrniei jemane 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrtleta 1 gold.; pošilj po posti p celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr za četrt 1 gold. 30 ki f Ljubljani v sredo 14. maja 1873. Obseg: Še nektera razjasnila o sprejetji učcncev v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu. — Živinska kupčija, nje težave in goljufije, in kako jim v okom priti. Pogled na kmetiška dvorišča. stranki? — Slovenci državnopravne stranke na Štajarskern ne marajo za centralni voliini odbor. Kaj je naloga državnopravni Prislovice in reki iz Istre. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari kedaj to se bode že razglasilo Da bi se pa pri tej preskušnji od fantov dobro prestali. y Se nektera razjasnila o sprejetji učencev vedi men v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu. j 7 kaj zahtevalo, ni misliti, kajti Bog ona ima si ga ta na- Akoravno je bilo v „Novicahť i o tej zadevi že jasno govorjeno , priznavamo vendar za sila potrebno še enkrat objaviti, kdo da se bode v šolo sprejel, ; in da se vodja in cela izpraševalna komisija prepriča , da znajo prosilci res toliko sloven skega pisati, brati in racuniti, kolikor se v ljudski Šoli na kmetih vsak lahko naučí. Vsi tišti, kteri se pri preskušnji v od kak im i pogoji. To storiti silijo nas že dohajajoča aj čudna vprašanja v ravno tej zadevi, ktera nas pre-pričujejo, da še zdaj, ko so vendar že štipendije razpi-aane, še marsikteri oče, kteri bi rad svojega sina šoli izročil, v temi tava, ne vedé, kaj in kako storiti. predlogu deželnega odbora beremo v zadevi ob- ravno navêdenem obziru za dobre skažejo fantov se vé da se ne more sprejeti ki so čez vsaj v 16. letu ter po životu krepki in zdravi, pridejo potem A * m A M V ^ . É 1 tt .A ft^ « V 7 iskovalcev in njihovega sprejetja v šolo sledeče : Šolo obiskujejo: a) Notranji učenci (rejenci), ki kot Stipendisti ali pa kot plačujoči učenci stanujejo in se iz- kakor no tra nj i učenci, rejenci, Stipendisti v šolo kterih bodo — razen obleke, ki se bode menda vsem učencem enaka predpisala, kar je navadno na vseh enacih šolah — z vsem potrebnim brezplačno preskrbljeni. Oni dobijo stanovanje in tudi hrano (živež). K notranjim učencem prištevali se bodo pa tudi tišti, kteri bodo sicer v šoli stanovali, ter se tudi notri rejajo v zavodu; nujejo v zavodu ; vnanji (redni) učenci 7 ki ne sta- branili — ravno taka kakor vsi štipendisti ki pa izvanredni obiskovalci. bodo morali hrano in stanovanje plačevati. Imeno- Gledimo, kako je vse to razumeti. Komisija izvedencev, ktera je program te šole sestavila in ga je poznejši slavni deželni zbor odobril vali se bodo taki učenci plačeva Ini premožnejših starišev, kteri želé, da 7 in bodo sinovi se sin v šoli z oba sta sprevidela do dobrega, kakor ne vstrezala, ako bi v njo le sinovi premožnih lahko placujočih starišev — kmetovalcev posestnikov zahajali, kterih namen je: po dovršeni šoli na domu ostati, ter gospodarstvo prevzeti, kajti potem bi bila šola za vse manjše (revniše) posestnike, narodne kmete, kterih sinovi utegnejo najboljše glavice biti, tako rekoč brez vsake naravne koristi; kje neki bode tak reven oče potrebnih novcev vzel, da bode sina dve leti izdr- da bi šola namenu ni- dva plačujoča učenca. vsem preskrbí. Za zdaj se bode napravil prostor za Za temi pridejo vnanji učenci na vrsto. Kdo pa so ti? Oni so sopet sinovi premožnih starišev, kteri • • «U» 1 v pa ker v šoli več prostora ni 7 zuna] šole žaval, bodi-si z namenom pa * ga potem domá obdržati, ali vasi stanujejo, ter se tam tudi hranijo. Iz bližnjih vasi gré vsak lahko čez noč na svoj dom. Gledé njihovega nauka in opravka veljá vse to, kar veljá za notranje plačujoče učence ali pa štipendiste; le del, ki zadevajo hišni red, so se vé da oprošceni. Ali bodo morali učenci te vrste vsako leto kaj šolnine plačevati, to do zdaj še kakemu grajščaku, velikemu posestniku za vin- gotovo ni. carja ali pa vrtnarja v službo dati. Drugič bili bi na škodi tudi ravno navedeni graj-ščaki in veliki posestniki, kteri izučenih domaćih vi- norejcev in vrtnarjev, željno v službe pričakujejo; kajti vsak bi moral ali za svojega vinorejca v šoli ali sam šole. Vrh tega so pa tudi še izvanredni obiskovalci ali pa Vsakemu odraslemu je dovoljeno, ali celo leto v posebnih zanimivih časih, na primer, kedar se novi vinogradi zasaj aj o ob plačevati, ali pa brez njega ostati. Da se toraj oběma napakama v okom pride pred režnji, trgatvi itd. šolo in praktična delà le kakor gost brezplačno obiskovati. Gledé štipendij naj omenimo še to, da imajo do teh le Kranjci pravico; oni morajo prošnjo pri si. i-»« os vuiaj uu^utai uauaaauia v vûum jjixuc», jjicu- lv^jjl i \j iv x C*UJ ^1 Mxaviw ^ uui uiuiajv jjiuoujv F lagala je komisija izvedencev pri sestavi šolskega pro- deželnem odboru v Ljubljani do 20. dne tega me- grama, da se za nadepolne sinove revniših kmetov šti- seca vložiti (glej „Oglasnik"). Notranji plačujoči pendije ustanovijo, in slavni deželni zbor je temu učenec ali pa vnanji neplačujoči, kakor tudi gost tudi pritrdil ; je ter imajo iz deželnega zaklada štipendij po 120 gold., ktere se lahko vsak iz kakoršne koli dežele. Vse te poslednje plačevati, tudi ustanovil. sprejema in izklučuje vodja šole, in ne deželni odbor. Te štipendije podelile se bodo toraj sinovom ti- Vsakemu je pa pritožba do deželnega odbora prosta. stih revnih kranjskih kmetov, kteri bodo dotične Toliko v pojasnilo z dostavkom 7 naj vsak 7 kdor prošnje si. deželnemu odboru do 20. dne t. m. izročili, misli štipendije prositi, to hitro stori, kajti čas je ter preskušnjo za sprejem v šolo — ta bode v Ipavi, kratek ! Vsem tištim, kteri bi radi za štipendije prosili? 154 P& oi--JL^v/g * vui y ^aivaj - uv upaju 7 lica ^ xslcvj prosil, saj vem, da je ne dobim, naj pa rečemo to jim take brezpametne misli ne rogovilijo po glavi in naj nemudoma prošnjo vložijo. Ako tudi morebiti vsak Bog vedi zakaj upajo češ naj kaj bom šepastim ali čota8tim konjem se tù ali tam noga odere ali kakor koli nalašč rani konj se aj dobil u 7 m slep y duh ti pravi » to je prošnjik ne dobi štipendije vročino, kevžehom, smoliko se izgovarja z ) no y kaj pa je to? Zaradi konj s tiščavk polnim trebuhom itd in t o p o s t j o se zdramij 7 one pôle papir ja, 50 soldov koleka in par soldo v pošt- da se jim poper v rit vtakne nine, ne bode nihče ob vse! Kesal se bo gotovo vsak, dlaka se namaže s kako barvo st OZIV1JO, 7 ki bode pozneje zvedel, da bi bil lahko štipendijo dobil ko bi bil za-njo prosil. ) 7 se zbijejo žrebični zobj 7 po starosti s i v a mladému mrhi konj se vžgejo ja mice v zobe, da se kaže mlaj ™ vicv ov uuciV 1111« j l J - A4 V U1 j ivatvc U suha in mršava krava se izgovarja le s slabo klaj volj kake bolezni Zivinska In tako vé lep itd. za vsako napako in bolezen sto * nje težave in goljufije, in kako jim v okom priti. Pogostoma vidimo in slišimo, da naši ljudje izgovorov; vrh teh pa se še priduša, naj ga „hudič """—če ni živina čista in zdrava* 1 ------ vzame 7 7 al kaj mara v se „hudič" za takega sleparja, ker ima take drhali že tako dosti ! In kar goljufen dedec ali prekanj more sama opraviti, jej pomaga še drug slep baba ne zmirom celó *** uuuimv y vímí umuj. J J L ' i J V----O -----O nič ne poznajo cesarske postave o ži- kakor po nevedoma pritakne k barantij •___• __12 _______y_____1_____• • Y-k/-k+o»Y» lŤnr-kmi rrloo + i o \r aa JiUnnn.^« L 7 in vinski kupčiji ali da imajo zeló napačne pojme o njej. potem kupcu, zlasti ako se^ „gliheng In vendar je živo potrebno poznati to postavo zato da kalu vina. Zato dobro glej in oštro pazi delà se pri ki se gorjé bo- na vse, kedar JLJLi *v>uum J V £J k v \J JJVU VUUU ^J\J£JLlCLhL LU WO tet V KJ £JCLL\J y Ua ----- ----- ----- ------O J v f7^"4 T ^ y ^vumií se odvrne dostikrat velika škoda, katera iz vira iz te živino kupuješ, in če nisi sam kos ži vinske bolezni spo nevednosti. Zato iz dr. Bleiweisove knjige zapišemo ta poduk tudi v „Novicah". znati, vzemi seboj vselej kakega zvedenega člověka, ki Živinska kupčija je težka reč. Malokje imajo ljudje je v tem bolj Rekli jden, kakor si ti sam smo gori, da je 14 poglavitnih bolezni, ktere tako malo vesti kakor pri prodaji remu očetu se dobro zdi, ako more osmukniti živine ; še marsikte- po cesarski postavi kupčijo razderó, ako se v tistem P3i y Cir^KJ LULKJ L Ks V^JJ^UĆll 1 ti UUUia* ^-LVUUI JUC UVAjJl KD Ubij illUi a --------v «v^ij vv vi« ~ xvyj^vr wvw^ odpreti mošnjo", je že star pregovor, kteri najbolj veljá živine nazaj vzeti in mu denarjev ali pa zamenjene ži ako sina, sinu more opehariti očeta. „Kdor ne odprè oči, mora času, ki jo postava předpisuje, kupec oglasi pri svoji cesarski gosposki in prodajalca toži, če brž z lepo noče pri živinski kupčiji. Zato treba , da gospodarjem , kteri živino k u p u- vine ne povrniti. Bog obvari pa, da bi pri „tadlih" določeni čas zamud*,, kih ker nič ti potem ne na kratko povemo, česa se imajo varovati. Treba pomaga vec. jim je pa tudi poznati cesarske postave tedaj ! Čujte Te postave pa obdržé svojo veljavo tudi takrat, kedar je prvi kupee kupljeno živino kakemu druta cih Posebno težavno in res zeló nevarno je, živino ku- gemu, drugi tretjemu in tako dalje prodal, povati na sejmu, zlasti kedar ne poznaš člověka, okoliščinah gré kupčija po vrsti od zadnjega kupca od kterega si kupil konja ali kravo, in ga ne moreš noter do prodajalca nazaj iskati, ako pri kupljenem blagu pozneje zapaziš ako m cas zamujen, kteri je po postavi za tisto bolezen odločen. Zadnji, bolezen (kak* „tadel"). Koliko" go'ljufije se 'nahaja na postavimo, tretji kupee naj toži druzega, drugi naj sej mih vemo mi najbolj iz tega da imamo v živmo- toži prvega, prvi pa prodajalca. zdravnišnici prvi teden po ljubljanskih ali druzih bližnjih sej mih s preiskovanjem kupljene živine in s pisanjem spričal naj več opraviti. Umen člověk naj tedaj nikoli ne kupi živine, da ne bi zvedel imena in stanovanja prodaj alče-vega. Nevarno je tudi živino kupovati z večer ali p o-noči, kar se večkrat zgodi. „Ponoći je vsaka mavra Pri konj ih po postavi z a va rova ni h bolezni ali „patentnih Je . , tadlov", kteri barantij o razderó pet pa na 30 dni, in sicer so 7 troje jih je na 15, zcivarovane na 15 dni: a 7 kužna smolika smr kelj, 7 je star pregovor, vsaka napaka se lože požre. naduha 5 Nekteri kupec je že s tem zadovoljen 7 da mu prodajalec „dober stoji za vse cesarske tadle" ter misli, Bog vé, kako zavarovan je zdaj za vse napake ali bo- zavarovane na 30 dni pa lezni > ki bi se utegnile zapaziti pri kupljeni živini t Tako imenovanih „poglavitnih bolezni" ali kakor jim naši ljudjé navadno pravijo „patentnih tadlov" zato. ker 7 po cesarskem patentu razderó kupčijo, je v vsem paj le 14; koliko sto druzih bolezni pa je utegne živina imeti, ktere so ravno zavarovane sku-ki jih tiščavka (neumni kolar) opornost (štatljivost), mesiČna slepota, jasna slepota in pa kožna črvivost. 7 Pri goveji živini sam lahko po cesarski postavi zato, ker jih umen kupee zapazi. Kdor hoče tedaj vsaktere škode obvarovan biti, naj od kupca zahteva, da ga vpričo dveh prie zagotovi, da za vsako, kakoršno koli napako ali bole- IV^lH JV, , Ci JIH . . . . tako hude, pa niso so samo franeozi ali pojatnica poglavitna bolezen 7 in sicer zavarovana na 30 dni. Pri prešićih je zavarovana tudi ena 7 namreč: ikre (kterim tudi zen dober stojí. Da mu stojí 77 za vse cesarske tadle" dober", je nepotrebna beseda, zakaj za cesarske pšeno, šenki ali stroge pravijo) na Pri ovcah so zavarovane 4: dni. 77 tadle a stoji že cesar sam dober ; to je 7 cesarska postava; za té bolezni ne potřebuje kupec nobe-nega druzega poroka. Kedar živino kupuješ, preglej jo od nog do glave kozé in pa gar je (ali g r i n t e) na dni metljaji na jetrih (ali jeterni metulji) in pa metljaji na pljučih (ali pij učni metulj i) na od oči do repa, ne ko mirno hodi, in Če stoji 7 j temuč tudi, kako meseca. (Kon. prih Je konj, kako leti in dirja. Sto in sto zvijač je pri živinski kupčiji, s kterimi se kupci sleparijo : 155 Star s k o r i stni m Pogled na kmetiška dvorišta. pregovor pravi : „kdor ume združiti p r i j e t kaže y ker bi se lahko pripetila kaka nesreća. No!to ta je pravo « Tudi mi bi želeli pač ne gré. Kdor je mož in se doslednjeravná po vo-dilih, ki jih za prava spozná, se po nobenem udarcu ne sme begati dati nad svojim prepričanjem ; kajti vo- da bi naši gospodarji znali in hoteli s koristnim tudi dila ostanejo ista, in tem več morajo strpeti napadov prijetno združevati. Poglejmo le, v kakem stanu se tem krepkeje za-nje potezati se je treba. v kakem stanu se večina naših kmetijskih poslopij. Opustimo go ahaj voriti o ZDotranji uredbi pohištva, čeravno tudi tù »ost veljá Direktne volitve naj nam bodo toraj klic do trdnejše organizacije, do marljivega delovanja; one naj da rabimo pripušČena vsa sredstva, da nam bodo poziv, Predno prekorakamo dvorišče, da dospemo v hišo, se vnovič krepko in navdušeno postavimo v bran. pregaziti moramo liko blat Proč kompost kup Tam naj se pripravlja za porabo Ne z njim na dá se tajiti — vsaj trdijo to nasprotniki sami, da di- Na tnališči nahajamo tnalovino, žaganje, trske ki rektne volitve so udarec v prvi vrsti namenjen naši m blato na kompostni »"iv lUftiu » 11JU J /jagaiijtj u Oftc j xvi gjujijcjv UI Lt izvažujemo sekretnico. Drugod se izliva pravna stranka ga je odbila vspešno. Kar bi menda ne bila zmogla nobena druga moc, zmogla je decemberska ustava sama; ona je prebudila opozicijo ter jo pripravila na to, da zdaj zedinjena delà; ona je patrio- gnojnica po dvorišči, iz njega pa dalje po cesti. Koliko tična društva izbudila k življenju po vseh krajih in po- tavžent goldinarjev gre v pogubo s tako nemarnostj Pomislimo y mesa y bolj da je gnojnica tako de ; kakor juh gnojni kup (gnojišče) kinč naše kmetij od gnojnega kupa. Skrbimo, da bo lahko y vsega V&uvJlovv,y JJCIO^ rmictijc , kajti lauivu cl LU JJCtíV 11 UCl cl U Zj cm S a 111 JC U.UU11 pu uuuzat/iji uuai eu, iVl ga tako vredimo, da nikakor ne žali očeša, pa tudi da ga nedvomljivo živo čuti. Al še bode nam treba hrabro slednjič je različne krajne opozicije zedinila v eno veliko ga je ampak liberalizem sam je dobil po opoziciji udarec spoštovanja vredno stranko. Udarca, ki nam naměřila decemberska ustava, nismo ne le odbili ; ki ne širi neprejetnega duha Če bomo tako ravnali se boriti, predno bo končana velika bitka imeli bomo dober gnoj, omaguje, ne more deležen postati zmage y kdor Kdor pa si ne dovolj pridelkov, in gnojišče nam bo v ponos. Ravnajmo upa prestati velicega petka, ta ne bode vžival veliko-takor smo o gnojišču pisali v mnozih naših listih. Ne- nočnega veselja; pred mora izpraznjen biti kelih brit- kosti do dna, predno prizori dan vstajenja! Mnogo jih je, ki so mislili, da je že za Hohen* toda zmotili so se : Ne koliko stroškov ne strašimo se, da kupimo mavca (gipsa) katerega naj potresemo po gnoji, da veže vbežlj m onj ki Je J bolj del gnoja ki Blizo hiše nahajamo navadno vsaj košČek jo imenujemo t mlj war tom napoČil dan vstajenja .c*.auiiu vo<*j «^liiij^, oni čas bila je še le cvetna nedelja — iv^jn inimu kakem stanu je navadno ta v političnem „velikem tednu". Politikař ne smenikdar kajti V se živimo prostor? Ce tudi je majhen vrtec, vredimo ga, da nam bo korišten in da bo nam veselje napravljal. Prij cvetlice naj kinčajo prostore; zgodnj y ne to bilo bi obupati, da bi resnicain pravo ne zmagalo ; salata razna ze- vr vvuvv îiMj 1 v/oivi v , flgvuuja oaiaict , la^ua ac- lišča naj nam donašajo potrebno in koristno prijetno prav to, kakor pozabiti ali zatajiti večno sprevid-nost, ki čuva in vlada nad državami. Kristijanski politikař zelenjavo. Naše hiše in poslopj toraj vedno upa, ako tudi oblaki zakrivajo solnčne lep bi bilo, ko bi jih kinčali s trto navadno gola. Kako žarke. Ali kako je treba odbijati udarec? ali naj vo- in sad njen je žlahen Perj severnih krajih težavno dozoruje, kinčajo hiše lepo Zakaj ne bi mi vincarii ravno isto na je krasno limo, ali naj novi postavi nasproti postavimo vzdrž trta PeIj trte ljivost? Pač res da se moramo sploh držati politike vzdržljivosti, toda voliti moramo, kedar pride do V ----.7 J --. --1 ---r J--- ----- » T , «VWW . YS A JL V X «V««. ~ ^ mi vincarji ravno isto napravljali? Zasa- volitve. Nasprotniki naši hočejo svet prevariti in ravno dimo tedaj vsak pri svoj ej hiši na vsakem lopj ali krepko trto y na pa liki troling priliko y godnj po gušt ; izredi veliko grozdj y ktero ki sicer pozno dozoruj po m še celó pa funte y tako, kakor je Ruski minister Potemkin cesarici kazal namalana mesta in selišča namesti pravih, ravno tako se trudijo nasprotniki naši pridobiti si izmišljene yy za- stope ti tehta. Ker se zeló razraste in ker ima jako veliko perje, volilci ljudstev. Aho bi se v kakem volilnem okraji naše stranke zdržavali volitve pa bi trije ali gotovo bo tudi lepo senco dajal ; vsaj smo je potrebni štirje liberalci iz volili enega izmed svojih, gotovo bi hudi poletni vročini. stranka ustavaška tacega izvoljenca proglašala kot pra- to vega zastopnika istega okraja. Obžalovati je pač. da v Tako cenjeni gospodarji! ravnajmo, in če JL cvrvv/ , V.WJJ v^ui. . ± a, y Í1ÍAJMJJXJ } i-ii tv VCgifc Z^čtS lUpilliVč* I» LC^Čl U ivi iua JL u ij o a v/ ac%i v; uuv i i t ^ i cv b u i ivtui ov iju \j tuui v uuuu ti uuill lia od E. Lipnicki-ga". Ker v vrsto narodne literature vsa nemčurska svojat s svojim revnim listom. za kterega se bodemo tudi vedno trudili in dělali, kakor prav za prav le pesniška delà spadajo, ki so v narodu vkoreninjena in vsem krogom najlože umevna, zatoobsega / e učitelj. Trebnega. — Za župana v Trebnem je bil pri omenjena knjiga le poetiška delà in je tako kratka zgo- volitvi 17. u. m. izvoljen gosp. Emanvel Tomšič, po-dovina Poljske poezije. Vendar omeni pisatelj pri zla- sestnik v Trebnem, za županijske svetovalce pa so bili tem veku Poljske poezije (1521 — 1621) tudi slavnega izvoljeni gospodje: Edvard S chaffer, grajščak na cerkvenega govornika Skargo, čegar izvrsten jezik je Višnji Gorici in c. kr. reservini stotnik, Andrej Ora- imel velik vpliv ne samo na njegove, ampak tudi vse šem posestnik v Cesnovku, Janez Grandovc i po prihodnje čase. Enako se pisatelj pri obravnavi najno- sestnik v Ponikvah, Janez Dular, posestnik v Rodnah vejše dobe ozira na historične in lilozofične rezultate, Anton Strajnar, posestnik v Lukovki in Janez Ra ktere mora vsakdo vsaj površno poznati, ako hoče poezije te dobe razumeti. Knjiga ta je neki prva nekoliko delj ? posestnik v Ponikvah. Litije. Ministerstvo kupčijstva je dovolilo v * „Glas Crnogorca u obširniša zgodovina Poljske narodne literature v nem- pošto v Polšniku, ki je v zvezi s pošto Litijsko. škem jeziku in obsega 145 strani. Dobi se pri gosp. Iz Vrhnike 9. maja. — Kar je potihnila volilna Lercher-ju. borba, zaspalo je pri nas nekako navadno življenje smrtna tihota vlada. Prosti poljedelec hiti, ako ma vreme pripušča, po svojih opravilih na polje; propali nemčurji pa, starim mitičnim bogovom enaki, naslanjaja se otožno na stole tukajšnje kavarne, premišljujejo svojo sedanjo oaodo. Nekđanje gospodstvo a vendar tem gospodom nikakor iz glave izpuhteti ne more, vladovanje y se zove politični tedenski časnik, ki ga na Cetinji izdaja zdaj g. S im o Popovic ko je Turška, Ogerska in Avstrijska vlada „Crnogorcu" prepovedala vhod v te dežele. Cena na leto mu gold. Naši dopisi. muhomedansko je zginulo, ne ostaja jim tedaj druzega nego posel kritikovanja ; Gorenskega bode, vsaj vemo to jim dosti koristilo ne maja K9\J\X\Jy y oc4j > jljjl\J y uc Kakor besna hijena po- Delovanje sedanjega I nin finnillřTAlfn VI Alťí V\/\ ^ rt M r\ nt «v ^ ^ ^ ^ ^ M -T da zelo stare ose ne škodujejo vedno. w . • • V • •___ zupanstva, v primeru s poprejšnjim, pada okoli sebe žalostno znana „Laib. Schulzeitung" po je res v vsacem oziru tívale vrednó. V naši srenji pozná slovenskih učiteljih in sploh po slovenskem časopisju; se v tem krátkém Času županovega poslovanja, da je on posebno hud trn v peti pa sta jej slovenska učiteljska mož na pravém městu, iskren boritelj za soseskine pra- lista. Prav po izreku : „qualis vir, talis oratio", udriha vice, če tudi mu zagrizeni sovražniki, ki za našo ob- njen vrednik in vitez paragrafov Polde Gariboldi skor čino še toliko niso storili, da bi bili račune položili o v vsaki številki po teh listih, vse v blato metaje, da bi svojem zanikernem gospodarstvu, mu marsiktero poleno jih přej ko mogoče vničil, sebi pa avtokracijo zagotovil. pod noge vržejo. Želeti je, da bi ga pri napravi štiriraz Pogledimo le, kaj počenja, da bi svoj namen dosegel. redne ljudske šole krepko podpirali poštenisrenjČani, da 158 se izgotovi to davno potrebno delo in da ne ostane naš trg zbog nemarnosti v šolskem oziru za druzimi kraji stavila poslalo potem, kedar bode na drobno svoje predlog samo za vib T «.umiui xvioji Okani a., oamv; ^cv iicikup bikoV in telíc in nazaj. Hiši za novo šolo sti dve na ponudbo: ena za mlekarstva je poslalo že zdaj 7000 go 6000, druga za 8000 gold.; in akoravno je pri nas res Ruskega lanú pa 300 gold ; za povzdigo akup težavno se česa lotiti, ker nismo podedovali po prejš-njem županstvu nikakega solda, marveč polno zmešnjav, vendar krepko poprimejo te velevažne stvari. Koristi se nadjamo, da se in sklenil se je seje dezelneg odbora maja.) Obravnaval črt m prorač zberó rodoljubni možjé in se bode grajščinsko in gospodarsko poslopj f po kterem se na ktera Slap za namene vino- in «^v^.*^ ťvťx4xiivJW tv rv^vc^uv, otrcvu. uvuow, ivioxa urtLuciio viuu" in ©adjerejske šole primerno popravilo.— bode iz te naprave izvirala za naš trg in vso okolico, Službo sekundarija v deželni bolnišnici je deželni doktorju medicine in , vsaj je rec sama na odbor oddal Ant ni mi treba natančno popisavati sebi dovolj jasna in vsacemu srenjčanu lahkoumevna. kirurgije in aspirantu v občni Dunaj ski bolnišnici nedeljo dne t. m. popoldne pripodila se je Na mestno glavarstvo v Pešto se je obrnil deželni huda nevihta z dežjem in gromom, ter je treščilo v po- odbor, da izvé m Blopje nekega kmeta v sosedni vasi, kteremu je vse lal in domovje onih nesrečnih pogorelo. Pripoveduje se, da navada pri nas, ni bil ni kjer zavarovan 9 nesrecnež, kakor je sploh ? iz K ranj skega, ki so se minuli teden pe 136. kteri je med Stein ljali z mešanim vlakom štev bruchom in Peštom skočil iz kolovoza, in ki so pri tej Ljubljane. priliki vljenje zgubili ali ranjeni bili službo spremljeval Izpraznjeno Česar smo preblagega gospoda dolgo bali zgodilo glavnega odgona med Ljub Gradcem je deželni odbor oddal mestnemu straž niku Mati ju Epich barona Antona Zois-a (Grof Karol Hohenwarť), bivši nam minister veè ! nega spomina, je za malo casa přišel svojo grajščino Umri previđen zakramenti umira- v Ravne na Notranjskem. Kakor slišimo, ga hočej verno mu udani rodoljubi naši vprašati: ali ne bi m. ljubljenec naroda slovenskega, pravi mečen vsem národním zavodom, mili dobrot- revnim, verni sin katoliške cerkve, zvest Av- Njegovemu imenu bila sprejeti p o slan s t kterem po njem zastopana biti štela v posebno veliko čast v d b > ga v si domovina naša strijan. Pač kakor neumrlemu pravici Zoi s- u dodan pleme- (Gosp. Kašpar MaŠek), c. k. učitelj glasbe, tudi posebno slovenskemu svetu po svojih kompozicijah pridevek Edel s tein ski; res pravi biser po krásnem napevu k Koseskemu jj Kdo mar" dobro domovini naši ! znan ; Koliko spoštovan, koliko ljubljen je rajnki včeraj umri je po dolgem bolehanji v 79. letu svoje starosti Tako sijajno pričal velikansk pogreb 12. dne t. m. kakoršnih malo pomni Ljubljana. Vsa národna dru- v grobu, zapustivši tužno rodo vino in sin Kamilo zdaj počivata blagem spominu ostaneta narodu našemu! Pogreb njegov je jutri ob stva svetu sveto žnost imela, očitno kazati uri popold dežela žaluj e nj e m (Kranjsko društvo za stavbě in zidanje) je imelo danes zadostuje prebridko to poročilo. kakor so „Novice" zadnjic naznanile ) 10 dne t m svoj prvi občni zbor. Predsedoval je zboru dr. vitez G utm ansth delničarjev je bilo zbranih 53 ki so TITTlTOil'l TM ITIi i IBÉlfi UbiUaUOkiiaXj UOlUiVrtl I tí » JO Liliu ÍJUiaiUlJ t/U j IW jJV (Telegram „Novicam") iz Lvova 12. maja. Skup- namestovali 5000 dělnic. Vlado je zastopal ces. komi Ščina deželnih poslancev je z malo većino se izrekla za udeležbo prihodnjega državnega zbora, a to sar Rod 7 c. notarstvo pa dr. Ribič v Ve- s o glas ji z državopravno stranko druzih dežel. selo znamenie, da zdaj tudi Poljaki hocejo vzajemno dr. vitez Gutmansthal, grajščak, Martin Hočevar postopati s federalisti druzih dežel. (Telegram „Novicam"). Iz Maribora 13. maja opra Julij Dôrfel Trstu . . PO sestnik v Krskem, Janez in Peter Kozlar, Jožef Kri vilni odbor so bili skor enoglasno izvolj arhitekt na Dunaji, Jožef Gorup, veliki trgov 7 7 7 -- ^ jl GLvyiune „xwi/cwiHi j, JLU iuoiiwuia xtj, liJcvja. Sper, nuuicj luanu , XJ. majci , bi £ Skupščina tiskovnega društva enoglasno izreka dr. Co sti dr. Schaffer in dr. Schrey. Plače za Andrej Malič Maj trgovci v Ljublj 7 eJ se za zdaj zaupnico zarad njegovega političnega vedenja in delo- ni nobene odločilo, da se koj iz začetka društvu odvr M ^ «T A «Tk U Tr 1 C 1 /\ ^T A V\ 111^ /\ i ra i m« X i O /\ %% /\ X i 1 V\ H A /"I fi A /N Kv 1 1 ^ A TT A O 1 T A /l A rw A ^ X j vanja pri banki „Sloveniji nejo stroški. Poročilo predsednikovo 7 kaj (Telegram „Novicam") iz Celovca od 12. dne nakupilo in kaj sicer storila ustanovna skup dozdaj že 7 t. m. naznanja, da prečastiti prošt dr. Millier v Ce- bilo zadovoljno sprejeto, Ker so „Novice" že v prvém o kterem se je zadnje dni slišalo , daje imeno- svojem poročilu objavile večidel delo vanj a, se poziv lovcu J \J J\tV/l V/Ml OVJ JV/ iJUUUJV-» Ulil U11UUAV y UW J V-> A ill \J A.A. VJ O V VJ ULX |JU1 V/VllUL \J KJJ C* V ±l\J T van za škoťa Ljubljanskega, je bil na Dunaji ter je ljamo danes na oni list. Zbor přišel iz Dunaja s tem nazaj, da ostane v Celovcu. Deutsche Zeit." je neki ovobala, da prečastiti za jiliovo nesebično delavnost Je zahvalil ustavnikom (Castitim delničarj em banke ,,Slovenij Cl - ^lycutovuv /^V/llt JV/ uuni V/ » V71J CCA Clí J UCH - ^ VUíOI/H/l/lť U/Ol/IHVUíř J IV \J gospod ni mož današnjega liberalnega kalibra, zato ga dne maja tega meseca bode prvi p 29 občni zbor banke „Slo- je ministerstvo pretehtati hotelo. Gosp. doktor se ni venij íí ère m raji pustil škofijo. Slava važnejša točka dopolnil vdal pogojem liberalne poštenjaku! Zdaj pa tudi vemo: kakošen mož mora in pregledoval prihodnji škof biti, da ga odobri sedanje ministerstvo, je sešlo mnogo delničarj v programu tega zbora je morebiti naj lit bankinih v Ljublj č pravilnik 7 zato se dne t. m v (Postavi za ljudske v 7 sole je sklenil deželni na Kranjskem) 7 ki zbor Kranjski, ste p o t r j e n e Ju razgovor, ki so Kaj tega velevažneg gi in lep priznali, da zaželeni napredek bodočnost obetajočega zavoda pa pravi nemška „Schulzeitung-a", ki se je zarad nju toliko repenčila nad deželnim odborom, da zdaj še druge reči niso potrjene? Dopis si. ministerstva kmetijstva od 30. aprila naznanja družbi kinetijski Kranjski, da ga je volja zopet za leto 1873. za mnoge razdelke kmetijstva državne podpore dati in dolocuje ob enem, koliko da bode dalo za vsak razdelek, je odvisen od previdneg in skrbnega gospod dosego tega in čneg nJ in konca morajo se združiti vsi enako misleči delničarji. Ta namen posredovati, pa tudi doseči pomagati, se je v imenovanem zboru naložilo pcdpisanemu odboru. Vabimo toraj uljudno vse častite delničarj 7 denar bode družbi v se pošljejo naj poznej 22 maj t svoje naj del- 159 nice — brez kuponov — enemu izmed podpisanih, ki jih bode precej vložil pri blagajnici banke, legitima- remuneracije kot podpredsednik banke „Slovenije u am- Del- cijski list pa potem poslal dotičnemu delničarju. niôarji, kterim ne bode mogoče, se osobno udeležiti iz vzrokov od februarija do avgusta, in se jej nika- ampak pak kor nisem iz Vašega „domoljubja" odpovedal c, oc U3UUUU uuciczaw. vu víiiujiuv , ki jih , jju » aooui jjvuguvuiu" primora: blago volijo pooblastilo, hoČem povedati svetu, naslonjen na dotične zapisnike. glavnega zbora 29. maja 77 J J po Vašem „Odgovoru" primoran, y naj ki je natisnjeno na hrb tu legitimacijskega lista f pisati in brž zopet nam poslati maja t. 1. vse to v redu. ; tako p o d- prvi seji opravilnega sveta dné 11. februarija y da je do 29. 1872. leta bile so remuneracije ravnateljev odločene za časno in sicer vsacemu ravnatelju po 600 gold, za Poleg tega pa prosimo tudi uljudno Častite delni- leto in dan ter še posebej po 10 gold, za vsako sejo. Čarje še to, naj blagovolijo naznaniti nam svoje mnenje Pri tej priliki predlagal je neki opravilni svétnik to-le: o tem, kteri možje naj bi se postavili za kandidate „ker je podpredsednik obstojni faktor ravnateljstva in V %J v ui j ía w v/ JL JL « m M V^f v ia j MA S/W ^ V/ V V f A&A " w ^^ pri gori omenjenih volitvah. Grledé na nasvete un guu uuicupuiu v uni v au. v^iuuo ua uaovcuo j pO tej aci oba uciuaiu^ju »v* uu^vvuiuuoi ujcguv«) vočtl ^LLHU- poti sprejete, bodemo pri konecnem skupnem dogovoru destens) ravno tako velika, kakor vsakterega druzega posredovali potem iz volitev zaupnih mož v glavnem ravnatelja", zato naj se odloci meni 2000 gold, remu- zboru banke „Slovenije" ~ ~ - « ^ ; ^ „„ 1 ^ f ^ —— ker sta delokrožje ter odgovornost njegova vsaj (min- Ljubij ani 12. maja 1873. Dr. K. B lei we is dež. bolnišnice. , primary Dr. E. H. Costa, advokat in dež. odbornik. Josip Kuš ar, posestnik in trgovec. Miha Pakič, posestnik in trgovec. Franjo Ravnikar, blagajnik dež. blagajnice. F. Ks. So u van, posestnik. Ivan Vil h ar, posestnik. Od podpisanih treh gospodov je vredništvo Novic" přejelo sledeci dopis v natis: Ni res da bi bil dr. Costa iz prvega početka do danes popolnoma brezplačno opravljal svoja opravila kot predsednik banke „Slovenije". Dr. Costa je proti jasni dolocbi bankinih pravil (§. 40) potegnil od 11. februarija do oktobra 1872. leta vsak mesec antici- pando plačo ravnatelja 50 fr. in za vsako sejo 10 fr. Zdaj poteza Še zmerom za vsako sejo opravilnega sveta 10 fr., katera plača je tudi po pravilih opravičena. Razen tega si je dr. Costa pridržal, kar je po zapisniku konstatováno, tisto plaćo za svoj trud pri banki, katero mu bo glavna skupšcina delnicarjev votirala. Gledé na §. 60. pravil dobi predsedništvo 3% cistega dobicka in ima svoj delež pri 12% opravilni svèt namenjenih. tega sej. (to je Ni res, da bi bili imeli ravnatelji meseca marca leta, ko je dr. Costa bil na reviziji v Pragi, devet Meseca marca je sam dr. Costa šest sej sklical y 20. ) 24. ) 29. 30. in 31. marca). Od 4. seje, do 18. marca v nenazočnosti dr. Coste so bile dve po pravilih (§. 45.) predpisani navadni tedenski in ena izredna. Izredna seja je bila najvažnejša, ker so ravnatelji svesti si svoje odgovornosti primorani bili te-legrafično ustaviti zavarovanje zoper toco, ki ga Je Pražka podružnica na lastno roko proti strogim določ-bam pravil (§. 31. lit. a) začela. Ljubljani Dr. Valenta. maja 1873. Ah čin. Dr. V. Zarnik." Ne da bi se bilo vredništvo kakorkoli splašilo §. 19. tisk. zak. ki s sestavkom „Novic" ni v nobeni dotiki, smo vzeli predstojeći dopis v naš list, marveč vzeli smo ga z velicim veseljem zato, ker smo vedeli, da bo gosp. dr. Cos ti povod dal, da sam brani svoje poštenje zoper zlagane skandale, ki jih je dělal „Slov. Narod" dan na dan v svojih listih, in svetu odkrije resnico. Tule jo imate, gospodje! neracije na leto kot materijalno odškodovanje za moje žrtovanje. Ta predlog se je meritorično sprejel od vseh rav- nateljev y vsled mojega upora (protesta) pa zoper toliko remuneracijo, odločilo se je potem, naj bode re-muneracija podpredsednikova enakomerna remuneraciji druzih ravnateljev. Ko je po ustanovitvi banke v drugi seji opravil nega sveta dne 1. septembra 1872. 1. ta zadeva vnovič prišla na obravnavo, dokazoval sem jaz potrebo največe varcnosti, in gospoda V. R. Herman in dr. Ulaga sta me krepko podpirala, nasprotovala pa sta dr. Valenta in pi. Treuenstein. Treuenstein je predlagal za vsacega ravnatelja po 1200 gold, stalne plače na leto, ter še posebej 10 gld. za vsako sejo. Jaz sem predlagal za vsacega ravnatelja remuneracijo po 400 gld. Vsled tega mojega predloga na leto , za seje pa n i č. žugali so ravnatelji, da odstopijo. Pri tolikem uporu ravnateljev zoper moje banki dobrodejne namene izre- , da za naprej niti remuneracije, niti sem am kel HHHVHHPIPIPHMIII^HI placila za seje ravnateljev ne vzamem, pak da prepuščam občnemu zboru, ako hoče odločiti . Her- kako remuneracijo. Ko še neki drug predlog mana, za vsako sejo namreč odločiti po gold. većina plače, ni bil po volji ravnateljem, zedinila se je opravilnega sveta v tem, da se ima za prve prihođnje kvatre po 50 gold, na mesec plače ter 5 gld. za vsako sejo posebej iz plaćati ravnateljem. Jaz in dr. Ulaga sva glasovala zoper ta predlog. seji opravilnega sveta dné 26. decembra 1872. je pl. Treuenstein že spet predlagal zboljšanje re-muneracij ravnateljem, in sicer na 100 gold, za vsak mesec. sicer na do 5 gold, za vsako sejo. Dr. Zarnik , pa po o pa je predlagal, naj ostane pri remuneraciji po 50 gold. na mesec y toda posebno plačilo za vsako sejo naj se zboljša od 5 gold, na 10 gold. Jaz sem energično protestiral zoper tako višo plačo zato, ker taka remu-ne racija ravnateljem (ki bi po tem merilu znašala okoli 1200 gold, na leto za vsacega ravnatelja) ni kakor ni upravičena ne gledé na sicer prav dobri stan bankinega delovanja y a tudi ne na cas y gledé kterega banki žrtujejo ravnatelji. Zastonj je bilo vse govorjenje mnozih opravilnih svet- nikov, zastonj vse apeliranje na domoljubje ravnateljev ! Pri glasovanji obveljal je dr. Zarnikov predio or O s glasovi zoper Za-nj glasovali so tudi dr. Va- lenta, dr. Zarnik in Achtschin in si tako sami sebi Odprto pismo gospodom Karolu Achtschinu, dr. Valenti in dr. V. Zarniku. plačo z bolj šali. Ta sklep bi gotovo ne bil obveljal, ako bi se bili oni ravnatelji v lastni zadevi vsaj glasovanja z drž ali, kakor to zahteva spodobnost. séj y r T ttUJ(>V V*. JL fj I« 1 4. ^ X^WLX^l. M\J tiLVUUU ▼ UjyvVAVVUVWw» Iz tega popisa, ki je istinito posnet iz zapisnikov je razvidno, da sem se odpovedal vsakteri remu- nce" in Pod naslovom „Odgovor" v 107. listu „Laibache- neraciji za delovanje podpredsednikovo zarad tega, yy Slov. Naroda" me mora, objaviti sledece glasili ste me Jaz nisem od februarij tinito pojasnilo pad y ki ker se nisem zlágal s preveliko remuneracijo, — da pa sem še danes tega mnenja, da tudi podpredsednik do ktobra dobi val banke „Slovenije" ima pravico, za svoje delovanje 160 pri tel j stvu tir jati prim daj kak n e Gledé na del h te v am dohodko plačo 7 kt mm ie to > da o ijih (tantijeme) more govorjenje biti v se ome takrat. Vaša. zlorabiti kod orožje osobne strasti narodu na sramoto kvar — nasprotnikom v glasno izrečeno veselje! Za zdaj smo se oglasili, da veste, kaj je dolžnost m kedar bodo dohodki banke pokrili ne ampak tudi 5percentne obresti delniške gl stroške vse ; y potem sežk se n po pravilih bankinih gre iz 2 odstotka predsedniku teg 7 m da Ljubljani 12. maja 1873. 7 i'/* predsedniku, 2 odstotka vsakemu ravnatelj odstotka pod- odstotek vsakteremu opravilnemu svétniku, 3 odstotki vodilnemu ravnatelj Mnogo delničarjev „Narodne tis kame". (Izvirna AleŠovČeva igra „Dimez, strah Kranjske dežele11) je preteklo nedeljo privabila toliko obcinstva v gledališČe 7 da je Kocelj med vsemi imel najboga- Da je meseca marca bilo v svojem „Odgo in Achtsch u sei 7 gospodje dr. Valent to potrjujejo 7 dr tejšo benefico, ktero je pa tudi izvrstni beneficijant za- kritikastre in sami, toda oni povdarjajo to, da v moji nenazočnosti sklicana izvenredna seja ravnateljev služil. Da igra ni „skozi padla", to pa je „Laibacharice" in „Narodovce" tako vjedlo, da ]im je dné 18. marca bila je naj važnejša zato Praški podru Povdarjana „ zabranilo 7 ker žolc strašansko zavrel. Gosp. Alešovec je predmet svoji igri vzel iz resnične domače dogodbe in ker „Dimež" se vJe po naključbi ni bil „Karl Moor", važnost" te sej tega, via. Ujjiavxiui ovci je v ocjl U leta preklical oni „važni" sklep zavarovanje zoper toco. slifcati po Schillerjevih vzorih. se pa najbolj kaže iz meža" narediti, to je naredil Kar zato ga ni mogel se Je dalo iz „Di- da opravilni svèt je v seji dné 30. marca 1873. večkrat pa tudi ni res 7 da )7 sem teli Sicer zavarovanje zoper toČo dovolil Praški podružnici Iz tega na dejanske dogodbe vprtega pojasnila naj zdaj posnamejo častiti delničarji sami, koliko jeres-nice v napadu gospodov dr. Val ente, dr. Z ar ni ka in Achtschina. Popolnoma znan z vsemi razmerami banke ako 7) Slovenije" ne bodem odlašal še več razjasniti v se dalji napadi na-me. 7 bi to zahtevali Le zvesto in varčno ravnanje brez vsega ozira na osebnosti ali stranstva, ki se edinole p ravi lnega cilja banke drži, more odvrniti nezgode so nedavno doletele vremensko zavarovalno banko ktere 7 na Dunaji Dunajské. ; in ktere ravno zdaj stresajo finančně kroge Ljubljani dne 10. maja 1873. Dr. E. H. Costa. (Očitna zahvala.) Ker mi je gosp. Jakob Alešovec igro „Dimež" k mojej benefici brezplačno přepustil in s tem pomogel, da je bil ta večer jako sijajnega vspeha za-me, se blagemu gospođu javno z vso presrčnostjo zahvaljujem. Ljubljani 13. maja 1873. Josip Kocélj. (Slav, upravnemu odboru „Narodne tiskáme v Ljubljani.) Pooblastencu, kteri hoče, kakor mu je dolžnost, spolnovati voljo pooblastilcev svojih, je zmerom drago, zvedeti njihovo voljo. Prepričani smo tedaj tudi mi 7 da bo si. upravnemu odboru po volji, zvedeti naše 7 mnenje o vredovanji na naše stroške izdavnega časnika „Slov. Naroda". — Koliko nas stane ta list želimo prav natancno zvedeti pri prvem občnem zboru koristiti dober dnevnik 7 tudi o tem ne govorimo, koliko nam more danes le povzdignemo svoj glas zoper zlorabo naših pooblastil o tem, da naš list piše zoper nas in za nasprotnike naše. Zato prasamo si. odbor : ali se mu zdi pisava, kakoršna se čas je popřed le včasih nahajala, pa se nahaja noveji skoraj v vsakem listu „Slov. Nar.", pristojna listu de-lajočemu za omiko? Dalje: ali si. odbor misli namen mesto go- slov. dnevnika za narod doseči s tem da tovo koristne objektivne kritike različnih misli v našem taboru — besno bije tudi z neresnico po lastnih naših zasluženih možéh ? Veste „Slov. Nar." od , Tagblatta" ? gospodje, v čem se loči tem, da ta zmirom pozná svoje gospode, — „Slov. Nar." pa je največa slast, da pesuje svoje! Svoj čas bomo od upravnega odbora zahtevali odgovor 7 kako se je smel naš list pokazal, da tudi to je naredil g. Alešovec, ki je že v dramatiki zna kaj vec ka- kor vsi njegovi nasprotniki skupaj, kterim bi Alešovec lahko s Prešernom zapel pesmico, da kritiko-vati je njihovo vse 77 J1UU Y U V OVj , od sebe pa ne dadó ne najmanjše fige. Novičar iz domaćih In ptujib dežel* Iz Dunaj Strašen resk in tresk je bil te dni in je Še na tukajšni b 7 kamor zabaj judj in kristj yucu vsake to je, baže 7 v tistem zbirališČu bogatini in capini, 7 7 da kupčn je jo s papirnatim denarjem 7 akcijami in obligacijami. To je ono mesto u buran pa tudi čez noč uboža, pa po tač „čez noč obogati , tegne nd beraško palico mnogo nedolžnih ljud se boj. Kar na en dan je Čez 100 tacih barantačev ki jih prišlo na kant. Vsi Časniki so polni teh homatij lahko imenujemo finančno revolucijov tišti Avstrij 7 o kteri je uni dan še le Auerspergovo ministerstvo ne kako ponosno reklo, da „cvetè narodno-gospodarski napredek"! Borsa le preočitno kaže „cvete" današnje liberalne ère. v kteri z denarjem vred gré tudi poštenje na kant! „Zdaj pomagaj ti, vlada! ski časniki in njihovi privrženci kričij judov čem neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim špekulantom denar naših davkov na pomoč! In vse to se godi zdaj na ce v, ki vidijo Dunaj v obličj dalječ prišlih tuj krasoto onega beralizem, 77 předka", ki ga seje brezverski Ob enem pa, ko fin polom stresa Dunaj 7 raznašajo pa po Rimu in Milani Lahi knj pod naslovom ,,L Italij esposta manj ne zahteva, kakor da Italijani zgrabij Italiani", ktera nič kar vse 7 domišljujejo, dajeLaško, namreč: Nico, Gorico, Trst 7 Istro in Dalmacij vso 7 skeg sure Italij tako ki in Kranjskega pa nekoliko kosov od Savoje, Koroškega, Tirol trdi Pisár te bro da za gotovo vé, da bode Nemčija o tem je že Ui y ua £J %M T V » V ^ VAM) wvtv v rada pomagala; „Cislajtanija — pravi na v • r z1v1 dnjih nogah, Magjari ne marajo za Avstrijo, od milosti Nemčije in bode na Turškem v se odškodovana za to, kar tukaj gubi No prečudni naklepi, ki rojijo po glavah naših lov" na Laškem in Nemškem! Bog pomozi ï 77 to so prijat- Listniea vrednišťva. razjasnilo imate v današnjem listu. Gosp. Fr. M-ču pri sv. D Zaželeno Kursi na Dunaji 13. maja 5% metaliki 67 fl. 50 kr. Narodno posojilo 72 fl. 80 kr. Ažijo srebra 108 fl. 90 kr Napoleondori 8 fl. 85 2kr. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Založnik: Jozel Blaziiiitili dcditi Ljubljani.