Zima v gozdu
(f)j fitii gozdneR, o mirni gozdiček,              fffi zdaj pa vse titio in mirno je v fe6i,
KaRo si samofen, ftako zapuščen!               Bfi videti cvetja, ni čuti glasu. —
Kje tvoja tepota je, tvoje zefenje,                ^nežena oaeja gosto te zaftriva
J§ kaferim si Ul oferašen?                          \n zifilje v mrtvaskem te sttu.
Krifefcev ne6rojnifi po vejafi je tvojifi        Ise jeflča otožna fatn v sredi na sfraži
"^lfedavno še z6or neugnan gosfofef,            Eflina še živozefena stoji —
<§)(! juiranje zarje do mrafta večera —        ^)a spet se vrnifa 60 vigred cvetoca,
f|)e v noči je Kdo zažgolef,                          <f> nadeji fej govori.
Kazimir