Spomin na goro (Jalovec 1977)
Na tlaki naglice in hrupa
mi misli kot na perotih gorske ptice
zajadrajo v gorski svet.
Tam sem doma.
Visoko, blizu sonca in neba modrine,
se pogovarjam z vrhovi krog in krog,
dokler se v sence ne ogrnejo doline.
Poslavljam se od svoje gore,
ko popoldanski veter nosi hlad.
Zahvaljen bodi gorski bog
in daj, da {e se vrnem ~il in mlad.
Med skalami veselo poskakujem
navzdol, po hrbtu gore
in skozi `leb na suhi plaz,
ki {e nedavno se je lesketal v snegu.
Potem vse ni`e, po kamnitem bregu
drsim v mrak in mraz.
Saj vem, 
da spodaj gospodar me pri~akuje.
Na pragu drobne ko~e
z zvezdami vasuje,
ki prve se pri`igajo za krono Jerebicam.
V lepo pospravljenem zavetju
borovcev se kurjava {iri.
Ob vsem, kar bornega je v tem imetju,
razko{ja polno se srce umiri.
»Dovolj si se nagledal, gornik!
Prelestje dneva je minilo.
Na mizi ~aka toplo okrep~ilo!«
A tu: »Dovolj si se nasanjal, ~lovek,
na mestnem spisku Ni~ev Ni~, 
kolesje naglice dohiti,
za hrbtom ~aka te biri~!«
Pesem je pred skoraj tridesetimi napisala znana otro{ka
zdravnica dr. Marija Kalan, v objavo pa nam jo je poslal
Marjan Poljanec.
40 41
1–2006 1–2006
bing experience in Joshua
Tree, California, when he was
eighteen, and he was hooked.
After finishing college, Jimmy
set out for a short climbing and
skiing road trip. Eight years
later he’s still traveling full-
time. These days, however, his
road trips take him a bit farther
from home. As an athlete for
The North Face, as well as an
accomplished photographer,
Jimmy has been busy climb-
ing, skiing, exploring and pho-
tographing adventures in the
remote corners of the planet.
In the last few years, Jimmy
has organized and participated
in numerous climbing, ski-
mountaineering and explorato-
ry expeditions to Tibet, China,
Pakistan, Nepal, Tanzania, Ma-
li, South Africa and Argentina.
Some of his adventures in-
clude: climbing first ascents of
big walls and alpine towers in
the Karakoram Mountains of
Pakistan; crossing the Chang
Tang Plateau in northwestern
Tibet, on foot and unsupport-
ed, with Conrad Anker, Galen
Rowell and Rick Ridgeway;
and attempting the direct
North Face of Mount Everest,
alpine style, with Stephen
Koch. In the spring of 2004,
Jimmy climbed Mount Everest
with David Breashears while
filming a feature film for Uni-
versal Studios. Jimmy has ap-
peared in numerous publica-
tions, including profiles in Na-
tional Geographic, Outside, Men’s
Journal, People and Powder ma-
gazines. m
2 International Union for Conservation
of Nature (Mednarodna zveza za
ohranjanje narave).
Novoletna poslanica
predsednika PZS 
Francija Ekarja
Sre~no v gorah v letu 2006 …
Nekaterim se bodo gore pribli`ale, nekaterim nekoliko
oddaljile, vendar pa je za »trdnega« planinca vez in naveza
z goro most trajnosti. Minula obdobja, {e posebno zadnje
leto, ki je bilo leto dinami~nosti, pa tudi spo{tljive
umirjenosti in dostojanstva, ka`ejo, da se na gore radi
vra~amo, da pa radi obudimo tudi spomine na prehojene
planinske poti in dogodke. K temu zanesljivo pripomore
slovesno praznovanje za planinstvo ve~no pomembnih in
neizbrisnih dejanj. Tako je na »Vrhu« potekalo prazno-
vanje vseslovenskega jubileja, 110-letnice triglavskega
stolpa, ki ga je daljnega leta 1895 zgradil Jakob Alja`, ~lan
takratnega Slovenskega planinskega dru{tva. Stolp in
zemljo vrh Triglava je podaril SPD, to pa mu je za to
dejanje plemenitosti podelilo naziv ~astnega ~lana.
Praznovali smo tudi 60-letnico konca vihre druge svetovne
vojne v letu 1945, ki je bilo za slovensko planinstvo
prelomnica, saj je bilo treba sprejeti odlo~itve, kako
naprej, kako skoraj vse poru{eno in po`gano imetje
obnoviti ali znova zgraditi. Uspelo je … uspelo je celo to,
da smo postali svetovna planinska dru{tvena »velesila«. 
Tudi alpinizem je nadaljeval in uresni~eval sporo~ila
in usmeritve dr. Klementa Juga. Junija leta 1945 se je ures-
ni~il predvojni na~rt osvojitve osrednjega triglavskega
stebra. Preplezala sta ga Jo`a ^op in Pavla Jesih. Ko sta
leto zatem dr. Daro Dolar in France Av~in prvi~ ponovila
to smer, sta navdu{eno ~estitala Jo`i ^opu in mu v svojem
in imenu tistih, ki bodo imeli ~ast dotakniti se teh skal,
predlagala, da se triglavski steber imenuje ^opov steber.
Temu ni nih~e ugovarjal. Steber je ~ez no~ o`ivel v zavesti
vseh, ki so s hrepenenjem zrli v steno. Ob 60-letnici
preplezanja Stebra smo potrdili, da je ta plezalna smer v
»Steni« resni~ni simbol slovenskega alpinizma. Ob tej
prilo`nosti so bila podeljena tudi spominska priznanja.
Priznanje bo tudi v prihodnje dobil vsakdo, ki bo s podatki
lahko dokazal, da mu je to uspelo … Pa {e 30-letnica
Makaluja: z vzponom po ju`ni steni smo leta 1975
Slovenci pri{li v sam svetovni vrh alpinizma in himalajskih
velesil. Uspehi in tragedije v Himalaji so bili vir navdiha
za mnoge pisce in na{a himalajska zgodovina je dostojno
opisana v literaturi. V zadnjem petletnem obdobju so se
tudi na podro~ju {portnega plezanja, za mladino vedno
bolj aktivne in mikavne dejavnosti, oblikovali vrhunski
slovenski svetovni prvaki. To je zanesljivo nova veja
razvoja in usmeritve planinstva, kajti upo{tevati moramo,
da so {portni plezalci tudi odli~ni alpinisti, predvsem pa
ljubitelji gora.
Nemalokrat pa smo prejeli tudi priznanja in pohvale,
da sta resni~no vse bolj opazni kultura in spo{tljivost do
gore, ~loveka in planinskega sveta na splo{no. Ob vseh teh
aktivnostih in dejanjih pa najve~ {teje opravljeno delo. V
zadnjem obdobju je bilo zgrajenih osemnajst ~istilnih
naprav in kar nekaj elektrifikacij – vse za popolno odpravo
naftnih derivatov na gori. Skrb za ohranitev prvobitnosti
gore in gorskega sveta je v planinstvu v ospredju. Prav zato
ni odve~ poudariti, da je prav Planinska zveza Slovenije
sproti opozarjala ministrstvo za okolje in prostor ter druge
vladne institucije na nesprejemljive, grobe in za gorski svet
{kodljive posege v naravo. Vodila je strokovno in strpno
politiko pri aktivnostih, povezanih s spremembami in
dopolnitvijo zakona o Triglavskem parku. Nehote pozab-
ljamo na zasluge prve slovenske naravovarstvenice dr.
Angele Piskernik, ki je najbolj zaslu`na za delo in
prizadevanja, da je bila v letu 1961 uresni~ena dokon~na
dr`avna razglasitev Triglavskega narodnega parka. Angela
Piskernik je dala tudi pobudo za savinjsko-kamni{ki regijski
park, za katerega so bili `e letos postavljeni ustanovni
temelji. Uresni~itev pri~akujemo v letu 2006. Tudi dru{tvo
»Alpskega loka« je letos dobilo pravico do legalnega
zakonskega delovanja. Morda se bodo uresni~ile celo vizije,
da bo iz njega nastala nova evropska planinska zveza. 
Leto 2006 bo prineslo aktivno nadaljevanje spre-
jemanja zakona o planinskih poteh in dokon~nega obli-
kovanja zakona o Triglavskem narodnem parku. V pripravi
pa je tudi nov zakon o dru{tvih. Planinski organizaciji je
uspelo dose~i, da so njene pripombe in dopolnitve (pla~ila
boleznin iz naslova nesre~ ali po{kodb v gorah) upo-
{tevane v zakonu o zdravstvu in socialnemu zavarovanju.
Re{uje se tudi vpra{anje re{evanja in pomo~i po{ko-
dovanim v gorah. Dr`ava mora jasno opredeliti, kaj in
katere stro{ke bo socialno zavarovanje v bodo~e krilo in
kaj bomo morali pla~evati sami. Za podro~ja re{evanja in
zdravljenja, ki ne bodo krita iz dr`avnega socialnega
zavarovanja – na to {e posebno opozarjamo – bo treba
izdelati najugodnej{i predlog ~lanskega zavarovanja.
Velikokrat se ob mno`ici aktivnosti in zadol`itev
zastavi vpra{anje, zakaj sploh Planinska zveza Slovenije
(PZS). Povedati moramo, da je PZS nacionalna zveza s
pooblastili za vsa planinska izobra`evanja ter dodeljevanje
statusov (npr.: planinske ko~e), … obnovo poti, kulturne
aktivnosti in vse, kar je bilo `e omenjeno – {e posebno pa
za skrb in vzgojo pozitivnega odnosa do gorske narave in
sveta. PZS je mogo~en steber stoletja slovenskega
planinstva, ki s skrbnostjo nadaljuje tradicijo svojih
predhodnikov in skrbi za ohranitev besed PLANINSKI,
PLANINSTVO, … saj so jih s spo{tovanjem in dosledno
uporabljali velikani slovenskega planinstva, od Jakoba
Alja`a, Klementa Juga in Henrika Tume do Jo`a ^opa …
Tudi ohranitev besed PLANINEC in PLANINKA je na{a
dol`nost, prav tako spo{tovanje do preteklosti, saj
ohranjamo tudi izrazoslovno dedi{~ino. Zato si tudi 110-
letni jubilant Planinski vestnik zaslu`i, da bi imel ve~
bralcev in naro~nikov, saj njegova vsebina plemeniti vsako
pot – plezalno ali po sledi markacij – ter ji daje vi{ji
pomen. Vsi jubilanti v letu 2005 pripovedujejo zgodbo o
samostojnem narodu s svojimi gorami, zaradi katerih smo
sposobni priti na najvi{je vrhove sveta. Vse to pa znamo
tudi opisati in povedati v svojem lepem slovenskem
jeziku. Planinska zveza Slovenije in planinci smo del
duhovnega in fizi~nega `ivljenja slovenskega naroda. 
Leto 2006 pa naj bo leto uspe{nega nadaljevanja
planinskih vrednot in spo{tljivosti do gora, predvsem do
~loveka na gori. Nestrpnost sku{ajmo odpraviti z veliko
dostojanstvenosti, potrpljenja, solidarnosti, pomo~i,
iskrenosti in prijateljstva. Ker pa se, `al, tudi planinske
vrste vse bolj starajo, hkrati pa se ve~ata energija in mo~, je
za dana{nji ~as {e kako aktualna Göthejeva misel: »Prestar
sem, da bi kaj grajal, a vendar dovolj mlad, da kaj storim
dobrega.« V letu 2006 `elim vsem ~lanom planinske
organizacije – Planinske zveze Slovenije – veliko veselja
in sre~e v gorah ter da bi se ~im ve~krat vra~ali na goro.
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:56  Page 40