st. 41 MuhitfMittfBMMiaratt«nw» y Trstu, v petek 17. Mbruarla HB Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVII Ifhija, IzvzeaŠi ponddjek, vsak dta zjutraj. Uredništvo: ulica AsiSkeg« št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se poHlJajo urednifitm fWsraa se ne sprejemajo^ rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgeifprat Štefan OodIn a. — Lastnik tfs^vna Edinost Tisk tlakama Edbtoit Narr oiaSa Ea mesec L 7. —, 3 mest L 19 50, pol leta L 32. —. In c*k> leto L fv T fi inozemstvo mesečno 4 .»c vrč. — Telefon uredništva in uprava št 11-67. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 29 stotink. — Oglas! se računajo v Skokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent4 osm tnlce, In zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglas naročnina In reklamacije se poSlljajo izkluČno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svt Frančiška AsiSkega 5tev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. ŠKODLJIVE SPLETKE Zahrbtna in hinavska borba proti naše-1 koli, dejstvo je, da so njegovi uradni zastopniki v Dekanih že dolgo na delu, da vestno izvršujejo svojo službo v smislu spletkarske »šolske politikec, ki je postala našim uradnim gostom nekak idealen cilj njihovega življenja med nami. Že dolgo hodijo ti »šolniki« okoli naših domačinov v Dekanih jim jzvabljfcjo podpise za ustanovitev italijanske šole v tej čisto slovenski občini, kjer ni niti enega italijanskega šolskega otroka. Isto se godi tudi po drugih krajih v manj ali več enaki obliki. Mi moramo proti taki propagandi uradnih in neuradnih oseb odločno protestirati. Obenem opozarjamo nanjo italijansko javno mnenje, kolikor se ga zavzema za resnično pomirjenje med Slovani in Italijani. Ako ne smatra te ideje le za pojav nekake »politične mode«, smo prepričani, da bo to propagando tudi obsodilo. Se več! Ker je ta propaganda naravnost škodljiva, ker seje med Ijudstv-: jezo, ^zado- voljstvo in nezaupanje napram državi, bi mu ljudstvu se nadaljuje. Včeraj smo objavili vest, da se bodo spletke uradnih agitatorjev v naših Dekanih najbrže posrečile in da bodo Dekani csrečeni z italijansko šolo. Delo za »pomirjenje« med obema plemenoma se tako vztrajno nadaljuje. Uradne osebe, ki bi morale s svojo nepri-stranostjo in s svojim nesebičnim delovanjem med našim ljudstvom vlivati novim državljanom spoštovanje do države, se ponižujejo do stopnje najetih agentov posameznih strank. Kolonialna politika v naših krajih se po zaslugi teh uradnih političnih agitaiirjev izvaja in vzdržuje na škodo našega ljudstva, države in predvsem na moralno škodo eblastev samih. Ideja pomirjenja med obema narodoma je s tem dobila novo brco. Škoda, ki jo delajo s svojim postopanjem civilni komisarji, gerenti in drugi »prijatelji pomirjenja«, je velikanska ^anito smelo trdimo, da so krivi ravno komisarji in njihovi podrejene!, da so razmere v naši deželi še vedno tako napete, da še vedno ni tistega miru, ki bi omogočil med Slovani in Italijani odkritosrčno sožitje in blagodejno medsebojno tekmovanje za splošni pro-speh cele Julijske Krajine. Prvi predpogoj vsakega odkritosrčnega pomirjenja je medsebojno spoštovanje. Komur ni ta ideja le sredstvo za dosego kakih jsthnih srčnih želj, mora to dejstvo brezpogojno priznati in ga tudi dosledno uvaže-- Laški uradnik v naših krajih, ki mu ni do tega. da postane čim prej komen-dater, vitez ali senator, je predvsem dolžen spoštovati naše običaje in naš jezik. Toda to spoštovanje ne sme biti le na jeziku, temveč se mora predvsem očitovati v dejanjih. Vsiljevanje laških šol pa je dejanje očitnega nesp »štovanja in zaničevana našega jezika in dosledno vsega ljudstva, ki ga govori. Delati propagando za laško čslo po čisto slovanskih krajih kot n. pr. v Dekanih se pravi v naši pošteni slovenščini delati obenem propagando proti kazni, na 10 m več let, bedo Izpuščeni v svobodo t. prihodnjega novembra. Tako se zaključuje žalostna epizoda mlade republike, katero so zakrivili neodgovorni agitatorji, kateri so zapeljali decembra 1920. na tisoče komunistov M nepremišljenim dejanjem« to je zasedba tvor-nic, elektrarn, nekaterih železniških poetaj itd. Toda državi se je posrečilo vzpostaviti mir. Obsodila je krivce, katerih število ie znašalo skoraj dva tisoč oseb, a sedaj, ko ni več nevarnosti za uspeh njihovih agitacij, jih pušča v svobodo. Pomiloščenje obsojencev in povrnitev nemškega gledališča »Landestheater« v Pragi, ki ga je bilo praško meščanstvo tekom nemških demonstracij zasedlo, njegovim p ^?njim lastnikom, dokazuje bolj kot vsi drugi ukrepi čelroslovaške vlade, da je država utrjena, da se ne boji kršenja zakonov, ali pa demonstracij v notranjosti, ki bi mogle ogroziti varnost republike. Jugoslovanski visokosolci zapuščajo Prago. PRAGA, 16. Vsi listi pišejo o izseljevanja jugoslovenskih visokošolcev iz Prage. Jugo-slovenski poslanik v Pragi se pogaja z mero- slovenski šoli. Sladke besede uradnih agi-1 vi Eno takih naših občutljivih mest pa je tatorjev, ki bi radi postali komendatorji naša šola. na račun našega ljudstva, imajo namen j Postopanje takih najetih aH prostovoij-prepričati naše lahkoverne ljudi, da sloven-! nih agitatorjev je tem bolj brezobzirno, ker ska šela ni za nič, da so slovanski učitelji ■ je znano, da je za laške šole v naših krajih nesposobni in da niso v stanu naučiti otro- j preskrbljeno s posebnimi postavnimi pred-ke ničesar pametnega. Naj bodo besede; pisi V smislu teh predpisov sme vlada o-teh spletkarskih agitatorjev še tako slad-; tvoriti ilaliansko šelo, kjerkoli se nahaja ke, vednD se skrivajo za njihovimi lepimi; 15 laških šolskih otrok. Nikakor pa jih ne izrazi taki grdi pomeni. ; sme ustanavljati tam, kjer laških otrok ni Kdor pozna sposobnost naših učiteljev Na te predpise opozarjamo naše ljudstvo in njihovo ljubezen do šole, ta se bo tak-j po deželi in naše občinske zastope, da se šni propagandi le smejal. Vrline našega; bodo znali ravnati Agitacija za laške šole učiteljstva in naše šole poznajo tudi ti uradni agitatorji in vedo dobio, da bi se jim vsak odkriti napad na našo šolo gotovo ponesrečit- Zato se poslužujejo zahrbtne *:-tacije. V tem oziru nam je še dobro v spominu ona zloglasna tajna okrožnica sežanskega civilnega komisarja, s katero je pozival postajenačelnike, naj prisilijo slovenske železničarje z našega Krasa, da bo-požiijali svoje otroke v italijansko šolo v Divači. Ali je tudi njegov tovariš v koprskem okraju markiz De Suni. ta »veliki te retik* sloge in pomirjenja med oberaa plemenoma, razposlal s svoje strani kako tajno okroenico o »šolski politiki*, to nam žalibog za sedaj še ni znano. Stvar pa se nam zdi zelo verjetna, kajti kako bi on »»marchese« mogel in ^mel zaostati za svojim sežanskim tovarišem, ki je komaj aH morda niti Še ni rcavaliere«! Naj bo kakor- po slovenskih vaseh je protiposc>° osebc- ^ v Genovi paralelno s Francijo. Kakor poroča današnja »Pravda«, se sestanejo zastopniki Male entente k posvetovanjem v Belgradu v soboto dne 18. februarja. Meritorna posvetovanja pa se bodo začela najbrž Šele, ko se povrne češki ministrski predsednik dr. Beneš s svojega potovanja v Pariz in London. Gospodarska pogajanja a Avstrijo BELGRAD, 15. Pogajanja z avstrijsko delegacijo glede dvignjenja sekvestra so Stejič je obiskal v tej zadevi danes tudi itaHjanskega poslanika v Belgradu Man-zonija. ČehosJovaSka Pomiloščenje čehoslovaških komunistov PRAGA, 16. Listi objavljajo odlok predsednika Masaryka, s katerim se pomiloš-o ,ile obsojene, ker so se udeležile komunističnega poizkusa državnega prevrata 1. 1921. Pomiloščenje se upravičuje z dejstvom, da večina žrtev komunističnih agitatorjev ni razumela pomembnosti svojega dejanja. Predsedniku republike je bilo razen tega poslanih nad 300 prošenj, ki so jih priporočali iudi nekomunistični parlamentarci Ruilia Krasin potrjuje preustroj komunistične davine v Rusiji. PARIZ, 16. «Matm» prinaša razgovor svojega diplomatskega poročevalca s Krassrnora, kjer je jasno razvidna želja Rusije za sporazum s Francijo. Krasin je odločno zavrnil trditev, S ie napravila rusko revolucijo peščica ljudi, ^ič pa je ruska revolucija izbruhnila v celokupnem narodu, ki je pO volji mogočnih carjev moral zaostajati v kulturi za drugimi narodi. Če je v začetku sovjetska vlada uvedla najbolj absolutističen komunizem, se jc to maralo zgoditi radi številnih napadov na Rusije. Nemčija, zavezniki in reakcionarci Rusije, ti so danes na|večfi krivci —kih razmer. Vendar o se te .rajne instituucije le občutno preustrojile: PrisHoa rekvizicija je bila pravljena, od podjetij upravlja država le Se železnice, produkcijo premoga in nekaj drugih velikih podjetij, medtem ko odločajo v vseh drugih panogah upravni sveti popolnoma svobodno in urejujejo izvoz po svoji volji. Z eao besedo: Pr«*** trgovina se v Rusiji vedno bolj širi, obsojajo 5e nekatere ovire, ki so pa z ozirom na izjemni položaj potrebne. Evolucija, je končal Krassin, pride počasi, ampak getovo. Poljska Pogajanja radi Gonje Sleaije med Nemci in Pollaki ŽENEVA, 16. V Ženevi so se sestali zastopniki Nemčije in Poljske, da skupno določijo vladavino za Gornjo Šl-ezijo v smislu sklepa poslaniške konierence z dne 14. ok-1921. Nemčijo zastopata bivši micis-*?r 'n " ^r i 'ajnik LewaH Poljsko pa minister Olszowski. Gradivo za i pogajanja je zbralo 12 podkomisij, izmed katerih so najvažnejše: dvanajsta za ustavo, ki se deli v dva dela, m sicer v mešano komisio za nadzorovanje Izvršitve določene vladavine in v razsot&šče za zaščito privatnih interesov pri uvedbi te vladavin*?, nadalje sedma za ureditev razmerja med delodajalci in delavci in enajsta za manjšine. Konferenca bo na podlagi gradiva teh komisij odobrila besedilo končne pogodbe. V slučaju spora med obema strankama bo odločal predsednik Calondor. Italija Izjava minist&cega predsednika v zbornici RIM, 16. Bonomi, ki se je nameraval na lahko izmakniti iz zagate, v katero je prišel vsled dejstva, da so se mu demokratski socialci izneverili, se je moral torej vrniti pred zbornico in ji položiti račun o svojem delovanju. Storil je to na današnji seji, ki se je začela ob 15. Bila je dana takoj beseda ministrskemu predsedniku Bono-miju, in je naznanil, da kralj ni sprejel vladne demisije. »Ko nas je nastop močne skupine poslancev, članov vladne večine, prisilil, da precenimo parlamentarni položaj _je Rjavil Bonomi — vlada ni odlašala s predložitvijo svoje demisije kralju. S tem ni hotela samo dokazati, da se v času, tako polnem odgovornosti, kakor je sedanji, ne sme ostati niti eno samo uro na vladi, če se ne uživa popolno in nedvomno zaupanje parlamentarne večine, temveč je hotela tuoi poskrbeti za skrajšibje kri-ze, da iUJija, ki stoji nad vsemi osebnimi nasprotstvi ne ostane predolgo brez vlade. Dogodki po naznanitvi naše demisije niso odgovarjali našemu upanju (pripombe). Ne da se viadna kriza ni mogla rešiti v kratkem Času, temveč se moramo celo vrniti danes v zbornico, da jo vprašamo njeno sodbo o našem delovanju. Pod- Na podlagi tega pomiloščenja bedo izpuščeni v svobodo vsi obsojenci, posebno 1 vrgavamo se pri tem viSji dolžnosti in prosipa oni, ki so bili obsojeni na kratkočasen j mo zbornico, naj stori enako in naj izreče zapor. Oni pa, ki so bili obsojeni na strožje' svojo sodbo jasno in določno in naj tolma- či voljo naroda v raznih vprašanjih, ki čakajo rešitve. Bonomi je nato govoril o težki nalogi, ki je čakala njegovo vlado že v prvem začetku vladanja. Šlo je za vzpostavitev reda v državi Minulo poletje so izbruhnili strašni boji med posameznimi strankami po vsej Italiji Od vsepovsod so prihajale vesti o mrtvih in ranjencih, o zažigih in kazenskih pohodih. Oborožene skupine so si prilastile pravico, da izvršujejo kazni nad svojimi nasprotniki. Spričo takega položaja se je vlada postavila na nadstrankarsko stališče in je nadaijevala tekom 8 mesecev svojo politiko v tem zmislu. > Danes lahko ugotovimo — je dejal Bonomi med ironičnimi klici levice — da se je naš notranji položaj v primeri z onimi v minulem letu splošnem izboljšal. Priznati moramo, da so se v ili Italije vrnile redne razmere. Ta naša notranja politika — je nadaljeval Bonomi brez sramu — nam je dovolila, da smo megli sestaviti v svobodi in' miru (sic!) cbčicska zastopstva v novih odrešenih pokrajinah.« Bonomi je nato omenjal vladne ukrepe za ustanovitev višjega delovnega sveta in za izboljšanje državnih financ ter je prešel na pekoče vprašanje poloma Italijanske eskomptne banke. Vlada je hotela rešiti to banko, pri kateri je prizadetih toliko število upnikov in ki ima tudi velikanski vpliv na državno gospodarstvo, s tem, da je podpirala ustanovitev konsorcija emisijskih bank s 600 miljon lir, toda vse je bilo zastonj. Ostali sta le dve poti: ali naj se pusti banka razpasti po veljavnih določbah zakonov, ali pa naj se kolikor mogoče zašč:4::"> -liki s tem, ia ;e zopet uveljavi konkordat. Vlada se je odločila za drugo pot in je razen tega dala zapleniti imetje bančnih upraviteljev. Na podlagi vladnih odlokov so upniki še gospodarji svoje usode in bodo lahko sprejeli, ali pa odklonili konkordat, predložen od sodne komisije. Vlada je poučena o poteku elovanja te komisije, noče se pa vtikati v njeno delo. Glede svetovnega položaja Italije jc Bonomi izjavil, da so ta položaj Italiji določili vojna, njena zgodovina in njeno mišljenje. Italija namerava ostati v skupini velikih dr Žar/, ki danes vodijo svetovno politiko. »Italija, ki je uničila eno državo — je nadaljeval Bonomi — da iz njenih razvalin vstanejo državne enote narodov, s katerimi je hotela biti prijateljica; Italija, ki je mogla začrtati svoje vzhodne meje potom mirnega sporazuma s sosedno državo, Italija, ki je po svojem položaju, po svojih tradicijah in koritih miroljubna država, namerava prinesti tudi v skupino velevlasti duh sprave in pomirjenja. Tako stališče je Italija -avzela tudi nasproti vprašanju nemških odškodnin in bo vlada v tem zmislu nastopila v Londonu, če ji bodo parlamentarni dogodki dovolili, da se udeleži sedaj odloženega sestanka. Glede konference v Genovi je Bonomi izjavil, da je Italija in posebej Genova najbolj primeren kraj za to zgodovinsko konferenco, ki naj začne dobo novega miru na svetu. Glede vladne krize je Bonomi izjavil, da ne bo trosil mnogo besed* Zbornica se pri presojanju ne bo smela ustavljati pri malenkostih, temveč bo moral sodili z ozirom na sestavo in smer vlade. Sedanja vlada je koalicija strank, ki niso odkrito izjavile, da se nočejo udeleževati vladnega življenja. ?ri sedanji razvrstitvi -^ornice jc drugačna vlada nemogoča. Nobena koalirana stranka ni bila zapostavljena. Zato pričajo tudi dogodki ob priliki smrti papeža, ki je postavila vlado pred dolžnosti garancijskega zakona in razpodoženje naroda. Vlada je dokazala, da se v iržavni svobodi •ahko :zvršuje tudi duh blast cerkve. Zbornica naj sodi — je zaključil Bonomi — toda sodi naj odkrito, lojalno in iskreno. Usoda ene vlade je malenkost, toda usoda Italije stoji nad našimi strastmi. Položimo uho na srce domovine in po-sluŠajmo njeno globoko utripanje. se je po admoru nadaljevala ob 17. Gospodarska - finančna konferenca a a sle d-stvenih držav RIM, 16. Včeraj se je tu sestala v palači Chigi gospodarsko-finančna konferenca na-sledstvenih držav, ki jo predvideva san-germainska mirovna pogodba. Ta konferenca bo nadaljevala delo svojega prvega zasedanja, ki se je vršilo spomladi 1921. Na današnjem sestanku se je določil delovni program in so bili imenovani različni odseki Sklepi bodo predloženi končni plenarni seji Italijansko posojilo Avstriji LONDON, 16. Yultal Young je naznanil v dolnji zbornici, da misli Italija dovoliti posojilo Nemški Avstriji Novi bolgarski poslanik v Rimu RIM/ 16. Sinoči je dospel semkaj Jurij Radeff, novi bolgarski poslanik v Kviri- ilii. Radeff bo istočasno tudi poslanik v Bernu, j . ,;. 4 i v^-v^1 Odlok za izjemni davek na premoženje RIM, 16. Uradni list objavlja kr. odlok za izjemen postopni davek na premoženje. Dodatno obdačenje dohodkov večjih od 10,000 lir RIM, 16. Finančni minister naznanja, da se je z odlokom z dne 24. novembra 1921 določilo tudi za leto 1922 dodatno obdačenje dohodkov večjih ©d 10.000 lir. Uradni list z dne 13. t. m. je objavil odredbe za izvršitev tega odloka, ki določajo med drugim tudi, da morajo oni, ki nimajo več ta™ v letu 1921 obdačenih dohodkov, predložiti tozadevne izjave najkasneje do 15. marca 1922. Na te odredbe se prizadeti posebno opozarjajo, da se izognejo neupravičenemu obdačenju. Papež daroval pol miljona lir centralnim državam. RM, 16. Pri poslovitvi nemških kardinalov se fn papež zanimal za položaj v Nemčiji lef darcval po 200.000 lir za podpore v Nemčiji Avstriji in Ogrski. Baltiiike države se tudi pripravljajo na konic« rcnco v Genovi. RIM, 16. Baltiške države so sklicale v Ilci-singfors gospodarsko konfcrenco, kjer bodo tudidoločile skupen program za genovsko konferenca. Reka Brigada Bergamo prevzela vzdrževanje reda na Reki REKA, 16. Včeraj so bili na Reki odpuščeni vsi stražniki bivši bojevniki, približno 30 po številu. Bojevniška zveza je na svoji seji dvignila protest proti tej odredbi. V strahu pred nemiri so sinoči vkorakale v mesto čele brigade Bergamo, ki so danes popoldne prevzele policijsko službo. Firsftcšja Benešovo potovanje v Londou. — Angleška vlada proti udeležbi Male entente na preliminarnih pogajanjih genovske kenfe-rsnee PARIZ, 16. Včeraj opoldne je odpotoval Beneš v London. Times poroča iz Pariza, da je angleška \lada nasprotna temu, da bi se udeležila Mala ententa preliminarne seje izvedencev za konferenco v Genovi, ki se bo vršila v Londonu. Vendar bo menda Benešev obisk v Londonu omajal v tem oziru angleško vlado. LONDON, i6. ''shoslovaški ministrski predsednik Beneš je prispel danes semkaj, Mogoče ostane tu ves teden. Beneš bo tu proučaval stališče, ki ga bo zavzela angleška vlada na genovski konferenci. Zanimal se bo tudi za finančno pomoč Av-» striji. Pevski zbor sikstinske kapele v Parizu PARIZ, 16. Pevci sikstinske kapele t. j. cerkve, kjer se voli papež — so priredili v pariški operi koncert v prid vojnim sirotam. Kritika se je izjavila zelo ugodnog vendar je priznala, da so nastopili v Parizu že zbori, ki niso bili prav nič slabši od sik-* stinskega, kakor n. pr. čehoslovaški pevski zbor in ukrajinski, ki sta imela ,pred nedavnim časom svoje koncertc v gledišču Champs Elisees. Francoska ministerialna komisija za genovsko konferenco PARIZ, 16. Včeraj se je prvič sestala ministerialna komisija za tehnična vprašanja genovske konference pod predsedstvom Seydouxa. Najprej se je določil delovni program. Nato je konferenca imenovala tri podkomisije, in sicer finančno, gospodarsko in eno za transportna vprašanja. Poseben odsek bo proučaval rusko vprašanje. Podkomisije morajo predložili svoja poročila tekom 8 dni. Justični minister proti reviziji Laudru* jevega procesa PARIZ, 16. Barthou je proučil poročilo generalnega državnega pravdnika za revizijo Landrujcvega procesa in se izjavil proti ugoditvi te prošnje. Ta sklep je bil takoj naznanjen predsedniku republike Millerandu. Angleški glas o francosko-angleški zvezi. LONDON, 16. Evening Standard« obža* luje, da se ni angleško-francoska zveza sklenila že pred 2 letoma. S to zvezo bo postala Angleška vlast tudi na evropski celini, medtem ko se bo čutila Francija varno pred Nemčijo in bo lažje dopustila, da bo ta postopoma dosegla svojo prejšnjo gospodarsko neod-virnost. Govorice o Lloyd Georgevi demisiji neresnične LONDON, 16. Širijo se vesti, da misli Lloyd George podati ostavko. Ta vest se uradno in kaLegorično zanikuje. Nemiri na Irskem končani. — Angleške čete zapuščajo deželo DUBLIN, 16. Iz Belfasta brzojavljajo, da je bil na ulsterski meji vzpostavljen mir, 15 Ulsterjanccv so Irci že spustili na svobodo. James Craig in Collins sta imenovala komisijo, ki pojde na irsko - ulstrsko mejo proučavat položaj. Z ozirom nato zapuščajo angleške čete Irsko. Chambcr-lain jc izjavil v londonski dolnji zbornici, da bi na Irskem mir zadobil trdnejšo podlago, ako bi se dalo tamošnji vladi pravna polnomoč. Krvavi boji v Belfastu BELFAST, 16. Ulsterska prestolnica je bila včeraj zopet pozorišče srditih bojev med katoliki in protestanti. Ranjenih je bilo več oseb. Policija, ki je bila napadena, je imela enega mrtvega. Morala je rabiti proti razjarjeni množici orožje. Policija je baje naskočita množico z nasajenimi bajoneti. Pri tem je bila ena oseba ubita in več težko ranjenih. Egiptovsko vprašanje. LONDON, 16. MarŠel Allemby je imel vče. rai v Dowing Stectu pogovor z Iioydcin Gcor- Stran IL »EDINOST« V Trstu, dne 17. februarja 1922, tfeom, Chamberlaifiom in lord Curzonom, po Katerem je imel ministrski svet sejo. Po mnenju «Evening Standardabi lahko prišlo v kratkem do kakega sklepa glede Egipta. Al-lemby se ni udeležil šefe ministrskega sveta. Slavnostni pogreb Shackletona MONTEVIDEO, 16. Po žalnem obredu v anglikanski ccrkvi je bila položena krsta s Shackle tenovi m truplom na lafeto in prepeljana na to v luko, kjer so jo vkrcali na parnik Woodeillc. Vojaštvo je vršilo častno službo in ogromna množica ljudstva je prisostvovala žalnemu sprevodu. Nemčija Krasinova pogajanja z nemškimi finančniki in politiki BEROLIN, 15. Krasin je prispel iz Londona v Berolin, kjer je stopil v slik z nemškimi politiki in finančniki. Pogajanj se bodo udeležili tudi Radek, ravnatelj sovjetske državne banke in predsednik sovjetske trgovske komisije. Pričakuje se tudi prihod predsednika ruske centralne zadružne zveze. Razprava o vladni izjavi v nemški poslanski zbornici. — Vlada dobila zaupnico BEROLIN, 16. Zbornica je nadaljevala razpravo o vladni izjavi radi železničarske stavke. Crispion je izjavil v imenu neodvisnih socialistov, da ne bo mogla njegova stranka izreči zaupnice vladi, ki bi se tikala izključno stališča vlade napram zadnji železničarski stavki. Nato je izjavil kancler, da bo zbornica s to zaupnico izrekla vladi svoje zadovoljstvo za vso zunanjo in Dnevne vesti Lepe besede gluhim ušesom. Mi — Italijani — bi morali mali narod (tukajšnje Jugoslovene), s katerimi živimo pomešani, dvigati k naši svobodi, k pravicam, ki smo jih mi pridobili, in politčni svobodi. Mesto tega pa smo doživeli plamene zažiga, ki ne ogrevajo, ampak ledenijo, ki pa požigajo in uničujejo hiše Slovanov. Mi proglašamo: Italija naj pomeni — svobodo!--Ali, nasprotni val je nadvladal in triumfira. To je doba fašizma, ki je istoveten z netole-ranco, nasiljem, uzurpacijo. Povodom političnih volitev je klical volilce v boj proti pretvezni slovanski nevarnosti — proti peščici dobrih in krepostnih ljudi, ki živijo v božjem miru v naših lepih gorah. Toda ta nevarnost je v resnici belo-rdeč e-zelene barve!! Ali je morda glas pesnika na Vršnem mogel tako porasti, da je morda mladi Simon Gregorčič zatemnil sloves starega Danteja?! Tako govori v »Emancipazione« pisec Ermete na srce vročekrvnežev. Dobro je povedal, ko pravi, da plameni požigov tuje lasti ne ogrevajo — to je hotei menda reči — src za mirno sožitje. Seveda moramo po dosedanjih izkustvih soditi, da govori gluhim ušesom in zakrknjenim srcem. Težko da bi ta lepa beseda tudi lepo mesto našla! Živimo pač — kakor pravi Ermete sam — v »neumnem in zlobnem času«. Neumesten pozdrav. Občinski zastop v Idriji in Postojni sta odposlala udanostni izjavi kralju. To je v redu. Čudimo pa se, da je občinski zastop v Idriji poslal svoje notranjo politiko. Zbornica ^ je odobrila j pozdrave tudi načelniku »Osrednjega urada za nove pokrajine«, g. Salati, in pa generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju. Eno je, če se pošlje udanostna izjava kralju države, katere državljani smo, vse dru- nato dnevni red in izrekla vladi zaupanje z 220 glasovi proti 185. 15 poslancev ni glasovalo. Protest bavarske poslanske zbornice proti uvedbi francoskega jezika v šole sarske i gD pa so pozdravi podrejenim organom, kotline. j katerih delovanje izziva naše najostrejše MONAKOVO, (Zakasnelo). Ministrski pred-j krilike! Mi bi le radi vedeli, kaj je n. pr. sednik Lercbenfeld ,e poročal v poslanski mogočni gospod Salata doslej dobrega sto-zbornici o zadrzanju francoskega vojaštva •» t j •• i i l i ^ * - ra zasedenem nemškem ozemlju ter se pri = rJ za Idrijo, kake posebne zasluge si je tem obširneje bavil z uvedbo francoskega je- pridobil za to mesto, ki bi upravicevale rika v šole sarske kotline in s poizkusi Fran-j tak pozdrav!! Državljani smo in umestno cije, da bi odtrgala od Nemčije to ozemlje, je, če izrekamo udanost vrhovnemu pred-Zbornica je soglasno protestirala proti tem stavniku države. Radi tega pa nismo dol-neupravičenim činom francoske upravne ko- žn: dajati hvale upraviteljem države. Na-misije in obžalovala slabo gospodarsko slanje sprotno< prav zato ker smo državljani, ki kssjtm;Ic naša p™' ozemlju. Nemška in bavarska vlada se čutite ampak tudi dolžnost, da grajamo Upravo, atmiJfenih src naii& čitatelje v a prošnjo, da b! jI pomagali z blagohotnimi prispevki, ita se reši Sicer neizogibne lakote in nesreće. Darove bo hvaležoo sprejemala oprava našega lista. Po. Mjajo naj se na naslov «Ruska družina». ♦ Vojaški obvezanet Prosimo vse mladeniče, ki bivajo v Trstu samem (mesto) in ki so vojaški obvezanci, da nam prijavijo ustno ali pismeno sledečo svoje podatke: Ime in priimek. rojstno leto, poklic in bivališče naslov). Obenem prosimo, da bi nam siariši prijavili sinove, ki so Že nastopili vojaško službovanje. Odsek pol. društva «Edinost» za Trst in okolico (ulica Sv. Frančiška 20, I.} Gropada, Gropajsko pevsko društvo bo imelo jutri v -soboto 18. t. m, zvečer svoj redni občni zbor. Spored: pozdrav predsednika, poročilo tajnika, volitev novega odbora, slučajnosti. -< Sci en za ed arte». V petek ob 20 predavanje v ulici Ugo Foscolo 2, I. Predava znani psiholog prof. dr. D'Atena o temi «Upanje in njegovi psihološki pojavi». Vstop prost. Občili zbori podružnic »Kmetijske Zadruge v Trstu» se vršijo v nedeljo, dne 19. t. m. v sledečih krajih: Dufovije ob 3. uri v prostorih g. Josipa Ravbar, Dekani ob 11. uri v prostorih g- Ivana Grižon, Sv. Anton ob 3, uri v prostorih g. Dellasavia, Marczige ob 3. uri v prostorih g. Babiča, v Koštaboni, Šmarjah in RižanL CMD pri Sv. Jakobu v Trstu priredi jutri v soboto 18. t. m. od 9, ure do 2. popoln, ples v dvorani «Delavskega konsumnega društva® ri Sv. Jakobu. Plesovodja bo gosp. Josip izjak. — Ker je čisti dohodek namenjen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu ni dvoma, da se bo naše občinstvd tega plesa polnoštevilno udeležilo. - radi teh okolščin primorani ugotoviti težko kršitev versailleske pogodbe. Avstrils Anglija hoče vedeti, kako bo Avstrija uporabila njeno posojilo DUNAJ, 15. Angleška vlada je imenovala ministra Young za svojega delegata, ki naj bo kontroliral uporabo angleškega posojila Avstriji. Minister Young je danes sporočil svojo nalogo preds. Schoeberju, kateremu je izrazil upanje, da bodo temu posojilu sledile še večje pomoči. Listi pravijo, da je Anglija dovolila posojilo pod pogojem, da se nadaljuje finančni sistem, ki temelji na odpravi državnih podpor, na odpravi burokracije in preureditve državnih upravni1 rganov. Razen tega bi morala Avstrija ukteuiti celo vrsto ukrepov za udejstvitev večjega varčevanja, katero samo bi moglo zmanjšati kroženje papirnatega denarja. V svrho nadzorovanja teh garancijskih ukrepov bi se ustanovil inozemski centralni odbor,^ pri Zminj, "ki je Trstu pred nosomft — Najbolj ^ kričeč pa je sledeči slučaj. Št. 5. «Pučkega Prijatelja3 od dne 2. februarja, naslovljena na naročnika Šorga Matka, Šorgi, pošta Oprtalj, ni prišla v roke našlo vijencu, pač je prišla v — mesnico Bassanesa v Oprtlju, ki je v ta papir zavijala svoje meso! Vprašamo sedaj: kako je prišel list v mesnico mesto naslov-Ijencu, ki pošteno plačuje list in ki jc izključno njegova last?f In dejstvo je, da so v okolici 0prtlja naročniki, ki niso skero leto dni pre- če je graje vredna, in da ne podajamo izjav, ki morejo le vzpodbujati upravitelje k nadaljevanju slabe uprave! To je menda jasno in na dlani. Zato se moramo čuditi, da v Idriji niso mislili na to. Gotovo si jc g. Salata zadovoljno mel roke, ko je prejel idrijski pozdrav! To pa tem bolj, ker se tudi na mnogih italijanskih straneh izrekajo porazne sodbe o poslovanju njegovega »Osrednjega urada«. Morda pa se' nadejajo IdrijČani v bodoče kakih dobrot!, V tem slučaju jim moramo le zavidati na njihovem optimizmu. Razmere na nafib poštah postajajo naravnost neznosne. Dogajajo se stvari, ki bi morale biti izključene v redni državi. Ekspresna pisma iz goriških gor rabijo v Trst po tri do štri dni. — Ekspresno priporočeno pismo, od-i dano na centrali v Trstu dne 28. januarja, je dospelo v Žminj (v Istri) še le prvega febru-1 arja, torej je rabilo 4 dni. A naslov je bil točen in jasen in v italijanskem jeziku. Ne vemo pa, kako je prišel na zadnjo stran pisma pečat z napisom: «Ferrovia Rofna 30. 1. 1922.» Mari jc šlo pismo najprej v Rim in potem še le v kateremu bi pozneje sodelovala tudi Francija in ki bi bil v trajnem stiku z vlado. Listi, ki sicer izražajo svoje zadoščenje zaradi te finančne pomoči, protestirajo preti tujemu vmešavanju v avstrijske notranje zadeve. »Neue Freie Presse« ugotavlja z ogorčenjem, da se ne zaupa Avstriji niti za sama dva miljona šterlingov. List izraža u- panje, da sc bo ta kontrola izvrševala na jeli *Pučkega Prijatelja^ čeprav jim ga uprava ki r^P Ko iirfl«»rla Avstriip leot redno pošilja! Tako niso tudi nekateri na- ročniki v buzetski okolici prejeli že dveh zad- način, ki ne bo žalil ugleda Avstrije kot države, in da zavezniške države ne bodo naredile iz Avstrije svoje kolonije. Konferenca nasledstvenih držav za povrnitev ruskih vojnih ujetnikov DUNAJ, 16. Včeraj so se sestali zastopniki nasledstvenih držav bivše Avstro-O-grske, ki so proučili način povrnitve vojnih vjetnikov iz Rusije. njih številk rečenega lista. To kaze, da na pošti v Oprtlju ne vršijo svoje službe s tisto vestnostjo, kakor je cveta dolžnost javnih uradnikov! In vprašamo dalje, ali so taki dogodki v skladu z načelom tiskovne svobode, s katero se toliko ponaša uprav Italija?! Tako odieganje lista naročnikom je grdo kršenje svobode tiska. Poštna uprava bi se morala sramovati takih razmer in pričakujemo od g. ravnatelja, da z veliko metlo odločno osnaži nečuvene razmere. * Prošnja do usmiljcih src. Družina ruskega izobraženca v našem mestu, obstoječa iz treh Dve smrtni obsodbi v Mesiki MESIKA, 16. Včeraj sta bila usmrćena Tzv*znf *rmax>e ,An\on *uiz ™ članov, se nahaja vsled brezposelnosti v hudi stotnik Lugardo Lorez, ki sta bila radi bcdi brCz stanovanja in brez vsakih sredstev, vstaje obsojena od vojnega sodišča na; Bila je primorana prodati vse, kar je imela smrt. ' kaj vrednega. V svojem obupu se obrača do Iz triaškega ilvlfenja Pijani možakar in vročekrvni vojak. Delavec Natale Lessini, stanujoč v ulici S. Marco št. 25, je popival pred snočnpm v neki gostilni v ulici Udine. Okoli 21.30, ko so ga premagali vinski duhovi, se je začel prepirati — kar tako za kratek čas — z nekaterimi vojaki, ki so ga tudi imeli več ali manj pod kapo. Vinjeni vojaki so se sprva čudili duhovitosti pijanega možakarja, toda pozneje so izpremenili svoje nazore. In to radi tega, ker je postajal pijani možakar čezdalje predrznejši: začel jc zmerjati vojake z raznimi mastnimi psovkami. Vojaki so ga pri tej priliki opozorili, naj zapusti gostilno. Ker pa se nI možakar pokoril temu ukazu, ga je hotel eden izmed njih ki je bii najbolj vinjen med tovariši, vreči iz zakajene gostilne. Tedaj se je postavil mož v bran: ni hotel na noben način iz gostilne. Omenjenemu vojaku je zavrela kri v glavi. Povlekel je bodalo iz nožnice in ga hotel zasaditi možu v hrbet. Toda mož se je pravočasno umeknil, vendar pa ni ostal dogodek brez posledic: Lessini je bil istočasno ranjen v desno roko. Od- Eeljali so ga v bolnišnico. Ranilca niso prijeli, er jc pravočasno izginil s tovariši vred. Kolesarska nezgoda. Uradnik Paul Korosič, stanujoč v ulici Domenico Rossetti št. 43, se je vozil včeraj zjutraj s svojim kolesom, ki ni imelo zavore, po ulici Domenico Rossetti. Med potjo je voril kolo z nogo. Toda. ko je vozil nizdol, im sicer proti ulici XX Settembre, se mu je izmaknila noga s kolesa in vozilo je začelo leteti s precej veliko hitrostjo. Uradnik jc hotel zmanjšati hitrost. To se mu ni posrečilo. Ko je videl, da ni druge rešitve, je hotel zavoziti v ulico Chiozza, v navkreber. Toda pri tem je zavozil v nasprotno stran, m sicer naravnoet v izložbo trgovine jestvin Cibcu Innccente v ulici Domenico Rossetti št. 4. Kolesar se je pri tem močno porezal po obrazu. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico. Preprečena tatvina v delavski zadrugi pri Sv. Mariji Magd. — Streljanje. Mestni stražnik Fran Kusan se je vračal pred snočnjim po deveti uri po reški cesti proti domu. Ko je dospel v bližino delavske zadruge 5t. 35 na reški cesti, oziroma pri Sv. Mariji Magd. zg. št. 578, jc zagledal Štiri neznance, ki so skušali odpreti z vlomilnim orodjem omenjeno zadrugo. Mestni stražnik js pospešil korake, da bi prijel tatove. Toda neznanci so ga pravočasno zapazili, pustili nekaj orodja pred zadrugo in se spustili v divji beg. Mestni stražnik se je spustil za njimi. Posrečilo se mu je prijeti enega izmed njih. Bereči tatovi so streljali s samokresom proti stražniku, a ga k sreči niso zadeli. Tudi stražnik je potegnil U žepa samokres, da bi se branil. Toda med tem sc mu je izvil tat iz rok in mu izginil izpred oči. Dozdeva se, da je bil en tat ranjen, kajti stražnik je bil slišal klic na pomoč, ki je prihajal s strani bežeČih tatov. Pozneje so aretirali orožniki nekega brezposelnega Antona CondelKja, brez stalnega bivališča, ker je član omenjene tatinske družbe. Kdo je Ml? V stanovanju Marije Božičeve pri Sv. Mariji Magd. št 442 se je predstavil pred včerajšnjim neznanec in dejal: — Gospa Maricka, me je poslal vaš zaročenec. Prosi vas, da bi mu posodili 50 lir, ker se mu nudi lepa priložnost kupKi tobak. Ženska, ki je bila trdno prepričana, da je res, kar govori neznanec, mu je izročila zahtevani denar. Toda pozneje, ko je srečala zaročenca, je dognala, da jo ie neznanec pošteno potegnil. Policija ga zasleduje. Aretiran tat. Včeraj je bil aretiran Ferdinand Muslna, stanujoč v ulici Sv, Frančiška ASiškega št. 23, ker jc ukradel svojemu na- jemniku Franu Gablenu zlato uro in verižico v vrednosti 2500 Kr ter 200 lir v gotovini. Mu-sina je pri poznal svoj čin. Ko je bil zaslišan, je izjavil, da je prodal uro in verižico neznancu v kavarni «Venezia» za 80 lir. Streljanje ▼ noči. Pred snočnjim okoli polnoči so se slišali v ulici Massimo D'Azeglio streli. Kdo je streljal? Na policiji so nam pravili, da so streljali kr. stražniki za neko kočijo, z ugašnjeniraa svetilkama, ki je drvela s protipravno hitrostjo po omenjeni ulici. Stražniki so bili mnenja, da se vozijo v skrivnostni kočiji tolovaji. Zato so streljali za njo, dokler jim ni izginila izpred oči. Hotel se je segreti. Dva kr. stražnika sta naletela včeraj v ulici Media na dva možakarja, ki sla se neusmiljeno pretepala. Eden izmed niju se je hotel celo braniti z nožem. Stražnika sta pomirila razjarnena možakarja. Nato sta prijela oba in ju peljala na poiicijo. Eden je med potjo ušel. Drugi, in sicer Silvijan Maru-sich, je bil na policiji zaslišan. Izjavil je, da se je pretepal z nasprotnikom, kar tako, da bi se segrel. Da bi pa moža ne zeblo na policiji, so ga odpeljali v zapor. Tam namreč kurijo. Nesrečna četvorica. Neki mestni stražnik je ustavil včeraj zjutraj na Garibaldijevem štiri osebe, in sicer Josipa Lazzara, Justa Sabadi-nija, Ilugona Bornija in Viktorja De Poliija. Eden izmed njih, in sicer Lazzaro, je nosil na rami zaboj testenine tatinskega izvora, ostali trije so ga pa spremljali na tej usodni poti, ki ph je spravila v zapor. ro-cu. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec Roman (69) 18. POGLAVJE. Srodovje pod poveljstvom admirala Ryme-ladta je imelo nalgo odjadrati proti Vzhodni Indiji in sicer skozi Magelhaenovo cesto, kajti navzlic že prejšnjim neuspelim poiskusom so bili mnenja, da je ta pot spojena z manjšimi ovirami in vrhutega ne porabi mnego časa. Ladje, ki so tvorile brodovje, so bile s štiriindvajsetimi topovi opremljena admiral, ladja •Lev», komodorska jadrenica «Dortr-, na kateri je bilo šestintrideset topov, »Devica* z dvanajst in mala «Ševeling» s štirimi strelnimi pripravami Moštvo «Katarine» so porazdelili med obe večji ladji, ker so se dale ostale voditi tudi z manj številno posadko. Ko so bife vse priprave dovršene, so vzdignili Čolne na krov in nadaljevali vožnjo. Deset dni so jim nagajali vetriči in žrtve morske bolezni so se na ♦ Dortu pomnožile. Mnogo jih je pomrlo, za-jfnali so iib čez krov. Novoimenovani kom odore, z imenom Aven-horn, se je podal na admiralsko ladjo, da bi poročal o stanju svojega moštva, in je, sledeč Filipovim nasvetom, sklenil predlog, da bi pristali v južni Afriki in poizkusili, Če bi se jim posrečilo, bodisi potom podkupijenja ah nasilja, dobiti živil od Spancev ali domačinov. O tem pa ni hotel admiral ničesar vedeti. Bil je zapovedujočega, drznega m svojeglavega značaja, ki se ni dal za nobeno ceno prepričati in ni poznal usmiljenja. Vsakemu nasvetu tuj, je seveda takoj zavrgel ta predlog, ki bi se ga bil pa takoj z veseljem lotil, če bi ga bil sam zasnoval in komodore se ni vračal le s prevaranimi upi, temveč tudi silno vznejevo-Ijen nad obnašanjem, ki ga je kazal admiral. «Kaj naj storimo, kapitan Vanderdecken? Predobro poznate naš položaj in nemogoče je še nekaj časa vzdržati v tem stanju, če pa le, moramo prepustiti ladjo na milost in nemilost valovom, medtem ko bo moštvo pomrlo na svojih posteljah. Le se štirideset Ipidi imamo, pa še teh število se bo morda v nekaj dneh skrčilo na dvajset, kajti čim napornejfte je delo, tem hitreje nam umirajo mornarji. Ali bi ne bilo vsekakor bolje, da poskusimo svojo srečo v boju s Španci, kot da tu pomrento kakor ovčice?« «Jaz sem čisto vaših misli, komodore,» je odvrnil Filip; «toda poveljniku moramo biti pokorni, admiral pa je mož neupogljive volje.» «In poleg tega fte krat. Jaz bi ga najraje to noč zaputi! ačcsc vadftte4anazaaai.se bom ie znal pri povratku zagovarjati pri ravnate ljstvu.» «Ne prenaglite se, morda bo pa vendar uvidel nujnos! Vašega nasveta, če bo hnd priliko opazovati, kako se krči Število Vašega meštva. > Minilo je teden dni in brodovje je dospelo le malo naprej. Bolezen je na vsaki ladji kruto razsajala in na «Dortu» je bilo le še — kot je komodore prav dobro slutil — dvajset ljudi, ki so bili zmožni za delo. Toda tudi admiralska ladja in ostale jadrenice so sorazmerno trpele. Zato se je podal komodore znova na krov in ponovil svoi načrt. Admiral Rymelandt ni bil le mračnjak, tem. več tudi zahrbtnež. Pač je uvidel smotrenost komodore je vega nasveta, a mu ni hotel pritrditi, ker ga je že ankrat odklonil. Poleg tega ga je tudi zasovražil, ker se je čutil premaganega, kajti ostalo mu je ie dvoje: ali nasvet sprejeti ali, pa ga zavreči. Preošaben, da bi priznal svojo zmoto, je ponovno odgovoril ni-kalno in komodore se je vrnil na svojo ladjo nazaj. Brodovje je bilo tedaj kake tri dni še oddaljeno od obale in je zavzelo južno smer Eroti Magelhaenski cesti. Se isto noč pa, ka-or hitro je legel Filip spat, je priiel komodore na ladjo in za povedal, da morajo ladjino smer naravnati bolj proti zapadu. Noč je bila zelo temna in ker je imel loč le «Lev»f ni nobena od ostalih ladij, tudi admiralska ne, opazila, da se je »Dort» odločil v drugo smer. Palic). Vesti z Goriškega Miren pri Gorici. V nedeljo, dne 19. t. m. priredi naše «SIoy. izobraževalno društvo» svojo predpustno veselico. Vršila se bo v p: štorih gosp. Romana Faganelija pri Grab Začetek ob 4. popoldne. Na sporedu je poleg pevskih, tamburaških in šaljivih točk vpri-zoritev dr. Česnikove šaloigre: «Pogodba». Pridite v obilnem številu, ker bo prijetna zabava. Iz Kazelj. Bralno in pevsko društvo < Dneva žar» v Kazljah, priredi dne 26. februarja t. I. ob 3. uri pop. v prostorih gosp. Franceta Gr-želja veselico s petjem in igro. Po končani veselici ples. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Gorica. »Učiteljske društvo za goriški okraj» bo zborovalo prvi Četrtek meseca marca t. 1. v Gorici pri <*Zlatem Jelenu» ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: i. Zapisnik. 2. Avtonomija šoIe~ 3. Razno. — K obilni vdeleŽbi vabi Odbor. Iz Nabrežine. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini uprizori v nedeljo dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne veselo igro s petjem v treh dejanjih«Rodoljub iz Amerike.« Kdor se hoče sladko nasmejati, naj poseti to predstavo. Da ne pride iz navade pridno požigajo naša po vojni Že itak opustošena pobočja okrog Gorice tudi letos. Požigi se vrše radi tega, da delavci lažje dobijo železje, ki ga nabirajo. Mi nimamo sicer nič proti njih zaslužku, toda grdO je, da oni iz ljube komoditete, da sebi olajšajo delo in iskanje, delajo škodo nasadom in komaj za silo obraščenim hribom, poleg tega spravljajo v nevarnost še travnike in ljudi, če že ne vračunimo občutne škode. Cas je, da se nastopi proti takim požigalcem z vso energijo. Z želernice. Pred časom se jc zgodilo, da so naznanili na kolodvoru 100 minut vlakove zamude. Nekateri potniki so se odstranili, vlak pa je prišel v 40 minutah. Ko so se potniki vrnili, so sicer protestirali, a ni' nič poma-alo — vlak je bil že daleč. — Na progi Pod-rdo—Trst Še vedno vozi zadnji vagon vlaka za potnike iz Jugoslavije, dasi samo — za proformo, ker nihče ne sede vanj radi umaza-nosti. Po navadi je čisto prazen, ker drugi potniki nc smejo stopiti vanj, četudi je drugje vse polno. — Kdor ima s seboj večjo množino prtljage z brzovlakom, ki gre zvečer skozi Podbrdo, mu jo nočejo pregledati, Četudi je časa dovolj. Še enkrat moraš nazaj v Podbrdo. Ta vlak ima itak malo potnikov — ali naj jih ima še manj? «MWuliha» se že razpošilja. Izšla je v popolnoma novi opremi na zunaj in na znotraj, v povečani obliki in na 52 straneh, ki nudijo največjo raznoličnost leposlovnega, poučnega, kulturnega gradiva in drobiža. List krasi nad 15 slik, ne v&tevši vinjet. Ima tudi glasbeno prilogo. To številko dobe še vsi naročniki, a naj jo vrnejo eni, ki Hsta ne mislijo naroČiti. Druga številka je tudi že v delu in ne bo imela, tako vsaj upamo, zamude. — V drugi številki začne izhajati Ivana Preglja povest «Gloriosa» (nadaljevanje ^Otroci solnca»), ki se godi na naših tleh. Mali oglasi PARTIJA spalnih sob in drugega pohištva sc odda pod ceno. Eventuelno posamezni kost. Via Cesare Battisti 13, vratar. 290 fiiSA z gostilno, inventarjem, dekretom in or-kestronom se proda za L 32.000. Pojasnili daje lastnik Prinz, Piran, via Subario 900 ali Kremser, Trst telefon 660. 296 POROČNA SOBA, bukova, masivna, za čeno suha, se proda za L 1550. Via št. 4, I. 291 HIŠICA v Rojanu, (stanovanje c-bstojcče iz treh sob in kuhanje takoj prostoj, \rhutcga še štiri stanovanja s kuhinjo in sobo in zemljišče se proda za L 25.000. Pojasnila sc dobe v kavarni Centrale. 292 POROČNA SOBA, masivna in kuhinja na pn daj. Campo Bclvedere 1, Seniolich. 29. DA SE v najem majhna sobica priletni ženski po možnosti šivilji, ki bi bila pripravljena delati družbo priletni gospe. Ponudbe pod «Sama;> na upravnštvo. 288 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 275 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnicc 40.—, umivalniki, nočne omarice, chilfoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 MOTOR NA BENCIN 5 5 konjskih sil, sistem «Original-SendIinger-Motor:> (iMiinchen) in krožna žaga, oba popolnoma nova, pripravna za obrtnike in lesne trgovce, se prodata po ugodni ceni. Leopold Dolgan, Košana pri Št. Petru na Krasa. 269 VhLč.r'OiiESTVO z gostilno, trgovino, novinn stanovanjskimi prostori in hlevi. Središče trgovine deželnih pridelkov ptujskega okraja se proda po zelo ugodni ceni. Pojasnila, daje Josip Hotko, trgovec, Ptuj. 289 IZKUŠENA babica sprejema noseče tudi na dom. Ul. Chiozza 50, priti. 271 JURIST s prvim izpitom v Gradcu, promoviran v Paviji, vešč deželnih jezikov, s soil-njisko in bančno prakso, išče mesta pri odvetniku, notarj'u ali banki. Naslov pri uprav-ni§tvu. 270 GOSPOD, trgovsko naobražen, simpatične zunanjosti, srednje starosti, želi znanja v svrho ženilve z inteligentno premožno gospico ali vdovo neomadeževane preteklosti. Cenjene ponudbe s sliko pod ^Hrašče 1922» je poslati na upravništvo